SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$
Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 246; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (467,00 KB)

42.
Redukcijska barvila: konvencionalni postopek barvanja in ekološke alternative
Mojca Božič, Vanja Kokol, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava redukcijska barvila. V uvodu sta podana pomen in uporabnost teh barvil, temu pa sledita opis konvencionalnega barvanja in opis samih barvil. Prikazana je ekotoksikološka problematika barvanja z redukcijskimi barvili in kot posledica tega razvoj novih alternativnih postopkov, kot so: tehnološki (Sistem pro VAT plus, Conmpress C-plus, Caledon SF fl postopek), elektrokemijski (indirektni z uporabo mediatorja, direktni in elektrokatalitično hidrogeniranje) in bio-postopki (zamenjava toksičnih reducentov z biorazgradljivim in encimski postopki). Podano je še pospeševanje samega procesa (barvanja) ob souporabi fizikalnih metod, kot sta ultrazvok in elektromagnetno polje.
Ključne besede: barvanje tekstilij, redukcijska barvila, elektrokemijsko barvanje, elektrokatalitično hidrogeniranje, encimi, ultrazvok, IR, elektromagnetno polje, vplivi na okolje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 161; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (505,01 KB)

43.
Razbarvanje odpadnih voda procesa barvanja s postopki flokulacije in koagulacije
Mojca Poberžnik, Marjana Simonič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Ključne besede: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 136; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (530,11 KB)

44.
Računalniško podprta analiza delovnega mesta
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza delovnega mesta je tako kot medicinska preiskava diagnostični postopek. Tako kakor pacient pri preiskavi pričakuje terapijo, tako tudi delavec pričakuje na delovnem mestu ukrepe. Vsi izidi analize tvorijo izhodišče za ergonomske ukrepe, ki jih sestavljajo tehnološke in organizacijske (re)konstrukcije. Pri tem je osrednji strokovnjak inženir oblikovalec, vzporedno z njim sodelujejo še vsaj medicinec dela, biomehanik ter psiholog. V članku je predstavljena primerjalna analiza delovnega mesta med klasično in računalniško podprto izvedbo, ki temelji na presoji podatkov o držah delavca pri delu (opazovalna metoda telesnih drž in položajev OWAS). Dobljeni rezultati kažejo na ustreznost in prednosti računalniško podprte analize.
Ključne besede: ergonomija, študij dela, delovna mesta, oblikovanje delovnega mesta, OWAS analiza, dinamična analiza, šivanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 146; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (839,90 KB)

45.
Problemi pri mehčanju vode v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Suzana Arnuš, 2003, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsaka pralnica naj bi imela napravo za ionsko izmenjavo, torej napravo za mehčanje vode. Med delovanjem ionskega izmenjevalca se na površini sintetičnih smol/polimerov nalagajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in tvorijo biofilm. Ko biofilm doseže kritično točko, se iz njega pričnejo mikroorganizmi izpirati v mehko vodo. V primeru, da proizvedena mehka voda kaže povečano obremenitev z mikroorganizmi, govorimo o biološkem onesnaževanju. Zaradi tega moramo ionski izmenjevalec redno nadzirati. Rast mikroorganizmov na površini ionskega izmenjevalca preprečimo s kontinuiranim kloriranjem. Če ugotovimo nastanek biofilma, ionski izmenjevalec dezinfeciramo z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi. Priporoča se uporaba peroksiocetne kisline, saj so raziskave pokazale, da peroksiocetna kislina že v zelo majhni koncentraciji in krajšem času učinkovanja povzroči uničenje nastalega biofilma. V raziskavi smo preverili kakovost mehčane vode, ki vstopa v postopek pranja v štirih pralnicah bolnišničnih tekstilij, da bi ugotovili, all je voda biološko onesnažena, kar zmanjša kemo-termični razkuževalni učinek postopka pranja. Rezultate smo primerjali s priporočenimi zahtevami za kakovostno nego in higieno tekstilij RAL-GZ 992/2 za bolnišnične tekstilije.
Ključne besede: nega tekstilij, pralnice, ionski izmenjevalec, dezinfekcija, peroksiocetna kislina, bolnišnično perilo, higiena
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (574,95 KB)

46.
Primerjava primarnih učinkov pranja pri uporabi različnih postopkov pranja bolnišničnih tekstilij
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Tanja Pušić, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: S primarnimi učinki pranja tekstilij ugotavljamo čistilno moč pranja oz. sposobnost odstranjevanja madežev po enem ciklu pranja. Primarne in sekundarne učinke pranja (mehanske in fizikalno-kemijske modifikacije površine vlaken) uporabljamo za ugotavljanje kakovosti postopka pranja, vendar le kot pogoj za higieno bolnišničnih tekstilij. Osnovni namen pranja bolnišničnih tekstilij je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. Izbrali smo pet najpogosteje uporabljenih programov pranja bolnišničnih tekstilij (programi pranja pižam, tekstilij s sumom okuženosti, brisač, operacijskih tekstilij in tetrapodlog) in ugotavljali primarne učinke pranja z EMPA-tkanino, artikel 103 z osmimi standardnimi madeži (beljen bombaž, saje/olje, kri, kakav, kri/mleko/saje, žveplovo barvilo, surov bombaž, rdeče vino). Ugotovili smo, da je kakovost pranja primerna v vseh preverjenih postopkih pranja.
Ključne besede: tekstilije, bolnišnične tekstilije, pranje, učinki primarnega pranja, parametri kakovosti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 132; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (716,17 KB)

47.
Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilij
Branko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij.
Ključne besede: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 163; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (378,67 KB)

48.
Oblikovanje delovnih mest s pomočjo računalniških programov
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, Štefka Ščap, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Za doseganje konkurenčnosti podjetja in zagotavljanje produktivnih delovnih mest moramo danes posvetiti več pozornosti vlogi človeka na delovnem mestu. Pritisk na stroške in preobremenitev načrtovalcev dela vodita mnogokrat v slabo oblikovana delovna mesta, na katerih ni mogoče doseči največjih učinkov niti zadovoljstva pri delu. Na tem področju so torej še velike možnosti racionalizacije. Zato potrebujejo danes industrijska podjetja programska orodja, s katerimi lahko ročna in deloma avtomatizirana delovna mesta hitro, stroškovno ugodno, zanesljivo in ergonomsko pravilno načrtujejo. V članku je prikazana možnost oblikovanja delovnega mesta vnaprej, kar je osnovni namen uporabe programskih orodij. Predstavljena sta oblikovanje in racionalizacija obstoječega delovnega mesta z usnjarskim šivalnim strojem z uporabo programskih orodij ERGOPlan, ERGOMas in ERGOMan.
Ključne besede: tekstilna industrija, oblikovanje delovnih mest, ergonomija, humanizacija dela, programska oprema, šivanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 166; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (882,92 KB)

49.
Nujnost oblikovanja delovnih mest zaradi bolezni gibal
Nanika Čakš, Andrej Polajnar, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Delavec in delovno okolje predstavljata specifični ekološki sistem. Kot posledica različnih dejavnikov v delovnem okolju, ki pritiskajo na delavčev organizem, nastanejo obremenitve, ki so lahko fizične, psihične in ekološke. V delavčevem organizmu pa se kot posledica obremenitev pojavijo obremenjenosti, ki so lahko fizične in psihične. Pri poklicnem delu naj bi bilo med obremenitvami in obremenjenostjo ravnotežje. Če se le-to poruši, se pojavijo utrujenost, bolniški stalež, poškodbe, poklicne bolezni, invalidnost in smrtnost. V članku je izvedena raziskava praktičnih primerov oblikovanja delovnih mest v procesu šivanja z namenom ugotoviti dejanske položaje delavk med šivanjem in ugotoviti, v kolikšni meri so delovna mesta v procesu šivanja že oblikovana v skladu z ergonomskimi načeli. Prekomerne obremenitve in obremenjenosti se izražajo tudi v povečanih bolniških odsotnostih. Zato so v članku raziskani in ugotovljeni deleži bolniških odsotnosti v treh podjetjih SV Slovenije in celotni dejavnosti DR 18, ki nastopajo zaradi bolezni in poškodb gibal, ki so v veliki meri posledica nepravilnih oz. prisiljenih drž delavk na delovnih mestih za šivalnimi stroji (deformirajoče bolezni hrbta, spondilopatije, bolezni vratne hrbtenice, bolečine torokalne hrbtenice, bolezni lumbalne hrbtenice in okvare rame).
Ključne besede: oblikovanje delovnih mest, delovno okolje, obremenitev, obremenjenost, bolezni gibal
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 116; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (774,50 KB)

50.
Napoved obnašanja tkanin kot vhodna informacija za proces izdelave oblačil
Daniela Zavec Pavlinič, Jelka Geršak, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Paleta raznovrstnih tkanin, ki se vsak dan pojavljajo v procesu izdelave oblačilno industrijo velik izziv, saj se nenehno sooča s težavami, ki zadevajo raznovrstnost uporabljenih tkanin. Le-te se zaradi učinkujočih obremenitev med procesi izdelave različno obnašajo. Tako je za razumevanje in boljše informiranje o predelovalnih lastnostih tkanin za oblačilno industrijo nepogrešljivo poznavanje njihovih mehanskih in fizikalnih lastnosti. Za razumevanje povezanosti omenjenih dejavnikov je v prispevku predstavljena baza znanja za napovedovanje obnašanja tkanin med procesi izdelave oblačil kot pomembna inženirska informacija tako za oblačilno industrijo, ki želi izdelovati visokokakovostna oblačila hitro in poceni, kot tudi za tekstilno industrijo, ki bo morala pristopiti k inženirskemu načrtovanju želenih lastnosti tkanin. Oblikovana baza znanja, zasnovana na realno dobljenih podatkih obsežne raziskave in študije obnašanja tkanin med procesi izdelave v neposredni proizvodnji, je izhodišče za inženirsko načrtovanje procesov izdelave oblačil.
Ključne besede: konfekcija, izdelava oblačil, tkanine, mehanske lastnosti, fizikalne lastnosti, napoved obnašanja, baza znanja
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici