SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 206; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Sol-gel/Ag coating and oxygen plasma treatment effect on synthetic wound fluid sorption by non-woven cellulose material
Zdenka Peršin, Tanja Pivec, Miran Mozetič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, kratki znanstveni prispevek

Opis: Non-woven cellulose material was functionalized using two techniques, i.e. the coating with AgCl via sol-gel and oxygen plasma. The treatment effects were studied regarding the wound fluid adsorption potential using physiological saline, synthetic exudate and synthetic blood. Plasma treatment was most efficient since a significant improvement by absorbency rate and capacity was evident, less pronounced in case of synthetic blood. The combination of both treatments showed a similar trend, while the effects were less prominent, but still sufficient by managing fluid-associated as well as infected wounds.
Ključne besede: non-woven cellulose fabric, sol-gel, oxygen plasma, absorption, synthetic wound fluids
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 173; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (86,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici.
Ključne besede: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 241; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (492,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

44.
Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$
Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 265; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
Redukcijska barvila: konvencionalni postopek barvanja in ekološke alternative
Mojca Božič, Vanja Kokol, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava redukcijska barvila. V uvodu sta podana pomen in uporabnost teh barvil, temu pa sledita opis konvencionalnega barvanja in opis samih barvil. Prikazana je ekotoksikološka problematika barvanja z redukcijskimi barvili in kot posledica tega razvoj novih alternativnih postopkov, kot so: tehnološki (Sistem pro VAT plus, Conmpress C-plus, Caledon SF fl postopek), elektrokemijski (indirektni z uporabo mediatorja, direktni in elektrokatalitično hidrogeniranje) in bio-postopki (zamenjava toksičnih reducentov z biorazgradljivim in encimski postopki). Podano je še pospeševanje samega procesa (barvanja) ob souporabi fizikalnih metod, kot sta ultrazvok in elektromagnetno polje.
Ključne besede: barvanje tekstilij, redukcijska barvila, elektrokemijsko barvanje, elektrokatalitično hidrogeniranje, encimi, ultrazvok, IR, elektromagnetno polje, vplivi na okolje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 183; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (505,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
Razbarvanje odpadnih voda procesa barvanja s postopki flokulacije in koagulacije
Mojca Poberžnik, Marjana Simonič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Ključne besede: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (530,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Računalniško podprta analiza delovnega mesta
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza delovnega mesta je tako kot medicinska preiskava diagnostični postopek. Tako kakor pacient pri preiskavi pričakuje terapijo, tako tudi delavec pričakuje na delovnem mestu ukrepe. Vsi izidi analize tvorijo izhodišče za ergonomske ukrepe, ki jih sestavljajo tehnološke in organizacijske (re)konstrukcije. Pri tem je osrednji strokovnjak inženir oblikovalec, vzporedno z njim sodelujejo še vsaj medicinec dela, biomehanik ter psiholog. V članku je predstavljena primerjalna analiza delovnega mesta med klasično in računalniško podprto izvedbo, ki temelji na presoji podatkov o držah delavca pri delu (opazovalna metoda telesnih drž in položajev OWAS). Dobljeni rezultati kažejo na ustreznost in prednosti računalniško podprte analize.
Ključne besede: ergonomija, študij dela, delovna mesta, oblikovanje delovnega mesta, OWAS analiza, dinamična analiza, šivanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 164; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (839,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
Problemi pri mehčanju vode v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Suzana Arnuš, 2003, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsaka pralnica naj bi imela napravo za ionsko izmenjavo, torej napravo za mehčanje vode. Med delovanjem ionskega izmenjevalca se na površini sintetičnih smol/polimerov nalagajo mikroorganizmi, ki se razmnožujejo in tvorijo biofilm. Ko biofilm doseže kritično točko, se iz njega pričnejo mikroorganizmi izpirati v mehko vodo. V primeru, da proizvedena mehka voda kaže povečano obremenitev z mikroorganizmi, govorimo o biološkem onesnaževanju. Zaradi tega moramo ionski izmenjevalec redno nadzirati. Rast mikroorganizmov na površini ionskega izmenjevalca preprečimo s kontinuiranim kloriranjem. Če ugotovimo nastanek biofilma, ionski izmenjevalec dezinfeciramo z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi. Priporoča se uporaba peroksiocetne kisline, saj so raziskave pokazale, da peroksiocetna kislina že v zelo majhni koncentraciji in krajšem času učinkovanja povzroči uničenje nastalega biofilma. V raziskavi smo preverili kakovost mehčane vode, ki vstopa v postopek pranja v štirih pralnicah bolnišničnih tekstilij, da bi ugotovili, all je voda biološko onesnažena, kar zmanjša kemo-termični razkuževalni učinek postopka pranja. Rezultate smo primerjali s priporočenimi zahtevami za kakovostno nego in higieno tekstilij RAL-GZ 992/2 za bolnišnične tekstilije.
Ključne besede: nega tekstilij, pralnice, ionski izmenjevalec, dezinfekcija, peroksiocetna kislina, bolnišnično perilo, higiena
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (574,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
Primerjava primarnih učinkov pranja pri uporabi različnih postopkov pranja bolnišničnih tekstilij
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Tanja Pušić, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: S primarnimi učinki pranja tekstilij ugotavljamo čistilno moč pranja oz. sposobnost odstranjevanja madežev po enem ciklu pranja. Primarne in sekundarne učinke pranja (mehanske in fizikalno-kemijske modifikacije površine vlaken) uporabljamo za ugotavljanje kakovosti postopka pranja, vendar le kot pogoj za higieno bolnišničnih tekstilij. Osnovni namen pranja bolnišničnih tekstilij je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. Izbrali smo pet najpogosteje uporabljenih programov pranja bolnišničnih tekstilij (programi pranja pižam, tekstilij s sumom okuženosti, brisač, operacijskih tekstilij in tetrapodlog) in ugotavljali primarne učinke pranja z EMPA-tkanino, artikel 103 z osmimi standardnimi madeži (beljen bombaž, saje/olje, kri, kakav, kri/mleko/saje, žveplovo barvilo, surov bombaž, rdeče vino). Ugotovili smo, da je kakovost pranja primerna v vseh preverjenih postopkih pranja.
Ključne besede: tekstilije, bolnišnične tekstilije, pranje, učinki primarnega pranja, parametri kakovosti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 140; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (716,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

50.
Okoljski vplivi različnih razkuževalnih postopkov nege tekstilij
Branko Neral, Sonja Šostar-Turk, Sabina Fijan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Od postopkov nege tekstilij za zdravstvene ustanove in živilsko industrijo se zahteva razen odstranjevanja nečistoč tudi zagotavljanje ustrezne stopnje higiene. Ob klasičnem kombiniranem kemijsko-termičnem postopku razkuževanja se čedalje bolj uveljavlja tudi postopek nege tekstilij, ki ima osnovo v tehnologiji tekočega $CO_2$ ($LCO_2$). V dosedanjih raziskavah postopkov nege je bilo v središču zanimanja predvsem vrednotenje razkuževalnih učinkov, medtem ko so bili vplivi na okolje nekoliko potisnjeni v ozadje. Raziskava je bila osredotočena na primerjavo okoljskih vplivov, ki jih povzročata kemijsko-termičen in $CO_2$ postopek nege medicinskih tekstilij. Za vrednotenje razkuževalnega učinka so bili uporabljeni bioindikatorji, klasična in prototipna $LCO_2$ oprema za nego tekstilij, pralna, razkuževalna in pomožna sredstva ter oprema in metode za preskušanje. Opravljene so bile ekološke analize odpadnih pralnih vod kemijsko-termičnega razkuževalnega procesa v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (UL RS 41/2007). Izdelane so bile energetske in okoljske bilance za oba negovalna postopka, pri čemer je bila upoštevana metodologija ocene življenjskega cikla izdelka/storitve LCA, popisa stanja LCI ter ocena vplivov na okolje v času življenjskega cikla LCIA. Rezultati raziskave kažejo, da je porabljena energija za 1 kg opranih tekstilij pri enokopelnem postopku $LCO_2$ za 2800 kJ manjša kot pri kemijsko-termičnem. Ugotovljeno je bilo tudi, da klasičen kemijsko-termični postopek daje štirikrat višji indeks globalnega segrevanja (GWP$_{100}$) in indeks zakisljevanja (AP), torej sprošča tudi štirikrat več emisij toplogrednih plinov in plinov zakisljevanja kot enokopelni $LCO_2$ razkuževalni postopek nege tekstilij.
Ključne besede: nega tekstilij, razkuževanje, pranje, kemično čiščenje, odpadne vode, ekologija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 176; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (378,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici