Search the digital library catalog

Abstract: Predmet Mikrokrmilniki kot metode poučevanje vključuje predavanja, seminar in laboratorijske vaje. Priročnik se osredotoča na opis in delo z mikrokrmilniki MSP430, ki jih obravnavamo pri predmetu. Študentom razloži tako osnovne pojme, ki jih potrebujejo za prvo seznanitev z mikrokrmilnikom MSP430F2274, podaja pa tudi obširnejše razlage za tiste sklope mikrokrmilnika, ki so neposredno vključeni v laboratorijske vaje. Priročnik seveda ni nadomestilo za uradna tehnična navodila, ki opisujejo prav vse sklope, njihovo delovanje in programiranje v zbirnem programskem jeziku ali programskem jeziku C. Vendar so ti dokumenti na voljo v tujem strokovnem jeziku, največ v angleščini, ki seveda je »lingua franca« za inženirje po celem svetu. Tovrstna dokumentacija pa lahko po drugi strani začetnikom predstavlja precej težko branje, kar nekatere pripelje do tega, da potem ko osvojijo osnovne veščine, ne uspejo več dovolj napredovati, kot je to potrebno za gradnjo profesionalnih aplikacij. Zato je namen pričujočega priročnika, ki seveda ne vključuje prav vsega, da ponudi dovolj informacij ter razlag za uvod v delo z mikrokrmilniki MSP430 v slovenskem jeziku, da bodo lahko študentje samostojno opravljali laboratorijske vaje in seminarje pri predmetu Mikrokrmilniki.
Keywords: avtomatika, robotika, mikrokrmilniki, programiranje mikrokrmilnikov
Published: 07.05.2019; Views: 53; Downloads: 4
Link to full text

Published: 08.03.2019; Views: 177; Downloads: 7
Full text (1013,30 KB)

Abstract: Objective: The overall aim of the present study was to compare the coverage of existing research funding information for articles indexed in Scopus, Web of Science, and PubMed databases. Methods: The numbers of articles with funding information published in 2015 were identified in the three selected databases and compared using bibliometric analysis of a sample of twenty-eight prestigious medical journals. Results: Frequency analysis of the number of articles with funding information showed statistically significant differences between Scopus, Web of Science, and PubMed databases. The largest proportion of articles with funding information was found in Web of Science (29.0%), followed by PubMed (14.6%) and Scopus (7.7%). Conclusion: The results show that coverage of funding information differs significantly among Scopus, Web of Science, and PubMed databases in a sample of the same medical journals. Moreover, we found that, currently, funding data in PubMed is more difficult to obtain and analyze compared with that in the other two databases.
Keywords: journal as topics, medicine, research funding, bibliometrics, funding acknowledgment, funding patterns
Published: 24.10.2018; Views: 128; Downloads: 56
Full text (228,93 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Keywords: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Published: 23.05.2018; Views: 315; Downloads: 39
Full text (7,82 MB)

Abstract: Gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Vmesniki in pretvorniki za študente VS študijskega programa Elektrotehnika, smer elektronika. V navodilih je 12 laboratorijskih vaj, kjer se obravnavajo pretvorniki električnih veličin, merilni mostiči in ojačevalniki ter uporaba členov RC v pretvorbah. Drugi del vaj obravnava še neelektrične veličine in vezja za njihovo merjenje: optični pretvorniki, temperaturni senzor, senzor vlage, kapacitivni pretvornik, Hallova sonda in merilnik pretoka tekočine.
Keywords: elektronika, laboratorijske vaje, vmesniki, pretvornik, senzorji
Published: 20.02.2018; Views: 359; Downloads: 41
Full text (4,25 MB)
This document has many files! More...