Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmet prispevka je posebna vrsta oglaševanja, tj. primerjalno oglaševanje, pri katerem podjetje svoje blago ali storitve primerja z blagom ali storitvami konkurenčnega podjetja in pri tem praviloma poudarja prednosti svojega blaga ali storitev. Na ravni EU je tovrstno oglaševanje predmet popolne harmonizacije, ki ne dopušča odstopanja v nacionalnih ureditvah držav članic EU. Prispevek pojasnjuje pojem primerjalnega oglaševanja z razmejitvijo do nekaterih drugih vrst oglaševanja in okoliščine njegove dopustnosti. Primerjalno oglaševanje ni niti absolutno dopustno niti absolutno prepovedano. Zakonitost tega oglaševanja je namreč vezana na pogoje, ki omogočijo njegovo skladnost s pošteno tržno prakso. Glede na to prispevek analizira pogoje dopustnosti in jih razlaga v skladu s prakso Sodišča EU, obenem pa izpostavlja tudi sankcije za nedopustno primerjalno oglaševanje.
Ključne besede: primerjalno oglaševanje, konkurent, potrošnik, znamka, zavajajoče oglaševanje, očrnitev, pluralno oglaševanje, superlativno oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (551,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The article examines the legal nature and transferability of the maximum mortgage under the Slovenian Law of Property Code (Stvarnopravni zakonik or in abbreviation SPZ), focusing on Article 146(4) and its interpretation in case law and theory. It first recalls the accessory nature of liens, which normally follow the secured claim as to creation, scope, transfer and extinction. Against this background, it shows how the maximum mortgage was designed to secure fluctuating or future claims arising from an ongoing creditor–debtor relationship, up to a registered ceiling amount. The authors reconstruct the prevailing Slovenian view that, in the case of a maximum mortgage, the accessory link exists not between individual claims and the mortgage but between the business relationship and the maximum mortgage as a protective right in rem. They contrast this functional understanding with the literal wording of Article 146(4) SPZ, which excludes the transfer of the mortgage when a secured claim is assigned, and with the conservative approach of the Supreme Court. According to its case law, an assigned claim secured by a maximum mortgage is transferred without security, which reduces its market value and narrows the practical usefulness of this instrument. Using German and Austrian law as key comparators, the article argues that the Slovenian solution is unnecessarily rigid and departs from models that allow, under certain conditions, the transfer or transformation of a maximum mortgage into a fixed mortgage when claims are assigned or when the credit relationship is reduced to a single outstanding claim. The authors endorse the more recent doctrinal position and the approach taken by the Higher Court of Ljubljana, under which individual “sub-mortgages” arise within the maximum mortgage and accompany the assigned claim to the new creditor, creating a community of mortgagees governed by general rules of the Obligations Code. The general view that a maximum mortgage is more flexible than a fixed mortgage is, in the Slovenian context, undermined by the current statutory wording and restrictive case law, which call for a systemic and functional reinterpretation of Article 146 SPZ – or, failing that, for legislative reform.
Ključne besede: maximum mortgage, accessory nature of mortgages, transfer of secured claims, Article 146 SPZ, Slovenian case law, comparative property law
Objavljeno v DKUM: 07.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (308,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Avtor obravnava vprašanje ustreznosti uporabe instituta ekonomsko odvisne osebe (po slovenski pravni ureditvi) kot izhodišče za širitev kolektivnih delavskih pravic na širši krog samozaposlenih oseb. Avtor ugotavlja, da je že individualno uveljavljanje instituta ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 v številnih pogledih problematično. Navedena problematika pa pride še toliko bolj do izraza, kadar bi šlo za uresničevanje kolektivnih pravic s strani večjega števila samozaposlenih. V primeru širitve upravičenosti do kolektivnih delavskih pravic na osebe izven delovnega razmerja se vezava na obstoječi koncept ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 ne zdi optimalna rešitev.
Ključne besede: ekonomsko odvisna oseba, kolektivne delavske pravice, samozaposleni, ekonomska odvisnost, platformni delavci, delovno pravo
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Poglavje obravnava možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v sodnih postopkih. Uporaba sistemov umetne inteligence prinaša prednosti, predvsem glede na načelo ekonomičnosti postopkov. Po drugi strani uporabo takšnih sistemov spremljajo pomanjkljivosti in slabosti, ki se odražajo predvsem kot ovire pri doslednem zagotavljanju načela enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva. Avtorja obravnavata omenjene slabosti in pomanjkljivosti, pri čemer se ne omejujeta zgolj na obstoječe sisteme umetne inteligence v sodnih postopkih, ampak poskušata oblikovati splošne zaključke, ki temeljijo na omejitvah, ki izhajajo iz same zasnove tehnologije velikih jezikovnih modelov. Pravna analiza problema upošteva nacionalni in mednarodni (pravo EU in EKČP) pravni okvir relevantnih načel. Poglavje vključuje razpravo o obstoju pravice do človeškega sodnika, ki na načelni ravni izključuje uporabo sistemov umetne inteligence v svojstvu odločevalca.
Ključne besede: umetna inteligenca, klepetalni robot, pravica do enakega varstva pravic, načelo kontradiktornosti, logično-izkustvena presoja, pravica do človeškega sodnika
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (583,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vpliv vse večje razširjenosti tehnologije umetne inteligence se odraža na številnih pravnih področjih, med drugim tudi na področju modelov, ki predstavljajo eno od pravic intelektualne lastnine, s katerimi se varuje videz izdelka. Umetna inteligenca je lahko v proces oblikovanja videza izdelka vključena kot orodje, lahko pa je tudi neodvisni oblikovalec videza izdelka. Kadar se uporablja zgolj kot orodje, rezultat oblikovanja nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, medtem ko tisti, ki ga umetna inteligenca samostojno razvije, nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen z umetno inteligenco. To poglavje izpostavlja pravna vprašanja glede umetne inteligence kot oblikovalca videza izdelka oziroma kot imetnika modela. Nadalje obravnava možnosti varstva tistega videza izdelka, ki je ustvarjen z umetno inteligenco ali njeno pomočjo, ter t. i. vhodne in izhodne kršitve obstoječih modelov z videzi izdelkov, ustvarjenih z umetno inteligenco ali njeno pomočjo.
Ključne besede: umetna inteligenca, model, videz izdelka, avtorska pravica, oblikovalec, avtor, kršitev, imetnik modela
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (461,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...