SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 108
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
(De)centralization of public procurement at the local level in the EU
Boštjan Brezovnik, Žan Oplotnik, Borut Vojinović, 2015, original scientific article

Abstract: The so-called decentralization of public procurement in EU Member States is accepted as the most suitable design of the public procurement system, often justified by greater economic efficiency and by the possibility of boosting the development of small and medium-sized enterprises, which act on the public procurement market as providers of goods, services and works. Despite the existence of highly decentralized public procurement systems which reflect the decentralization of administrative systems, especially after the recession, there is a stronger tendency for centralization of public procurement in the EU. The so-called aggregation of demand by contracting authorities can be done in order to achieve economies of scale, including lower prices and transaction costs as well as to improve and professionalize the management of procurement procedures (as highlighted in the Directive 2014/24/EU by the European Parliament and the EU Council). However, even in the context of public procurement centralization, local contracting authorities (i.e., public administration authorities and organizations) in Member States should be provided with a sufficiently wide range of possible (centralized) organizational structures and contractual (vertical and horizontal) public-public partnerships which will allow them to select the most suitable and most economically effective organizational structure for the execution of public procurement.
Keywords: centralization, public procurement, local self-government, fiscal decentralization, EU, European Union
Published: 14.07.2017; Views: 55; Downloads: 0
.pdf Full text (347,03 KB)

2.
Lastninska problematika na področju javnega dobra in v javnem interesu zavarovanih dobrin, predvsem voda
Vesna Rijavec, 2012, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem koncečtu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura.
Keywords: javno dobro, omejitev v javnem interesu, vodno zemljišče, lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari, ekstrakomercialnost
Published: 30.12.2015; Views: 563; Downloads: 16
URL Full text (0,00 KB)

3.
4.
5.
Določanje časa smrti
Peter Kadiš, 2002, review article

Abstract: Izhodišča: Retrogradno določanje časa smrti je problem, ki ga sodna medicina še vedno ni uspela zadovoljivo rešiti. Določitev časa smrti spada med osnovne dolžnosti mrliškega preglednika, ki mora določiti dan, mesec, leto in uro smrti. Obstajajo številne metode za retrogradno določanje časa smrti, ki temeljijo na ugotavljanju različnih sprememb na truplu. Natančneje so predstavljeni trije najpogostejši načini retrogradnega določanja časa smrti: metode na podlagi mrliških sprememb, temperaturne metode in metode na podlagi postmortalne biokemije očesne steklovine. Zaključki: Čas nastopa smrti se lahko še vedno natančno določi le na podlagi izjav verodostojnih prič ali iz objektivnih zapisov prenehanja življenjskih funkcij. Nobena od metod za retrogradno določanje časa smrti ni povsem zanesljiva. Z njimi lahko čas smrti zgolj ocenimo z različno dolgim časovnim intervalom. Če je le mogoče, je treba čas smrti določiti z več neodvisnimi metodami zaradi večje natančnosti rezultatov in možnosti medsebojne primerjave.
Keywords: sodna medicna, smrt, postmortalna biokemija, mrliške spremembe
Published: 21.12.2015; Views: 333; Downloads: 10
.pdf Full text (81,56 KB)

6.
7.
8.
Storitve Občine Zavrč za občanke in občane
Boštjan Brezovnik, 2014, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Keywords: javna uprava, Občina Zavrč
Published: 21.12.2015; Views: 322; Downloads: 5
URL Full text (0,00 KB)

9.
10.
Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica