1. |
2. |
3. Vnos podatkov za monitoring odprte znanosti na univerzi v mariboru : navodila za delo bibliotekarjev članic Univerze v MariboruBernarda Korez, 2025, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: monitoring odprte znanosti, spremljanje odprte znanosti, vnos podatkov, bibliografski zapisi
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (4,36 MB) |
4. |
5. Teacher's competences for using visual response methods in the literary education communication modelKristina Šrot, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: In the article we present the method of visual response to literary texts, using the example of a folk tale from a foreign civilization circle titled "The Story of Caiman". In considering the perceptions of pupils in the 5th grade of elementary school, our goal is to examine teacher competences for developing the pupilsʹ ability to perceive, understand and evaluate literary texts and on this basis, to assess the justification of content integration (JCI) in the curriculum of university teacher education. This problem was observed within the framework of the interdisciplinary connection between literature and fine arts, since it is only possible to achieve optimal use of aesthetically designed text as a didactic tool for the externalization of the learner's dialogue with literary proverbs, thus checking to what extent teachers are trained in these methods (Visual Response Method) in the communication model of literary education.
Ključne besede: competences of elementary education teachers, reception of youth literary texts, psychonarratology, recreational literarydidactic method of visual response, characterization, ethical judgment, modality
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (304,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Viktor Vrbnjak 1934-2005Vlasta Stavbar, 2025 Opis: Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim poglobljenim raziskovanjem in bogatim védenjem o zgodovini Štajerske v 19. in prvi polovici 20. stoletja ter z odličnim poznavanjem življenja in dela številnih posameznikov, ki so pustili svoj pečat v politični, kulturni in narodovi zgodovini, pomembno prispeval k slovenskemu zgodovinopisju. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi pobudo za izdajo publikacije ter pridobivanje Vrbnjakove osebne zapuščine v Rokopisno zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor. Sledijo trije vsebinski sklopi, v katerih je predstavljeno življenje in delo Viktorja Vrbnjaka z bibliografijo, sledi sklop objav dveh Vrbnjakovih še ne objavljenih referatov, ki sta del zapuščine in sta za namen objave opremljena z dodatnimi opombami. Publikacija pa se zaključuje s spominskimi zapisi štirih Vrbnjakovih sopotnikov. Posamezna poglavja dopolnjuje slikovno in dokumentarno gradivo iz osebne zapuščine ali iz fondov ustanov, v katerih je Vrbnjak pustil svoj pečat.
Ključne besede: Viktor Vrbnjak, biografije, bibliografija, osebne zapuščine, raziskovalno delo, spomini
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (8,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. France Borko (1904–1956)2024 Opis: Osmi zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Franceta Borka, učitelja in literarnega ustvarjalca, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojo predanostjo pisanju in kulturnemu življenju zaznamoval predvsem tedanjo mariborsko skupnost. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi značilnosti Borkove osebne zapuščine, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji Rokopisni zbirki. V osrednjem delu avtor na podlagi dokumentov iz zapuščine in drugih virov predstavi Borkovo življenjsko pot in njegovo ustvarjanje. Biografski pregled poleg slikovnega gradiva dopolnjuje tudi izbor dokumentarnega gradiva Franceta Borka, ki je predstavljeno v posebnem poglavju. Pomemben del publikacije je tudi bibliografija Franceta Borka, ki sistematično in pregledno predstavlja njegovo pisno ustvarjanje. Kot poseben dodatek pa služi seznam srediških narečnih besed in izrazov, ki ga je France Borko pripravil na pobudo Frana Saleškega Finžgarja.
Ključne besede: življenje Franceta Borka, delo Franceta Borka, zapuščina Franceta Borka, biografija Franceta Borka, bibliografija Franceta Borka
Objavljeno v DKUM: 19.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (31,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Starejše rokopisne pesmarice vzhodnoslovenskega prostora : Razstava v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor2024, katalog Opis: Današnji vzhodnoslovenski prostor zaje-ma geografsko območje vzhodne Štajerske med Dravo in Muro, kjer prebivalci govori-jo prleško in slovenskogoriško narečje, ter območje Prekmurja vse do današnje meje z Madžarsko. Ta prostor je bil v preteklosti del širšega jezikovnega in literarnega sistema, ki se je pričel oblikovati že v srednjem veku z ustanovitvijo vzhodnofrankovske mejne gro-fije Spodnje Panonije, ki je obsegala območje med rekama Donavo in porečjem Save. Prek-mursko ozemlje je že konec 11. stoletja preš-lo pod pravno oblast Ogrske, cerkvenouprav-no pa je bilo pridruženo zagrebški in györski škofiji (od 1777 sombotelski). Današnjemu slovenskemu prostoru se je priključilo šele po razpadu Avstro-Ogrske, leta 1919, z izjemo ozemlja ob zgornji Rabi in okolici Monoštra. Prekmurci so gojili svojo lastno književnost vse od 16. stoletja, nanjo pa so imele precej-šen vpliv kajkavska, gradiščanska in madžar-ska literarna tradicija. Knjižni jezik se je uve-ljavil v Küzmičevem prevodu Nove zaveze (1771), od polovice 19. stoletja pa so ga pre-kmurski pisci uveljavljali v vseh funkcijskih zvrsteh jezika. Prvi danes znani tiskani knji-gi prekmurskih Slovencev sta katekizem in abecednik (1715, 1725). Kljub temu pa obstoj številnih rokopisov, predvsem pesmaric, do-kazuje kontinuirano literarno ustvarjanje Prekmurcev vsaj od 16. stoletja pa do prve svetovne vojne, ko so tudi protestantski pisci sprejeli skupno slovensko knjižno normo.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (28,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ondina Otta Klasinc (1924–2016) : Ob stoletnici rojstva2024 Opis: Univerzitetna knjižnica Maribor se stoletnici rojstva mednarodno uveljavljene sopranistke, dolgoletne prvakinje mariborske Opere in redne profesorice Ondine Otta Klasinc (1924–2016) poklanja z biografsko-spominsko publikacijo, sedmo po vrsti v zbirki Osebnosti. K temu je zavezana, saj trajno hrani njeno zapuščino. Na podlagi njenih albumov Vita artistica di Ondina Otta Klasinc [1946–1963], Umetniško življenje Ondine Otta - Klasinc [1964–2003] ter Ondina Otta Klasinc je Marko Košir že leta 2013 objavil njeno biografijo v monografiji Mariborske operne zvezde. To besedilo tvori osrednji del publikacije, v njej avtor spretno izrisuje pevkino umetniško podobo in bralca vodi skozi njeno bogato poustvarjalnost. V drugem sklopu osvetlijo pevkino osebnost spomini njenih življenjskih sodobnikov – dirigentov, glasbenikov, učencev in prijateljev. Prispevali so jih Milena Morača, red. prof. Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Nevenka Verstovšek, Samo Ivačič, Vlasta Doležal Rus, Boris Švara, red. prof. Simon Robinson, mag. Stane Jurgec in Majda Emeršič. Publikacija vsebuje tudi bibliografijo o Ondini Otta Klasinc.
Ključne besede: Ondina Otta Klasinc (1924–2016), operne pevke, Slovenija, biografije, Slovensko narodno gledališče Maribor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 63
Celotno besedilo (12,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 91
Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
