1. Viktor Vrbnjak 1934-2005Vlasta Stavbar, 2025 Opis: Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim poglobljenim raziskovanjem in bogatim védenjem o zgodovini Štajerske v 19. in prvi polovici 20. stoletja ter z odličnim poznavanjem življenja in dela številnih posameznikov, ki so pustili svoj pečat v politični, kulturni in narodovi zgodovini, pomembno prispeval k slovenskemu zgodovinopisju. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi pobudo za izdajo publikacije ter pridobivanje Vrbnjakove osebne zapuščine v Rokopisno zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor. Sledijo trije vsebinski sklopi, v katerih je predstavljeno življenje in delo Viktorja Vrbnjaka z bibliografijo, sledi sklop objav dveh Vrbnjakovih še ne objavljenih referatov, ki sta del zapuščine in sta za namen objave opremljena z dodatnimi opombami. Publikacija pa se zaključuje s spominskimi zapisi štirih Vrbnjakovih sopotnikov. Posamezna poglavja dopolnjuje slikovno in dokumentarno gradivo iz osebne zapuščine ali iz fondov ustanov, v katerih je Vrbnjak pustil svoj pečat.
Ključne besede: Viktor Vrbnjak, biografije, bibliografija, osebne zapuščine, raziskovalno delo, spomini
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (8,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. France Borko (1904–1956)2024 Opis: Osmi zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Franceta Borka, učitelja in literarnega ustvarjalca, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojo predanostjo pisanju in kulturnemu življenju zaznamoval predvsem tedanjo mariborsko skupnost. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi značilnosti Borkove osebne zapuščine, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji Rokopisni zbirki. V osrednjem delu avtor na podlagi dokumentov iz zapuščine in drugih virov predstavi Borkovo življenjsko pot in njegovo ustvarjanje. Biografski pregled poleg slikovnega gradiva dopolnjuje tudi izbor dokumentarnega gradiva Franceta Borka, ki je predstavljeno v posebnem poglavju. Pomemben del publikacije je tudi bibliografija Franceta Borka, ki sistematično in pregledno predstavlja njegovo pisno ustvarjanje. Kot poseben dodatek pa služi seznam srediških narečnih besed in izrazov, ki ga je France Borko pripravil na pobudo Frana Saleškega Finžgarja.
Ključne besede: življenje Franceta Borka, delo Franceta Borka, zapuščina Franceta Borka, biografija Franceta Borka, bibliografija Franceta Borka
Objavljeno v DKUM: 19.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (31,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Starejše rokopisne pesmarice vzhodnoslovenskega prostora : Razstava v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor2024, katalog Opis: Današnji vzhodnoslovenski prostor zaje-ma geografsko območje vzhodne Štajerske med Dravo in Muro, kjer prebivalci govori-jo prleško in slovenskogoriško narečje, ter območje Prekmurja vse do današnje meje z Madžarsko. Ta prostor je bil v preteklosti del širšega jezikovnega in literarnega sistema, ki se je pričel oblikovati že v srednjem veku z ustanovitvijo vzhodnofrankovske mejne gro-fije Spodnje Panonije, ki je obsegala območje med rekama Donavo in porečjem Save. Prek-mursko ozemlje je že konec 11. stoletja preš-lo pod pravno oblast Ogrske, cerkvenouprav-no pa je bilo pridruženo zagrebški in györski škofiji (od 1777 sombotelski). Današnjemu slovenskemu prostoru se je priključilo šele po razpadu Avstro-Ogrske, leta 1919, z izjemo ozemlja ob zgornji Rabi in okolici Monoštra. Prekmurci so gojili svojo lastno književnost vse od 16. stoletja, nanjo pa so imele precej-šen vpliv kajkavska, gradiščanska in madžar-ska literarna tradicija. Knjižni jezik se je uve-ljavil v Küzmičevem prevodu Nove zaveze (1771), od polovice 19. stoletja pa so ga pre-kmurski pisci uveljavljali v vseh funkcijskih zvrsteh jezika. Prvi danes znani tiskani knji-gi prekmurskih Slovencev sta katekizem in abecednik (1715, 1725). Kljub temu pa obstoj številnih rokopisov, predvsem pesmaric, do-kazuje kontinuirano literarno ustvarjanje Prekmurcev vsaj od 16. stoletja pa do prve svetovne vojne, ko so tudi protestantski pisci sprejeli skupno slovensko knjižno normo.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (28,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ondina Otta Klasinc (1924–2016) : Ob stoletnici rojstva2024 Opis: Univerzitetna knjižnica Maribor se stoletnici rojstva mednarodno uveljavljene sopranistke, dolgoletne prvakinje mariborske Opere in redne profesorice Ondine Otta Klasinc (1924–2016) poklanja z biografsko-spominsko publikacijo, sedmo po vrsti v zbirki Osebnosti. K temu je zavezana, saj trajno hrani njeno zapuščino. Na podlagi njenih albumov Vita artistica di Ondina Otta Klasinc [1946–1963], Umetniško življenje Ondine Otta - Klasinc [1964–2003] ter Ondina Otta Klasinc je Marko Košir že leta 2013 objavil njeno biografijo v monografiji Mariborske operne zvezde. To besedilo tvori osrednji del publikacije, v njej avtor spretno izrisuje pevkino umetniško podobo in bralca vodi skozi njeno bogato poustvarjalnost. V drugem sklopu osvetlijo pevkino osebnost spomini njenih življenjskih sodobnikov – dirigentov, glasbenikov, učencev in prijateljev. Prispevali so jih Milena Morača, red. prof. Vlatka Oršanić, Janez Lotrič, Nevenka Verstovšek, Samo Ivačič, Vlasta Doležal Rus, Boris Švara, red. prof. Simon Robinson, mag. Stane Jurgec in Majda Emeršič. Publikacija vsebuje tudi bibliografijo o Ondini Otta Klasinc.
Ključne besede: Ondina Otta Klasinc (1924–2016), operne pevke, Slovenija, biografije, Slovensko narodno gledališče Maribor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 42
Celotno besedilo (12,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. EM-KA-CE : 30 let javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor2023, katalog Opis: Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor, znan tudi pod kratico MKC (em-ka-ce), predstavlja nepogrešljiv del zgodovine odraščanja več generacij mladih v Mariboru. Njegove korenine segajo v šestdeseta prejšnjega stoletja, ko je začel delovati Klub mladih na Orožnovi 2, v naslednjih dveh desetletjih so se v njem odvijale številne dejavnosti za mladino. Leta 1988 se je Klub mladih preimenoval v Klub MKC, leta 1993 pa je bil uradno ustanovljen javni zavod MKC Maribor. Pričujoča publikacija na kratek in pregleden način ob slikovnem materialu podaja bogato zgodovino tega javnega zavoda na področju mladinske kulture in politike. Ob predstavitvi raznolikih programov in projektov, ki obsegajo glasbeno, literarno ter multidisciplinarno umetniško ustvarjanje, galerijske in festivalske dejavnosti, podporo marginalnim družbenim skupinam in mladinski turizem, v njej najdemo še zgodovinske dokumente in medijske odmeve, vezane na delovanje zavoda, ter predstavitev založniške produkcije zavoda. Vse to priča o izjemno pomembni vlogi te institucije pri aktivnemu vključevanju mladih v mestno kulturno in družbeno življenje.
Ključne besede: Mladinski kulturni center Maribor, zgodovinski pregled, kulturna zgodovina, mladinska kultura, mladinska politika, javni zavodi, Maribor, jubilej, razstavni katalog
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 67
Celotno besedilo (50,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Skupaj : [knjižno razstavišče UKM, 6. februar - 1. april 2023]2023, katalog Opis: Mineva 50 let od izdaje zbornika Skupaj, ki so ga leta 1973 s svojimi literarnimi deli ustvarili Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger in Tone Partljič. Šlo je za simbolno skupno dejanje pe-terice literarnih ustvarjalcev in dobrih prijateljev, ki so menili, da se lahko kvalitetno literarno ustvarja tudi iz-ven slovenskega kulturnega centra, pri čemer pa je nuj-no preseganje provincializma. Nazorsko, idejno in estet-sko je šlo za raznolike ustvarjalce, ki so kljub kritikam, nasprotovanjem in težavam vztrajali in ubrali vsak svojo pot. Dokazali so, da so imeli prav, saj so s svojimi deli in delovanjem zaznamovali desetletja kulturnega dogaja-nja v Sloveniji vse do danes.
Univerzitetna knjižnica Maribor je 50-letnici »maribor-ske peterice« posvetila prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku. Pripravili smo razstavo, pogovor s tremi še živečimi člani peterice in projekcijo dokumentarnega filma Zorana Bilodjeriča Peterica, ki je nastal leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture. Ob tej priložnosti bo originalna verzija filma z donacijo avtorjevega sina Jana Bilodjeriča prešla v fond Univerzitetne knjižnice Maribor.
Razstava Skupaj predstavlja skupni nastop peterice ter njihove nadaljnje ustvarjalne poti. Dopolnjuje jo izbor iz zapuščin Marijana Krambergerja in Franceta Forstneri-ča, ki ju je Univerzitetna knjižnica Maribor pridobila v preteklih letih in so skupaj z delnim arhivom Andreja Br-varja uvrščeni v Rokopisno zbirko UKM.
Naboru razstavnih katalogov se ob tej priložnosti pridru-žuje predstavitev peterice pod naslovom Skupaj.
Skrb za hranjenje in ohranjanje domoznanske kulturne dediščine ostaja stalnica Univerzitetne knjižnice Maribor.
Ključne besede: zbornik, skupaj, literarna dela, Univerzitetna knjižnica Maribor, razstava
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 91
Celotno besedilo (58,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza 100 letIrena Urankar, 2022 Opis: Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je ena izmed najstarejših institucij za izobraževanje odraslih v Sloveniji. V 100 letih smo delovali pod raznimi imeni in različnimi družbenimi sistemi, a zmeraj za potrebe ljudi v lokalni in širši skupnosti. Vsaj v zadnjih dveh desetletjih smo prispevali veliko tudi k poglabljanju partnerskega sodelovanja in povezovanju različnih institucij v lokalnem in regionalnem okolju.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 90
Celotno besedilo (68,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Maks Kavčič 1909–1973 : ob predaji osebne zapuščineVlasta Stavbar, Metka Kavčič, Meta Gabršek-Prosenc, 2022 Opis: Rokopisno gradivo Univerzitetne knjižnice Maribor je pomemben in najbolj dragocen del fonda knjižnice. Predstavlja zbirko edinstvenega, včasih zasebnega gradiva, ki je s predajo v hrambo knjižnici postalo del narodove in univerzalne kulturne ustvarjalnosti ter s tem kulturne dediščine. Svoj izvor ima v osebni avtorski stvaritvi, ki postane javnosti znana šele ob objavi. Gradivo je pestro tako po vsebini kot obliki in načinu nastanka. Večina gradiva v zbirki je bila podarjenega (posamično ali v sklopu večjih zapuščin), manjši del pa je bil pridobljen z nakupi. Osebne zapuščine pričajo o naravi osebnih, literarnih in drugih stikov ustvarjalcev, razkrivajo genezo posameznih literarnih, znanstvenih in umetniških del in so relevantno biografsko gradivo. Več kot dvajsetim osebnim zapuščinam, ki so bile pridobljene v zadnjih dvajsetih letih v Rokopisno zbirko UKM, se je kot donacija pridružila tudi osebna zapuščina akademskega slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga profesorja Maksa Kavčiča.
Ključne besede: Maks, Kavčič, zapuščina, umetniška dela, profesor
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 139
Celotno besedilo (32,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Upravljanje knjižnične zbirke : primer knjižnične inventure serijskih publikacijAleksandra Grajfoner, 2018, elaborat, predštudija, študija Opis: V nalogi so prikazani načini in postopki inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). V teoretičnem delu so izpostavljene splošne definicije inventure, revizije in knjižničnega kataloga. Predstavljene so metode knjižnične inventure in nekateri primeri iz tujih praks. Gre za študijo primera inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v knjižnici z dolgoletno tradicijo in velikim fondom gradiva, ki še ni v celoti obdelano v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Poudarek je na prikazu različnih načinov in metod, ki se izvajajo pri postopkih inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij. Podrobneje so predstavljeni in prikazani praktični primeri izvajanja inventure serijskih publikacij v UKM. Analizirani so tisti delovni postopki, za katere se predlaga, da se nadgradijo za potrebe izvedbe inventure. Študije primerov inventur knjižničnega gradiva serijskih publikacij v UKM in izvedena anketa so pokazale, da v knjižnicah izvajajo inventuro tega gradiva z ročnimi metodami v zakonsko predpisanih rokih, kar pa UKM ne uspeva. Predstavljene so omejitve, ki onemogočajo zadostiti temu pogoju in izvedbo avtomatizirane inventure serijskih publikacij. Postopki inventure knjižničnega gradiva v UKM so dolgotrajni, terjajo veliko organizacijskih prilagajanj in usklajevanj, se pa zato neprestano izvajajo (permanentna inventura).
Ključne besede: Knjižnične zbirke, knjižnični katalogi, serijske publikacije, revizija, inventura
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 1222; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,20 MB) |
