1. Upravljanje knjižnične zbirkeAleksandra Grajfoner, 2018, elaborat, predštudija, študija Opis: V nalogi so prikazani načini in postopki inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). V teoretičnem delu so izpostavljene splošne definicije inventure, revizije in knjižničnega kataloga. Predstavljene so metode knjižnične inventure in nekateri primeri iz tujih praks. Gre za študijo primera inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij v knjižnici z dolgoletno tradicijo in velikim fondom gradiva, ki še ni v celoti obdelano v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.SI. Poudarek je na prikazu različnih načinov in metod, ki se izvajajo pri postopkih inventure knjižničnega gradiva serijskih publikacij. Podrobneje so predstavljeni in prikazani praktični primeri izvajanja inventure serijskih publikacij v UKM. Analizirani so tisti delovni postopki, za katere se predlaga, da se nadgradijo za potrebe izvedbe inventure. Študije primerov inventur knjižničnega gradiva serijskih publikacij v UKM in izvedena anketa so pokazale, da v knjižnicah izvajajo inventuro tega gradiva z ročnimi metodami v zakonsko predpisanih rokih, kar pa UKM ne uspeva. Predstavljene so omejitve, ki onemogočajo zadostiti temu pogoju in izvedbo avtomatizirane inventure serijskih publikacij. Postopki inventure knjižničnega gradiva v UKM so dolgotrajni, terjajo veliko organizacijskih prilagajanj in usklajevanj, se pa zato neprestano izvajajo (permanentna inventura).
Ključne besede: Knjižnične zbirke, knjižnični katalogi, serijske publikacije, revizija, inventura
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
2. Mnenje osnovnošolskih učiteljev o usposobljenosti za sodelovanje s staršiKristina Šrot, Nataša Rizman Herga, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave glede usposobljenosti učiteljev prvega in drugega triletja osnovne šole za sodelovanje s starši. Preverili smo, s kakšnimi težavami se učitelji najpogosteje srečujejo v odnosih s starši, na kakšne načine se z njimi soočajo in kako jih poskušajo obvladovati. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo učiteljev in šolsko okolje, v katerem poučujejo. Anketirani učitelji menijo, da se za delo s starši v dodiplomskem izobraževanju niso dovolj strokovno usposobili in da jim primanjkuje vrsta kompetenc, ki bi jim sodelovanje s starši olajšale. Glede na rezultate raziskave anketiranih učiteljev – učitelji v srečanjih s starši zaznavajo pripravljenost staršev na konstruktiven pogovor, tudi precenjevanje staršev sposobnosti njihovega otroka, nemoč staršev v pogovorih o njihovih otrocih ter celo elemente agresivnega obnašanja – podajamo smernice, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju konkretne situacije. V učeči se družbi postajajo kompetence učiteljev kompleksnejše, kar zahteva njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje ter sledenje sodobnim izobraževalnim in vzgojnim trendom. Obenem pa se zavedamo, da je komunikacija dvosmeren in soodvisen proces, zato moramo ob kompetencah učitelja upoštevati tudi kompetence staršev in njihov doprinos h kakovostnemu sodelovanju in dobri komunikaciji.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kompetence učiteljev, sodelovanje s starši, odnosi, ovire v komunikaciji
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1707; Prenosov: 168
Celotno besedilo (838,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2013/2014Brigita Ačko, Borut Gaber, Aleksandra Grajfoner, Jerneja Ferlež, Bernarda Korez, Branka Kerec, Dunja Legat, Vesna Lorenc, Kristina Šrot, 2015, druge monografije in druga zaključena dela Objavljeno: 07.08.2015; Ogledov: 1589; Prenosov: 80
Celotno besedilo (5,90 MB) |
4. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2012/2013Dunja Legat, Branka Kerec, Jerneja Ferlež, Branka Kerec, Bernarda Korez, Vesna Lorenc, Bojan Oštir, Vlasta Stavbar, Kristina Šrot, 2014, druge monografije in druga zaključena dela Objavljeno: 07.08.2015; Ogledov: 1537; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. |
6. Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor : študijsko leto 2010/2011Dunja Legat, Branka Kerec, Sandra Kurnik Zupanič, Bojan Oštir, Breda Brezovšek, Boža Janžekovič, Bernarda Korez, Kornelija Sorger, Vlasta Stavbar, Kristina Šrot, 2012, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: samoevalvacija
visokošolsko knjižničarstvo
Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 07.08.2015; Ogledov: 1629; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,47 MB) |
7. |
8. |
9. Razvoj ter vplivi evropskih in ameriških univerzitetnih knjižnicIrena Sapač, 2000, pregledni znanstveni članek Opis: Avtorica primerja razvoj univerzitetnih knjižnic v Evropi in Ameriki ter ugotavlja, da so se univerzitetne knjižnice v Združenih državah Amerike tri stoletja razvijale pod vplivom evropskih knjižnic, v zadnjem stoletju pa so se evropske univerzitetne knjižnice razvijale pod vplivom ameriških. Ameriške univerzitetne knjižnice so v obdobjih, ko še ni bilo profesionalnih knjižničarjev, urejali univerzitetni učitelji, ki so se izobraževali na evropskih univerzah. Tako se evropske vzore prenesli tudi v knjižnice. Tudi prve knjige so ameriške univerzitetne knjižnice dobivale iz Evrope. Močan vpliv na razvoj ameriških univerzitetnih knjižnic pa je imel kasneje tudi model Humboldtove univerze. Šele v drugi polovici 19. stoletja, posebno pa v 20. stoletju, so ameriške univerzitetne knjižnice dosegle tako razvojno stopnjo na področju katalogizacije, klasifikacije, kooperacije, organizacije, računalniških mrež, nosilcev informacij, izobraževanja in gradnje knjižničnih stavb, da so njihove načine pričele prevzemati evropske knjižnice.
Ključne besede: univezitetne knjižnice, razvoj, Evropa, ZDA
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 957; Prenosov: 21
 Povezava na celotno besedilo |
10. Etnologija, etnografija ali narodopisjeJerneja Ferlež, 2000, pregledni znanstveni članek Opis: Avtorica v članku naniza pregled problemov, ki jih imajo etnologi in antropologi v knjižnicah in na kratko predstavi posebnosti etnološke strokovne terminologije ter različne poglede na geslenje s poudarkom na uporabniško usmerjenih geslih. Iste probleme opredeli še na podlagi ankete med etnologi in neetnologi, vprašanj uporabnikov v Univerzitetni knjižnici Maribor in primerjave gesel, ki so jih posamezne knjižnice uporabile za geslenje etnološkega gradiva.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1647; Prenosov: 28
Povezava na celotno besedilo |
