SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Ključne besede: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1097; Prenosov: 213
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

82.
PREHRANSKI VNOS NOSEČNIC V RAZLIČNIH OBDOBJIH
Urška Bandalo, 2012, specialistično delo

Opis: Nosečnice z uravnoteženo prehrano preprečijo morebitne zaplete med nosečnostjo in porodom. Z dodatnim vnosom vitaminskih in mineralnih pripravkov se zmanjša tveganje za različne vrste prirojenih napak. Namen specialističnega dela je ugotoviti povprečen energijski vnos in povprečen vnos beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov pri nosečnicah v prvem, drugem in tretjem trimesečju ter opredeliti prehranski status na podlagi pridobljenih podatkov o telesni teži in višini. Raziskovalna metodologija: V obravnavo smo vključili 30 naključno izbranih nosečnic v Zdravstvenem domu Velenje. Uporabili smo metodo zapisovanja količine obroka in metodo tehtanja živil. Pridobili smo podatke o vnosu makro- in mikro - hranil med nosečnicami v različnih časovnih obdobjih ter jih primerjali s prehranskimi priporočili. Podatke o hranilni vrednosti živil oziroma gotovih jedi smo dobili z računalniškim programom Prehrana 2000. Pri nosečnicah smo izvedli antropometrične meritve in ugotovili njihov prehranski status ter spremljali porast telesne teže med nosečnostjo. Ugotovitve:Celodnevna prehrana anketiranih nosečnic v vseh treh obdobjih nosečnosti ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Ugotovili smo tudi presežen vnos holesterola in prenizek vnos prehranskih vlaknin. Povprečni dnevni vnos kalcija in železa je bil pri nosečnicah nezadosten v vseh treh obdobjih nosečnosti. Le tri anketiranke so uživale železove preparate. Ugotovili smo povečan vnos natrija in nezadosten vnos vitamina E v prvem in drugem trimesečju in nizek vnos folatov. Povprečna pridobljena telesna teža v celotnem obdobju nosečnosti je bila 12,85 kg. Preiskovanke so v povprečju normalno pridobivale na telesni teži. Sklep: Zaradi manjšega števila preiskovalk smo dobili le okvirne podatke, ki kljub temu jasno kažejo glavne pomanjkljivosti prehrane v preiskovani populaciji. Ženske je potrebno v času načrtovanja materinstva z zdravstveno-vzgojnim programi (npr. šola za starše, ki jo izvajamo v zdravstveno-vzgojnih centrih) osveščati o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter o njenemu vplivu na zdravje žene in otroka.
Ključne besede: nosečnost, prehrana, hranilni vnos, prehranska dopolnila, telesna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1463; Prenosov: 259
.pdf Polno besedilo (3,46 MB)

83.
VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA PRI SVETOVANJU PREHRANE ONKOLOŠKIM BOLNIKOM
Albina Šućurović, 2012, specialistično delo

Opis: Izhodišča: Pri zdravstveni obravnavi bolnika z rakom predstavlja prehrana pomembno področje onkološkega zdravljenja. Prehrana bolniku zagotavlja vse potrebne hranilne, energijske in zaščitne snovi, ki vzdržujejo normalno prehranjenost, mišično moč, telesno kondicijo in dobro počutje. Ustrezna prehrana lahko zmanjša tudi negativne učinke zdravljenja. Namen: Namen raziskave je bil med onkološkimi bolniki ugotoviti poznavanje zdravega načina prehranjevanja, morebitnih motenj prehranjevanja in v kakšnem obsegu so le te bile prisotne v času rehabilitacije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Inštrument, s katerim je bila izvedena anketa, je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 20 vprašanj razdeljenih v več sklopov. Raziskavo smo izvedli med 50 onkološkimi bolniki v naravnem zdravilišču Term Dobrna, kamor prihajajo bolniki na zdraviliško zdravljenje, ki ga odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter samoplačniki. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma seznanjeni o zdravem načinu prehranjevanja. V času rehabilitacije je imelo 76 odstotkov anketirancev motnje pri prehranjevanju. Največ težav so imeli pri okušanju in vonjanju hrane, z zaprtjem, odpor do določene hrane, izgubo apetita ter slabostjo in bruhanjem. Manj težav so imeli s spremembami ustne sluznice, odvajanjem tekočega blata in požiranjem. Zaključki: Rezultati raziskave so pokazali, da je nakazana potreba po kliničnem dietetiku v zdravilišču. Izvajal bi prehransko svetovanje, v ustanovi bi organiziral tedenska predavanja za onkološke bolnike, ostale bolnike, ki so napoteni na rehabilitacijo, za goste, ki prihajajo na oddih ter zaposlene v ustanovi na temo o zdravem načinu življenja. Pripravljal bi kataloge priporočil za prehrano zdravih ali bolnih, sodeloval bi na lokalnem nivoju s predavanji v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, raznih društvih in okoliških podjetjih.
Ključne besede: onkološki bolnik, klinični dietetik, svetovanje, prehrana, rak
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 207
.pdf Polno besedilo (1011,61 KB)

84.
Kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem
Mojca Mlakar Pernat, 2012, specialistično delo

Opis: Kronična revmatska obolenja v veliki meri vplivajo na z zdravjem povezano kakovost življenja. Cilj zdravljenja naj ne bi bil samo lajšanje simptomov in preprečevanje z boleznijo povezanih zapletov, temveč tudi izboljšanje kakovosti življenja. Kronična revmatska obolenja se izražajo z zelo pestro klinično sliko, ki se razlikuje od pacienta do pacienta, prav zato je s strani patronažne medicinske sestre potreben individualen in celosten pristop k pacientu, da mu omogočimo, da lahko dosega največjo možno raven kakovosti življenja. Namen specialističnega dela je predstaviti kakovost življenja pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem in vlogo patronažne medicinske sestre. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik PROMIS HAQ, s katerim smo pridobili samooceno opravilnih zmožnosti pacientov z revmatskim obolenjem. Anketirali smo 74 pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem iz območja Maribora. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in SPSS 20,0. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna gibljivost anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem zmerna. Samooskrba pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem v domačem okolju je v povprečju 50 %, prav tako smo ugotovili, da je odvisnost anketiranih pacientov s kronično revmatsko boleznijo od pripomočkov in/ali druge osebe v povprečju 50 %. Čas trajanja kronične revmatske bolezni vpliva na kakovost življenja pacientov negativno v kar 74 %. Zelo nezadovoljnih je s svojo kakovostjo življenja le 30 % anketiranih pacientov s kroničnim revmatskim obolenjem. Sklep: Kroničnim revmatskim pacientom se je kakovost življenja po odkritju bolezni v 74 % obrnila na slabše, kar je pretresljiv podatek. Zelo pomembno je kronično revmatsko obolenje pravočasno prepoznati in zdraviti. Osnovna naloga patronažne sestre je edukacija pacienta in svojcev v smislu lajšanja bolečine, ohranjanju psihične in fizične kondicije, kar pa zagotavljanja čim višjo samooskrbo pacienta in kakovost življenja.
Ključne besede: revmatsko obolenje, kakovost življenja, pacient, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1386; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

85.
Dieta pri Fenilketonuriji
Mirjana Bušljeta, 2009, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je predstavljena vrojena motnja presnovne aminokisline fenilalanina imenovana fenilketonurija, dieta pri fenilketonuriji, študija primera ustrezne prehrane v starosti od novorojenčka do osmega leta otrokove starosti, ter raziskava o pojavu težav staršev pri vpisu otrok s fenilketonurijo v vrtec in osnovno šolo v Sloveniji. Fenilketonurija je dedna bolezen, ki se deduje avtosomno recesivno in se v Sloveniji pojavlja z incidenco 1/ 8000 živorojenih otrok. Če izberemo po naključju 50 ljudi v kinodvorani, je po izračunih eden od njih prenašalec za to bolezen. To pomeni, da sicer sam nima klasične oblike fenilketonurije, ki bi zahtevala uvedbo diete in je na videz zdrav, lahko pa kot oče ali mati prenese skrito okvaro na svoje potomstvo. Če otroku s klasično obliko fenilketonurije v prvih tednih po rojstvu ni uvedena dieta, začne zaostajati v telesnem in duševnem razvoju. S študijo primera smo dokazali, da pravilno sestavljena in dosledno izvedena dieta omogoča otrokom s fenilketonurijo normalen psihofizičen razvoj in vključevanje v vsakdanje življenje. Raziskava o pojavu težav staršev ob vpisu otrok s fenilketonurijo v vrtec in osnovno šolo, pa je pokazala dejstvo, da je poznavanje dietne prehrane pri fenilketonuriji v vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji zelo slabo. Diete v osnovi sploh ne poznajo, kaj šele pripravo specifične prehrane. Skrb za ustrezno izvajanje diete je v celoti preložena na ramena staršev.
Ključne besede: vrojena motnja presnove, fenilketonurija, fenilalanin, dieta, nizko beljakovinska živila, esencialna aminokislina.
Objavljeno: 04.09.2012; Ogledov: 3166; Prenosov: 513
.pdf Polno besedilo (4,11 MB)

86.
Clinical ethics : a practical approach to ethical decisions in clinical medicine
Albert R. Jonsen, Mark Siegler, William J. Winslade, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 944; Prenosov: 10
URL Polno besedilo (0,00 KB)

87.
88.
Socialni razgledi 2009
Lidija Apohal Vučkovič, Tanja Čelebič, 2010, zbornik

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 714; Prenosov: 26
URL Polno besedilo (0,00 KB)

89.
Za vedno mladi? : socialna psihologija odraščanja
Mirjana Ule, 2008, znanstvena monografija

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1579; Prenosov: 219
URL Polno besedilo (0,00 KB)

90.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici