SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Prehrana dojenčkov v osrednjeslovenski regiji
Vida Fajdiga Turk, 2016, specialistično delo

Opis: Dojenje in prehranjevanje z zdravju bolj naklonjenimi živili med dojenčki delujeta kot varovalni dejavnik, ki prinese koristi v obdobju otroštva in kasneje v življenju. Namen dela je predstaviti stanje na področju prehranjevanja dojenčkov. Pilotna longitudinalna študija je potekala leta 2009 in 2010 v osrednjeslovenski regiji, v vzorec je bilo zajetih 333 mater. Uporabljena je bila sledeča raziskovalna metodologija: osebno anketiranje (pet vprašalnikov v petih stikih), komparativna metoda, deskriptivna metoda in statistična analiza (SPSS). Ugotovili smo, da so v porodnišnici vzpostavljale dojenje skoraj vse matere, zatem je dojenje upadalo. V četrtem mesecu dojenčkove starosti so pričele matere v večji meri z dodajanjem mešane prehrane, kar je sicer v skladu s priporočili, se pa vrstni red dodajanja živil ni skladal z njimi. Matere smo lahko glede na prehranjevanje otrok razdelili v štiri skupine: tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo manj zdravo; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo mešano; tiste, ki svojim otrokom dodajajo manj dejavnikov zdravega in nezdravega prehranjevanja; tiste, ki svoje otroke v večji meri prehranjujejo zdravo. Matere, ki so najkrajši čas dojile, so otroke prehranjevale manj zdravo. Rezultati kažejo, da se z višanjem starosti in z višanjem izobrazbe matere podaljšuje trajanje dojenja, povečuje se količina zdravih dejavnikov in znižuje količina nezdravih dejavnikov v prehranjevanju otroka. Kaže, da bi predvsem mlajše matere in tiste z nižjo stopnjo izobrazbe potrebovale prav posebno skrb glede dojenja ter prehranjevanja dojenčkov.
Ključne besede: dojenje, uvajanje mešane prehrane, pogostost uživanja posameznih živil, elementi zdravega/nezdravega prehranjevanja, socio-ekonomski status mater
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 237; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (3,06 MB)

32.
INTEGRIRANI KLINIČNI MONITORING HEMODINAMIKE V ENOTAH INTENZIVNEGA ZDRAVLJENJA
Benjamin Lorbek, 2016, specialistično delo

Opis: V preteklosti se je za prikaz spremenljivk kliničnih monitorjev uporabljalo informacijsko tehnologijo golega prikazovanja posameznih spremenljivk brez kakršnekoli povezave med njimi. Takšen prikaz pa je od zdravstvenega delavca v enotah intenzivnega zdravljenja še dodatno predstavljalo oviro po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. Z monitoringom hemodinamike v enotah intenzivnega zdravljenja, ki prikazuje podatke na multidimenzionalni način se lahko izboljša premagovanje ovir po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. V specialistični nalogi se razišče trg kliničnih monitorjev in predstavi klinično platformo EV1000. Raziskana klinična platforma že na prvi pogled daje jasne in preprosto berljive spremenljivke hemodinamike bolnika, kar pa privede do boljšega odločanja v kritičnih situacijah. Na realni medicinski opremi Medicinske fakultete v Mariboru pa se razišče možnosti integriranih prikazov podatkov na hemodinamskih monitorjih, ter možnosti izvoza odčitanih podatkov.
Ključne besede: hemodinamski, monitoring, zasloni, grafika, ergonomija, intenzivna nega, klinična podpora, izobraževanje.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 168; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,76 MB)

33.
Uporaba testov za vsebnost glutena v živilih
Tinka Koštrun, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vseživljenjska stroga dieta brez glutena je še vedno edini znani terapevtski ukrep pri bolnikih s celiakijo. V Sloveniji in v svetu se pojavlja vse več raznih ponudnikov brezglutenskih izdelkov, ki za kontrolo vsebnosti glutena uporabljajo različne analize. Zelo pomembno je, da prehrana, ki jo bolniki uživajo, predstavlja varno hrano brez glutena. Namen: Namen specialističnega dela je ugotoviti, kateri testi oz. metode se uporabljajo pri določanju glutena v živilih pri nas in v Evropi ter kakšne so prednosti in slabosti posameznih metod. Raziskovalna metodologija: Na osnovi pregleda literature smo poiskali metode, ki se uporabljajo na določanje glutena v živilih. V anketi smo spraševali člane Slovenskega društva za celiakijo o načinu prehranjevanja, o njihovem zaupanju v proizvajalce brezglutenskih izdelkov, o njihovem znanju o dovoljeni vrednosti glutena v izdelkih ter metodah, ki se uporabljajo za ugotavljanje prisotnosti glutena v živilih. Rezultati: V zadnjih letih so se pojavile različne metode (PCR-tehnika, reverzno-fazna (RP-) ali gel propustna (GP-) tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC), LC-MS/ MS) za določanje glutena v živilih, še vedno pa je najpogosteje uporabljena in ekonomsko upravičena ELISA-metoda. Kot smo pa predpostavljali, anketiranci v večini zaupajo metodam detekcije glutena v živili in z njimi niso seznanjeni. Sklep: Še vedno obstaja močna potreba po nadaljnjih izboljšavah analitike za detekcijo glutena v živilih. Problem so procesirana, fermentirana oz. hidrolizirana živila. Anketiranci zaupajo specifičnim proizvajalcem brezglutenskih izdelkov. Največjo oviro pri prehranjevanju predstavlja gluten kot aditiv, navzkrižna kontaminacija hrana pri predelavi in pripravi hrane.
Ključne besede: celiakija, brezglutenski izdelki, detekcija glutena, analitika, ELISA
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 310; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (856,55 KB)

34.
TELESNE OBREMENITVE OPERACIJSKIH MEDICINSKIH SESTER
Slavica Somer Grujčič, 2015, specialistično delo

Opis: Uvod: Pogoji dela v operacijski dvorani so zelo specifični, zato mora imeti operacijska medicinska sestra poleg strokovnega znanja tudi dobre psihofizične sposobnosti. Njeno delo je pretežno stoječe, pogosto v prisilni drži, dviguje težka bremena, posegi, pri katerih sodeluje, pa lahko trajajo več ur. Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost telesnih obremenitev z morebitnimi zdravstvenimi težavami (boleznimi in poškodbami gibalnega sistema) pri operacijskih medicinskih sestrah ter predlagati možne rešitve problemov in s tem povečati zadovoljstvo in zmanjšati tveganja za nastanek zdravstvenih težav. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskava, v katero smo zajeli 50 operacijskih medicinskih sester, ki delajo v operacijskem bloku Klinike za kirurgijo UKC Maribor. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov korelacijski test, t-test, χ2 in ANOVA. Rezultati: Pri operacijskih medicinskih sestrah se pri izvajanju delovnih nalog najpogosteje pojavljajo bolečine v hrbtenici, sledijo jim bolečine v rokah in ramenih. Anketiranci menijo, da so njihove zdravstvene težave posledica njihovega dela, zaradi zdravstvenih težav se jih je več kot polovica vsaj enkrat zdravila. Dejavniki, ki po njihovem mnenju bistveno zmanjšajo možnosti za nastanek obolenj in poškodb gibalnega sistema, pa so ohranjanje dobre telesne kondicije, zagotovitev primerne opreme za premeščanje in dvigovanje bolnikov ter oblikovanje delovnih prostorov in opreme, ki spodbujajo ergonomsko varnost. Sklep: Da bi delo v operacijski dvorani operacijske medicinske sestre čim manj fizično obremenjevalo, mora biti na razpolago dovolj ustrezne opreme in pripomočkov, ki jim omogoča čim manjši fizični napor pri opravljanju delovnih aktivnosti. Velik pomen ima tudi redno izobraževanje operacijskih medicinskih sester, izdelana morajo biti ustrezna navodila za delo, prav tako pa mora biti zagotovljena kontrola njihovega vedenja. Z upoštevanjem naštetih dejavnikov lahko ustvarimo bolj zdravo in varno delovno okolje.
Ključne besede: operacijska medicinska sestra, telesne obremenitve, operacijska dvorana, gibalni sistem, bolečina, ergonomija
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 286; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (28,17 MB)

35.
Uporabnost maščobnih kislin omega-3 pri obravnavi ran na koži
Tomaž Langerholc, Dominika Jakl, Majda Pajnkihar, 2015, strokovni članek

Opis: Uvod: Namen članka je prikazati analizo podatkov o učinkih maščobnih kislin omega-3 na celjenje ran ter njihovo uporabnost pri obravnavi ran na koži. Metode: Za pregled literature ter analizo dobljenih virov so bile uporabljene podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect. Iskanje je bilo izvedeno s ključnimi besedami v angleščini: omega-3, fish oil, polyunsaturated fatty acid (PUFA), wound, wound healing, in Boolovim operatorjem AND. V analizo so bile vključene eksperimentalne ali randomizirane klinične raziskave, objavljene v angleškem jeziku in izdane od 1993 do januarja 2014, ki so vključevale preprečevanje ali zdravljenje akutnih ali kroničnih ran na koži z uporabo maščobnih kislin omega-3. Izključitveni kriterij je bil obravnava uporabe maščobnih kislin omega-3 pri opeklinah. Iz iskalnega nabora 1151 zadetkov je bilo v podrobno analizo vključenih 15 raziskav. Rezultati: Rezultati analize literature so pokazali, da so maščobne kisline omega-3 večinoma neučinkovite pri obravnavi travmatskih in kirurških ran na koži, potencialno učinkovite pri obravnavi diabetičnih ran in učinkovite pri obravnavi razjed zaradi pritiska. Diskusija in zaključek: Protivnetni učinek maščobnih kislin omega-3 upočasnjuje in moti celjenje akutnih ran na koži, vendar lahko z njimi obvladujemo lokalne vnetne odzive in pospešujemo reepitelizacijo pri kroničnih ranah. Za oblikovanje natančnih smernic uporabe bodo potrebna nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: nenasičene maščobne kisline, rane, celjenje, maščobne kisline, akutna rana, kronična rana
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 369; Prenosov: 22
URL Polno besedilo (0,00 KB)

36.
Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starosti
Alenka Topolovec, Ana Habjanič, Miljenko Križmarić, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Ključne besede: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 350; Prenosov: 11
URL Polno besedilo (0,00 KB)

37.
Zdravljenje raka dojk
Darja Arko, Borut Gorišek, Iztok Takač, 1996, strokovni članek

Ključne besede: dojke, medicina, rak (medicina), zdravljenje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 342; Prenosov: 39
URL Polno besedilo (0,00 KB)

38.
Napovedni dejavniki pri raku dojk
Borut Gorišek, Darja Arko, Iztok Takač, 1995, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rak (medicina), dojka, novotvorbe, prognoza
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 257; Prenosov: 9
URL Polno besedilo (0,00 KB)

39.
Novejša spoznanja o etiologiji kronične vnetne črevesne bolezni
Dušanka Mičetić-Turk, 2000, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazana novejša spoznanja o etiologiji kronične vnetne črevesne bolezni, ki ostaja nejasna, kljub intenzivnim raziskavam. Vloga sluzničnega imunskega sistema je v zadnjih letih nesporno dokazana v mehanizmukronične vnetne črevesne bolezni, čeprav efektorni mehanizmi bolezni,kot tudi ciljne celice še niso popolnoma prepoznani. Raziskave so v zadnjem desetletju usmerjene predvsem na imunologijo, genetiko in infektologijo. Kot možne povzročitelje navajajo številne mikrobe, med katerimi so najpogostejši Mycobacterium paratuberculosis, virus ošpic in Listeria monocytogenes. Vse te raziskave lahko bistveno vplivajo na diagnostiko in zdravljenje klasičnih oblik kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in njihovih različic.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, etiologija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 276; Prenosov: 5
URL Polno besedilo (0,00 KB)

40.
Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe
Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, Petra Kamnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 361; Prenosov: 46
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici