SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Kardiocerebralno oživljanje
Dejan Kupnik, Miljenko Križmarić, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem. Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo.
Ključne besede: kardiocerebralno oživljanje, kardiopulmonalno oživljanje, prekatna fibrilacija, neprekinjena zunanja masaža srca, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 420; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (115,24 KB)

22.
PREHRANA V OBDOBJU NOSEČNOSTI
Andreja Kokalj, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana v obdobju nosečnosti naj predstavlja varno, energijsko in hranilno uravnoteženo ter varovalno hrano. Namen specialističnega dela je ugotoviti, kako se nosečnice prehranjujejo, kje pridobivajo informacije in ugotoviti ali imajo nosečnice z višjim indeksom telesne mase tudi višjo vrednost krvnega sladkorja oziroma ugotovljeno nosečniško sladkorno bolezen. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Prehranjevalne navade smo raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika, antropoloških meritev in laboratorijskega izvida vrednosti krvnega sladkorja. V vzorcu smo zajeli 50 naključno izbranih nosečnic. Rezultati: Največ anketiranih nosečnic pridobiva informacije o zdravi prehrani preko elektronskih medijev, nato s strani zdravstvenega osebja, svojcev in prijateljev. Nosečnice so v večini seznanjene s pravili pravilne in zdrave prehrane, vendar iz več odgovorov o obrokih, vrsti zaužite hrane, količini obrokov na teden in gibalne aktivnosti izhaja, da se velika večina ne drži tega, kar sicer teoretično pozna. Povprečni indeks telesne mase vseh nosečnic je malenkost preko meje, ki označuje normalno telesno maso. Nosečnice, ki imajo povišano vrednost krvnega sladkorja v krvi imajo povprečni indeks telesne mase višji od povprečja vseh anketiranih nosečnic. Sklep: Zaključek raziskave je moč povzeti v ugotovitvi, da se nosečnice relativno nezdravo prehranjujejo, kljub temu, da navajajo, da so seznanjene z načeli zdrave prehrane v času nosečnosti. Raziskava je pokazala, da je potrebno povečati strokovno informiranje nosečnic o pravilni in zdravi prehrani preko elektronskih medijev in s strani zdravstvenega osebja pri individualnih pogovorih ter predavanjih v šoli za bodoče starše.
Ključne besede: nosečnost, nosečniška sladkorna bolezen, prehrana, folna kislina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 534; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

23.
POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKA
Polonca Černenšek, 2016, specialistično delo

Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (794,34 KB)

24.
STISKE IN DILEME SVOJCEV STAROSTNIKA Z VIDIKA NJIHOVEGA VKLJUČEVANJA V OSKRBO DOMA ALI V INSTITUCIJI
Damjana Lovenjak Potočnik, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Starost in staranje prinaša veliko sprememb tako telesnih, kot psihičnih, poleg tega pa tudi veliko bolezni. Ko star človek ne zmore več sam poskrbeti zase, so svojci prvi, ki mu pri tem pomagajo in prevzamejo skrb zanj, obstaja pa tudi vrsta organiziranih oblik pomoči tako v domačem okolju ali pa potem v instituciji. V raziskavi smo želeli ugotoviti in predstaviti stiske in dileme svojcev, ki se vključujejo v oskrbo starostnika doma ali v instituciji, ugotoviti ali se svojci zavedajo odgovornosti pri sprejemanju odločitev namesto starostnika in če potrebujejo pomoč strokovnih služb pri reševanju njihovih stisk in dilem. Raziskovalne metode: Raziskovalni del diplomskega dela temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili dva anonimna anketna vprašalnika, sestavljena iz 24 vprašanj. Med svojce v individualnih gospodinjstvih smo razdelili 25 vprašalnikov in med svojce v domu starejših 26 anketnih vprašalnikov. Odgovore smo obdelali z računalniškim programom Mikrosoft Excel. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci v domačem okolju pri nudenju pomoči starostniku precej obremenjeni, poznajo vrsto organiziranih pomoči, ki so jim na voljo, vendar te pomoči ne koristijo v celoti. Svojci, ki premeščajo starostnika v institucijo se srečujejo z občutki krivde, občutijo pa tudi razbremenitev, olajšanje in nemoč. V zelo veliki meri se po selitvi svojca vključujejo v oskrbo tudi v instituciji in sodelujejo z osebjem. Svojci v domačem in institucionalnem okolju se srečujejo s situacijo, ko njihov starostnik ni zmožen sam odločati o svojih potrebah, zato morajo to storiti namesto njega. Zavedajo se odgovornosti, zato se v več kot polovici primerov težko odločajo in se večkrat znajdejo v dilemah. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala velike stiske in dileme, ki jih doživljajo svojci pri skrbi za starostnika tako v domačem kot institucionalnem okolju in primanjkljaj v skrbi za njih, ki pomoč včasih še bolj potrebujejo.
Ključne besede: staranje, starost, starostnik, stiske, dileme, svojci, varstvo starejših, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

25.
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Nataša Dolinšek, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranitev in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nalezljive bolezni. Namen raziskave je bil ovrednotiti prehranjevalne navade učencev višjih razredov osnovne šole: način prehranjevanja, odnos do različnih skupin živil, upoštevanje prehranskih priporočil ter telesno dejavnost. Zanimale so nas tudi razlike v prehranjevalnih navadah učencev glede na šolo oziroma okolje, v katerem se šola nahaja. V raziskavo je bilo vključenih 221 učencev od 6. do 9. razreda iz dveh osnovnih šol (mesto/podeželje). Raziskavo, ki je temeljila na samo poročanju, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo uporabili za pridobivanje epidemioloških podatkov o prehranjevalnih navadah ter telesni aktivnosti otrok. Podatke o prehranskem statusu smo pridobili s Fakultete za šport UL, na podlagi podatkovne baze SLOfit. Anketo smo obdelali s statističnim programom SPSS za okolje Windows 17.0 s pomočjo osnovnih statističnih metod. Prehranjevalne navade učencev iz mestnega in podeželskega okolja se bistveno ne razlikujejo. Večina učencev zaužije 4 – 5 dnevnih obrokov hrane. 76,7 % učencev iz mesta zajtrkuje več kot 5 dni v tednu, nekoliko manj s podeželja. Učenci jedo raje sadje kot zelenjavo. Dnevno uživa sadje 70 % učencev, zelenjavo okoli 60 %, mleko 50 %. Ribe tedensko uživa petina učencev iz mesta, manj s podeželja. Več kot polovica učencev uživa meso in mesne izdelke vsak dan ali večkrat tedensko. 33 % učencev uživa polnozrnata žita in izdelke iz žit. Sladke pijače uživa dnevno 15 % učencev, sladice okoli 20 %. Energijske pijače uživa 29 % učencev iz mesta in 38 % iz vasi. Večji delež čezmerno hranjenih je v mestu, debelih pa na podeželju. Četrtina učencev je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, večina učencev pa je vsaj dva - do trikrat na teden športno aktivnih tudi v prostem času. Otroci in mladostniki se prehranjujejo pretežno nezdravo in so premalo gibalno aktivni. Poleg zdravju naklonjenih javnih politik je za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena ozaveščanje o zdravi izbiri živil in pozitivni zgledi predvsem v družinskem in šolskem okolju.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

26.
PREHRANSKE NAVADE PACIENTOV PO PREBOLELEM AKUTNEM KONORARNEM SINDROMU
Vesna Žižek, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana je pomemben del zdravega življenskega sloga, ki ohranja in krepi zdravje, zmanjšajo se kronične bolezni in prezgodnja umrljivost. Na zdrav način prehranjevanja imao velik vpliv naše prehranjevalne navade. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pacientov po prebolelem akutnem koronarnem sindromu.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, prehrana, prehranjevalne navade
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 536; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1007,40 KB)

27.
POTREBE IN PRIPOROČILA V PREHRANI MLADEGA ŠPORTNIKA
Milena Šimundža, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi. Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju. Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike. S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti. Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Ključne besede: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 553; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (991,40 KB)

28.
Vloga in delovne naloge organizatorja prehrane v osnovnih šolah
Suzana Planšak, 2016, specialistično delo

Opis: Šola ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju s področja zdrave prehrane, pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega načina življenja, saj vzgaja in izobražuje, v sklopu ponudbe šolske prehrane pa omogoča učencem uživanje zdravih obrokov. Kot eden izmed ključnih členov v sistemu organizacije šolske prehrane je predstavljen organizator prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so delovne naloge organizatorja prehrane v osnovni šoli. Namen je bil tudi pripraviti poenotene delovne naloge organizatorjev šolske prehrane koroške regije. Anketirali smo 13 organizatorjev šolske prehrane na osnovnih šolah koroške regije. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili lasten anketni vprašalnik, razdeljen na tri dele, ki je bil na voljo preko spletne strani v marcu 2016 in ga je sestavljalo 8 vprašanj z večjim številom podvprašanj in trditev. Vse pridobljene informacije, podatke in ugotovitve smo preučili, analizirali ter statistično obdelali v računalniškem programu LimeSurvey in Microsoft Excel 2010. Rezultati so prikazani v obliki grafov. Z raziskavo so bile ugotovljene in predstavljene naloge, ki jih organizatorji prehrane opravljajo na svojem delovnem mestu, vzporedno z nalogami, ki po njihovem mnenju dejansko spadajo med delovne naloge organizatorja šolske prehrane v osnovni šoli. Na podlagi teh ugotovitev smo pripravili poenotene delovne naloge organizatorjev šolske prehrane koroške regije. Organizator šolske prehrane s svojim delom pomembno vpliva na kakovost šolske prehrane, sodeluje pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani in zdravih prehranjevalnih navadah učencev in ima pomembno vlogo pri organizaciji šolske prehrane. Izobrazba organizatorja šolske prehrane naj bo ustrezna, s področja prehrane.
Ključne besede: organizator šolske prehrane, vloga in naloge organizatorja prehrane, šolska prehrana
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 406; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (752,52 KB)

29.
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG MLADOSTNIKOV IN VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA
Ruža Pandel Mikuš, 2016, specialistično delo

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 618; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

30.
UČINKOVITOST DELOVANJA BOLNIŠNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV
Tomislav Sambrailo, 2016, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je opisano delovanje zdravstvenih informacijskih sistemov v nekaterih slovenskih bolnišnicah. Predstavljeni so različni informacijski sistemi v bolnišnicah ter njihovo povezovanje v enotno strukturo. Pri tem gre za strojno in programsko opremo, ki je zahtevana za nemoteno delovanje opisanih informacijskih sistemov. Opisano je stanje na področju informatike v slovenskih bolnišnicah glede na ugotovitve zaposlenih informatikov in Računskega sodišča Republike Slovenije. Tako so bile ugotovljene pomanjkljivosti ter predlagane rešitve za zvišanje učinkovitosti delovanja informacijskih sistemov v bolnišnicah.
Ključne besede: Informatika, informacijski sistem v bolnišnici, računalniško izmenjevanje podatkov, lokalno omrežje v bolnišnici, uporabniki zdravstvenega informacijskega sistema, strojna oprema, programska oprema
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici