SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


131 - 138 / 138
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
131.
Varnost pacienta v operacijski sobi
Nataša Brumec, 2010, specialistično delo

Opis: Izhodišče: Neželen dogodek je dogodek, ki negativno vpliva oziroma ima škodljiv učinek na pacienta. Pri preprečevanju neželenih dogodkov ima operacijska medicinska sestra pomembno vlogo, zato je namen specialistične naloge predstaviti vpliv zdravstvene nege na pacientovo varnost v operacijski sobi in izpostaviti tiste dejavnike, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov v operacijski sobi. Metode: Raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so se podatki pridobivali s kvantitativnim pristopom. Sodelovalo je 34 operacijskih medicinskih sester. Podatki so obdelani s programskim paketom SPSS. V drugi fazi so se podatki pridobivali s kvalitativnim pristopom, izvedli smo intervju pri petih operacijskih medicinskih sestrah. Vsebina je kategorizirana na podlagi analize vsebine. Raziskava je potekala leta 2009 v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se operacijske medicinske sestre čutijo odgovorne za pacientovo varnost in da poznajo dejavnike, ki lahko privedejo do neželenega dogodka. Najbolj izpostavljajo preobremenjenost. Ocenjujejo, da ima operacijska zdravstvena nega velik vpliv na zagotavljanje pacientove varnosti. Zaključek: Raziskava je pokazala, da operacijske medicinske sestre vse naloge sprejemajo kot enako pomembne in da sta glavna cilja operacijske zdravstvene nege kakovostno opravljeno delo in zagotavljanje pacientove varnosti. Izsledki kažejo, da slednje dosegajo z individualnim delom in da timsko delo v perioperativni obravnavi še ni utečeno.
Ključne besede: dogodek, pacient, varnost, operacijska medicinska sestra, operacijska zdravstvena nega
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 3210; Prenosov: 631
.pdf Polno besedilo (479,67 KB)

132.
Priporočena prehrana bolnikov s sindromom adrenalne izgorelosti
Tanja Bordon, 2010, specialistično delo

Opis: Predstavljen je sindrom adrenalne izgorelosti, vse pogostejša tegoba storilno naravnane družbe. Ljudje doživijo adrenalno izgorelost, ko se od njih zahteva več energije, kot je lahko dajo. Opisana je adrenalna izgorelost, ki se razvije iz kroničnega stresa zaradi dela. V času doživljanja kroničnega stresa in kasnejše adrenalne izgorelosti se lahko pojavi več značilnih stanj in bolezni; pogostejše so srčno žilne bolezni, ki lahko vodijo v infarkt. Za adrenalno izgorelost je značilno veliko pomanjkanje energije, ki jo še okrepi stanje po infarktu. Na porabo energije vpliva bolezen, zmanjšajo se zmožnosti in interes za normalno prehranjevanje, zato se tem bolnikom lahko spremeni telesna masa. Namen specialističnega dela je predstaviti sindrom adrenalne izgorelosti in ugotoviti ali se izgorelim bolnikom, ki so preživeli infarkt, spremeni telesna masa in ali so nedohranjeni. S prvim anketnim vprašalnikom je bilo ugotovljeno, da je večina bolnikov izgorela. Z drugim — mini prehrambeno oceno so ugotovljene in predstavljene njihove prehranske navade. Njihova telesna masa, prej višja od normalne, se je nekoliko znižala, njihova prehranjenost pa je bila v času po bolezni slabša. Optimalna prehrana za izgorele bolnike in bolnike s srčno žilnimi boleznimi je ista: klasična varovalna dieta z mnogo antioksidanti in z živili po konsistenci prilagojenimi zmožnostim uživanja.
Ključne besede: sindrom adrenalne izgorelosti, zaposleni, povezane bolezni, infarkt, prehrana, antioksidanti
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 209
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

133.
Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo
Mateja Bandur, 2010, specialistično delo

Opis: V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.
Ključne besede: sladkorni bolnik, starostnik, patronažna medicinska sestra, celostna oskrba, domače okolje, organizacija, koordinacija
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 2983; Prenosov: 332
.pdf Polno besedilo (862,60 KB)

134.
Prehrana nosečnic in vloga kliničnega dietetika
Mirjam Koler, 2010, specialistično delo

Opis: POVZETEK Vsebina specialističnega dela je usmerjena v zdravo prehrano, v prehrano med nosečnostjo in osnovami prehranjevanja nosečnic. Opisana je zdrava prehrana ter razvade v prehranjevanju in njihova škodljivost v času nosečnosti ter vloga kliničnega dietetika pri svetovanju o prehrani v času nosečnosti. Metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za perinatologijo. Ugotavljali smo prehranjevalne navade hospitaliziranih nosečnic, njihovo poznavanje zdrave prehrane ter njihove želje oz. predloge v zvezi z bolnišničnim jedilnikom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kot instrument raziskave pa nam je služil anketni vprašalnik. Rezultati. Rezultate ankete smo prikazali z grafi ter jih interpretirali. Ugotovili smo, da so nosečnice osveščene ter večinoma skrbijo za zdrav slog življenja ter se zavedajo kakšne posledice lahko prinese nezdravo prehranjevanje, velikokrat pa se jim še vseeno porajajo nova vprašanja glede prehranjevanja v času nosečnosti. Ugotovili smo tudi, da so s prehrano na oddelku zadovoljne, nekatere pa so podale tudi predloge za jedilnike. Sklep. Že pred zanositvijo je pomembno, da bodoča mati uživa polnovredno, visoko kvalitetno prehrano, z dovolj vitamini in minerali. Klinični dietetik je tisti, ki naj bi s svojim znanjem s področja prehrane, socialne medicine in dieto terapije, vplival in pomagal oblikovati pravilen in zdrav odnos do prehrane nosečnic.
Ključne besede: Ključne besede: nosečnica, prehrana, klinični dietetik.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3021; Prenosov: 307
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

135.
Samopodoba žensk po kirurškem posegu na dojki
Silva Stiplošek, 2010, specialistično delo

Opis: Teoretično izhodišče: Samopodoba je skupek pojmovanj in predstav, ki jih imamo o sebi. Sestavljena je iz večjega števila področij, katerega eno je telesna samopodoba. Obolenje na dojki pogosto spremlja invazivna oblika zdravljenja oziroma kirurški poseg. Tako spremlja ženske poleg strahu pred izidom bolezni tudi strah pred spremenjeno telesno podobo, kar vpliva na njihovo samopodobo. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kirurškega posega na samopodobo žensk z malignimi in benignimi spremembami na dojki. Metode: Izvedena je bila raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 78 žensk, ki so imele opravljen kirurški poseg na dojki v Operacijskem bloku Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor od oktobra do decembra 2009. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo, da je izrazitejša sprememba v samopodobi žensk po večjem kirurškem posegu, kamor prištevamo odstranitev cele dojke ali večjega dela dojke z ali brez odstranitvijo pazdušnih bezgavk. Po takšnem kirurškem posegu je 50 % žensk odgovorilo, da je pri njih samopodoba spremenjena. Pri manjšem posegu na dojki je bil takšen odgovor le pri 6 % anketiranih žensk. Sklep: Rezultati raziskave so prikazali, da je spremenjena samopodoba po kirurškem posegu odvisna od obsežnosti kirurškega posega oziroma od spremenjene telesne podobe po opravljenem kirurškem posegu.
Ključne besede: samopodoba, spremenjena telesna podoba, kirurški poseg, obolenja dojk, samopregled dojk
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2946; Prenosov: 325
.pdf Polno besedilo (1,36 MB)

136.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Ključne besede: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2991; Prenosov: 316
.pdf Polno besedilo (606,82 KB)

137.
Pacientove pravice in dolžnosti : zbornik predavanj
2009, zbornik

Ključne besede: pacienti, pravice, dolžnosti, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 5039; Prenosov: 909
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

138.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici