| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 550
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 90; Prenosov: 8
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopu
Albert Černigoj, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni. Metode: Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni. Ugotovitve: Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje. Praktična uporabnost: Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostniki
Janja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru. Metode: V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine. Ugotovitve: Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji. Omejitve/uporabnost raziskave Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate. Praktična uporabnost: Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Ključne besede: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 4
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 5
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Organi za notranje zadeve v času družbenih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji ter v akciji "Sever"
Branimir Bračko, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, organi za notranje zadeve, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (362,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zgodovinske okoliščine, v katerih je bil preprečen "miting resnice" v Ljubljani
Božo Repe, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Jugoslavija, Slovenija, nacionalizmi, mitingi, milica, policija, akcija "Sever"
Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 54; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (364,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
User violence against employees at nursing homes
Katarina Cesar, Liljana Rihter, Špela Selak, Branko Gabrovec, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Earlier research has indicated the high exposure of those working in assisting occupations to workplace violence in Slovenia. The purpose of this study is to complement the research gap in investigating violence within social care and determine the types and extent of workplace violence among all employees in a social care institution, the influence of aggressive behaviour of users on the well-being of employees, and the need for education on dealing with the violence to which employees are being exposed. Design/Methods/Approach: Workplace violence was researched quantitatively using a descriptive method. We used a structured survey questionnaire, which was adapted using an existing questionnaire to research the occurrence of violent acts from users against employees at nursing homes and other social care institutions. Findings: The nursing home Dom ob Savinji Celje faces user violence against its employees. The most frequent form of violence against employees is verbal abuse (37.7% of respondents) and the least frequent is unwanted conduct of a sexual nature (5.2% of respondents). Workers employed in healthcare face user violence more often than employees in other fields. Employees most often face a certain form of user violence 1-2 times per year. When an employee meets an aggressive user, the most common emotions are fear, helplessness, uncertainty, feeling under threat, and least often a lack of understanding from fellow employees. Originality/Value: This study focuses on studying workplace violence within a social care institution and complements extant, yet inadequate scientific findings.
Ključne besede: nursing homes, workplace violence, healthcare, social care, social care institutions
Objavljeno: 18.05.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (372,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici