SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Coordination of school science classroom furnishings with anthropometric parameters for 11-12 year-old children
Nataša Rizman Herga, Samo Fošnarič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of the research was to explore the size suitability of school furnishings with the help of anthropometric measurements established on 11-12 year-old pupils. These pupils who have switched from single classroom teaching to teaching by subject and have lessons in specialized classrooms that are designed for a specific school subject. We were interested in the discrepancies between pupils' anthropometric dimensions and the size of school furniture in science classrooms. The study included 192 pupils (N=192) in the 6th and 7th grades of primary schools in North-Eastern Slovenia. Readings were made of the pupils' anthropometric dimensions, including stature, popliteal height, buttock-popliteal length, elbow height sitting, thigh thickness, subscapular height and hip width. Measurements of the school furniture showed that the dimensions of desks designed according to ISO 5970 correspond to a size 6 (for those between 173 and 184 cm tall). Results of the anthropometric measurements have shown that 6th grade pupils are on average 152 cm tall, 7th grade pupils 160 cm. The research thus indicated a serious mismatch between school furnishings and the anthropometric dimensions, an issue which can have serious consequences for pupils' development.
Ključne besede: interiors, school furniture, anthropometry, science, primary schools
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (745,72 KB)

62.
Congruence between methods for identifying
Nataša Sturza Milić, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this paper was to research the compatibility among various techniques (motor testing and teacher identification) for the identification of exceptional physical aptitude in students. The study was conducted on a sample of 503 children (241 girls and 262 boys) aged 10 % 10.5 and 25 teachers. It was confirmed that there was a statistically significant low correlation between the technique of motor testing and that of teacher identification (for girls r = 0.41; p < 0.01 and for boys r = 0.43; p < 0.01). Through a precise analysis of the subsamples of boys and girls identified through motor testing and teacher recognition, it was noted that the teachers successfully recognized 23 boys with high physical aptitude (54.8 %) and 17 girls with high physical aptitude (50 %). The results of this research can serve as a basis for a reliable identification of pupils with advanced physical aptitude and further work with them in the range of Physical Education and special school programs for the gifted in sport.
Ključne besede: identification, children with exceptional physical aptitude, teachers
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (193,35 KB)

63.
Code-Switching als Kommunikationsstrategie im reziprok-immersiven Unterricht an der Filière bilingue (FiBi) in Biel/Bienne (Schweiz) und didaktische Empfehlungen
Kristel Ross, Christine Le Pape Racine, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Im Rahmen des Projekts Filière bilingue (FiBi) wird reziprok-immersiver Unterricht Deutsch/Französisch ab dem Kindergarten in der zweisprachigen Stadt Biel/Bienne (Schweiz) angeboten. In longitudinalen Sprachstandserhebungen werden u.a. CodeSwitchings als mögliche Kommunikationsstrategie untersucht. In einem ersten Teil werden die Sprachwechsel analysiert, die acht frankophone Mädchen im reziprok-immersiven Unterricht anwenden. Im zweiten Teil des Artikels werden aufgrund von Erkenntnissen aus der Spracherwerbsforschung und der gemachten Erfahrungen der beteiligten Lehrpersonen einige Empfehlungen für den Umgang mit Code-Switching in der Praxis zur Diskussion gestellt.
Ključne besede: Code-Switching, Kommunikationsstrategien, reziprok-immersiver Unterricht, Didaktik des zweisprachigen Unterrichts
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (890,08 KB)

64.
CLIL - orodje za izbiro nejezikovnih vsebin
Alja Lipavic Oštir, Alenka Lipovec, Martina Rajšp, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku najprej z rezultati tujih raziskav utemeljimo uspešnost CLIL-a kot pristopa ali metode pri poučevanju tujih jezikov, predvsem zaradi približanja naravnemu usvajanju jezikov. V nadaljevanju predstavimo orodje, ki lahko učiteljem služi kot pomoč pri izbiri nejezikovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole, pri čemer se osredotočimo na področji naravoslovje in tehnika ter družba. Orodje vključuje elemente holistične kvantifikacije, ki učitelju pomaga uzavestiti teoretične principe pristopa CLIL. Na primerih učnih situacij pojasnimo kriterije, ki orodje sestavljajo, in jih vrednotimo s številčnimi vrednostmi. Kot kriteriji so izbrani: temeljnost koncepta, možnost izgradnje nove metodične poti, možnost praktičnega dela znotraj učne situacije in obstoj oz. moč jezikovne zanke. Povprečna vrednost uteži posamičnih kriterijev daje uvid v primernost nejezikovne vsebine skozi perspektivo CLIL-a. V nadaljevanju problematiziramo izbiro nejezikovne vsebine v okviru šolskih predmetov in uporabo orodja prikažemo na nekaj konkretnih primerih iz matematike ter naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Zaključimo z razpravo o še odprtih problemih pri uvajanju CLIL-a.
Ključne besede: tuji jeziki, nejezikovne vsebine, holistične kvantifikacije, naravoslovje in tehnika, učne metode, CLIL
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (655,60 KB)

65.
Ciklični in linearni koncept časa v folklorni književnosti
Andreja Babšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Čas ne opredeljuje samo individualnega življenja, ampak človeško dojemanje celotnega stvarstva na eni ter religioznih sistemov in etičnih vrednot na drugi strani. Skupaj s prostorom tvorita temeljni filozofski kategoriji. Z ontološkega vidika tudi književnost, podobno kot uprizoritvene umetnosti, opredeljuje predvsem čas. Znotraj samega leposlovja ločimo ciklični, linearni in večni čas. Ciklični čas je najzgodnejša ideja temporalnosti, povezana z veliko boginjo in ženskostjo, linearni čas pa se zlasti povezuje z monoteističnimi religijami, na čelu katerih stoji bog oče. V besedilu smo se osredotočili na nekaj motivov iz antične mitologije (delfsko preročišče, vesoljni potop, mit o Orfeju, Tejrezijas), kjer se je prehod z ženskega na moško božanstvo dokončno izvedel, vendar je bil ženski princip še vedno dovolj močan, da je prihajalo do silovitih diskrepanc. Podobne motive najdemo tudi v slovenskem ljudskem slovstvu (Šembilja, rojenice in sojenice, vesoljni potop, Godec pred peklom), toda ženski princip je že veliko bolj zadušen, tako da več ne zasledimo značilnih nasprotij. Opisane spremembe so bile tako daljnosežne, da so močno spremenile bistvo in značaj celotne civilizacije.
Ključne besede: slovensko ljudsko slovstvo, antični miti, filozofija kulture, ženske študije, književnost
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (91,45 KB)

66.
Back to nature: exploring the potential for implementing the Norwegian idea of outdoor days in the Slovenian school system
Katja Gomboc, 2016, kratki znanstveni prispevek

Opis: Nowadays it is common to use the expressions ‘in the classroom’ and ‘out of the classroom’ (outdoors). In this article the word ‘outdoors’ will be replaced with the words ‘in the natural environment’, ‘into the natural environment’ and ‘within the natural environment’. These words accent the equal importance of nature as a learning area, a concept that is often forgotten, neglected or ignored. In this area, Norway has forged a real connection between people and nature, a way of life called “friluftsliv,” and has used experiential learning based on learning and playing in an outdoor area. In this article is presented a research study of teaching in nature, the Norwegian nature-oriented curriculum and the implementation of nature practice in the Slovenian school system.
Ključne besede: nature, teaching, teaching outside the classroom, free play
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (152,80 KB)

67.
Assessing reliability of a multi-dimensional scale by coefficient alpha
Ivan Šerbetar, Iva Sedlar, 2016, kratki znanstveni prispevek

Opis: The purpose of the study was to assess internal consistency by calculating coefficient alpha. It presents the variation in coefficient alpha, depending on questionnaire length and the homogeneity or heterogeneity of the questionnaire. The maximum possible value for coefficient alpha was also calculated by the item elimination method. The study included 99 children aged 10. The children completed The Athletic Coping Skills Inventory - 28 (ACSI-28; Smith et al., 1995), which contains seven constructs: coping with adversity, coachability, concentration, confidence and achievement motivation, goal setting and mental preparation, peaking under pressure and freedom from worry. The results confirmed that the values of the alpha coefficient vary depending on the number and composition of items and the sample size. In terms of item structure, homogeneous constructs yielded lower values for the alpha coefficient (in a range from .48 to .61) than the questionnaire with all the constructs (alpha = .79), despite higher inter-item correlations. In terms of the number of items, the longer test generated higher alpha coefficients (alpha= .79) than the shorter test (half-sets of items = .60, .73, .69, .70). A higher overall value (alpha= .83) can be achieved by item elimination.
Ključne besede: coefficient alpha, internal consistency, reliability
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (145,71 KB)

68.
Aplikativni vidik otrokovega pripovedovanja v predšolskem obdobju
Barbara Baloh, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Vsakokrat, ko otrok pripoveduje, sporoča izkušnjo, ki jo je bodisi pridobil sam ali mu jo je posredoval kdo drug, in tako gradi lastno pripovedovalno shemo, ki služi njegovemu nadaljnjemu tvorjenju pripovednih besedil. Glede na pomen pripovedovanja v kurikulu za vrtce se zastavlja vprašanje, kako je mogoče pri otroku pripovedovanje, ki je njegova potreba, ustrezno spodbujati in glede na starostno stopnjo nadgrajevati. Pričujoči prispevek osvetljuje kurikularno problematiko o vlogi odraslega (vzgojitelja/učitelja) pri pripovedovanju ter o pripovedovanju kot kulturno pogojeni in pomembni dejavnosti za otrokovo pismenost.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, pripovedovanje, umetnostno besedilo, neumetnostno besedilo
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (175,50 KB)

69.
Analiza razumevanja pojma plovnost v kontekstu njegovega prenosa od vzgojitelja na otroke
Petra Furlan, Samo Fošnarič, 2014, strokovni članek

Opis: Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje različna področja izobraževanja, ki se med seboj smiselno in celostno povezujejo. Narava je eno izmed področij, ki predstavlja otrokovo prvo spoznavanje sveta in prvo vodeno spoznavanje narave. Naravoslovne vsebine so namreč zelo primerne za raziskovanje, saj so predmeti in pojavi konkretni in za otroke bolj privlačni. Pouk naravoslovja bi tako lahko deloval kot izhodišče za vse druge vsebine, vendar poučevanje naravoslovja povzroča številne težave, predvsem s tem, kako vsebine predstaviti otrokom. To pogosto predstavlja izziv in odgovornost za vzgojitelje, saj mora biti podajanje vsebine prilagojeno otrokovi starosti, uporabljati morajo pravilno izrazoslovje, hkrati pa se morajo izogibati pretiranemu poenostavljanju in posploševanju. Plovnost je naravni pojav, s katerim se sreča vsak otrok, a ga je težko razložiti. V prispevku ocenjujemo poznavanje in razumevanje plovnosti pri izrednih študentih študijskega programa Predšolska vzgoja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se izvaja na različnih lokacijah po Sloveniji. Gre za študente, ki že poučujejo v vrtcih, in zato predpostavljamo, da so z navedeno vsebino dobro seznanjeni, saj so se z njo že srečali pri fizikalnih vsebinah med študijem. Preverili smo, na kašen način razložijo plovnost otrokom in če se njihovo znanje o plovnosti razlikuje glede na kraj izvajanja študija. Ugotovili smo, da je znanje študentov o plovnosti izredno slabo in pomanjkljivo. Poleg tega imajo študentje o plovnosti precej napačnih predstav, ki jih prenašajo na otroke. Z raziskavo potrdimo, da niti delovna doba niti kraj izobraževanja bistveno ne vplivata na njihovo razlago o plovnosti (p > 0,05).
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, naravoslovje, plovnost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (176,78 KB)

70.
Analiza raziskav gibalne dejavnosti slovenskih osnovnošolskih otrok v zadnjih letih
Klavdija Strniša, Branka Čagran, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: V današnjem času je gibalna dejavnost izredno pomemben segment zdravega življenjskega sloga ne samo otrok, pač pa tudi odraslih. Tehnološki napredki nam omogočajo, da z manj gibanja pridemo do enakega cilja, za katerega je bila včasih potrebna veliko večja gibalna dejavnost posameznika. Prav tako hiter življenjski tempo in vse bolj sedeči življenjski slog vplivata na vse manjše gibalne dejavnosti ljudi. Analiza objavljenih znanstvenih člankov s področja gibalne dejavnosti osnovnošolskih učencev zajema 15 raziskav. Raziskave smo zajeli glede na izvor objave in pogostost citiranja. Razvidno je, da je najpogostejši segment proučevanja gibalne dejavnosti vidik spola otrok. Sicer pa raziskovalce zanimajo tudi učinki starosti, učnega uspeha, indeksa telesne mase, kraja bivanja, pogostosti in časa ukvarjanja z gibalno dejavnostjo, izobrazbe in gibalne dejavnosti staršev, pa tudi raven organiziranja dejavnosti (organizirana/neorganizirana), skratka tako zunanji kot notranji dejavniki gibalne dejavnosti otrok. Analiza objavljenih raziskav je pokazala, da gibalno dejavnost pogojuje mnogo notranjih in zunanjih dejavnikov. Višjo stopnjo gibalne dejavnosti pogosteje zasledimo pri dečkih ter pri mestnih otrocih v primerjavi s podeželskimi. Gibalno dejavnejši starši imajo gibalno dejavnejše otroke. Več anketiranih učencev se ukvarja z organiziranimi kot z neorganiziranimi oblikami vadbe.
Ključne besede: gibanje, gibalna dejavnost, učenci, raziskave, osnovne šole
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (140,65 KB)

Iskanje izvedeno v 1.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici