SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 593
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Postni prti v vzhodnoalpskem prostoru 1450-1530 in pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami
Nataša Radanovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pasijonska cikla v cerkvah sv. Duha v Slovenj Gradcu in sv. Petra nad Begunjami sta po številu prizorov najobsežnejša v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. V literaturi se je v zvezi z obema cikloma že večkrat omenjala povezava s postnimi prti, kakršne pozna gotika v alpskih deželah. Kljub temu konkretnih primerjav še ni bilo opravljenih. Z raziskavo, opravljeno v tem magistrskem delu, sem želela ugotoviti, kakšen vpliv so imeli postni prti na oba pasijonska cikla, predvsem na izbiro motivov in zaporedje prizorov ter ikonografske podrobnosti. Raziskava je pokazala, da so na oba pasijonska cikla zelo verjetno vplivali postni prti z avstrijske Koroške, a tudi s širšega srednjeevropskega prostora (Štajerska, južna Nemčija). Na to kaže likovna zasnova obeh poslikav in enako zaporedje motivov. Zaradi slabe ohranjenosti postnih prtov ni bilo mogoče najti direktnega vzora za katero od obeh stenskih poslikav, domnevam pa, da sta se slikarja zgledovala tudi po stenskih poslikavah. Enakomerna geografska razširjenost postnih prtov in poslikav z največ pasijonskimi prizori kaže na obstoj tematskih predlog, ki so bile lahko vzorčne knjige, grafične predloge ali holandska štiridesetlistna Biblia pauperum.
Ključne besede: Slovenj Gradec, cerkev sv. Duha, Sv. Peter nad Begunjami, cerkev sv. Petra, postni prti, avstrijska Koroška, Jernej iz Loke, Andrej iz Ottinga, freske, srednjeveško stensko slikarstvo, pasijonski prizori, pasijonski cikel.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 140; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

82.
Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000
Lidija Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 se ukvarja z raziskovanjem karakterizacije likov – kako se ti obnašajo, govorijo, kako razmišljajo in kako delujejo; predstavljeno je torej, kako avtorji/avtorice dajejo svojim literarnim osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske. Poglavitna tema magistrskega dela (karakterizacija likov) je postavljena v okvir tematiziranja intimnih, ljubezenskih/erotičnih medosebnih odnosov in z njimi tesno povezanih spolnih razlik, (iskanja) spolne identitete in spolnih stereotipov v kontekstu ljubezenske/erotične literature. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih kratkoproznih del slovenskih avtorjev/avtoric, ki so izšla med letoma 2011 in 2013, v katerih smo primarno proučevali prikaz likov – kakšni so, kako delujejo, kaj jih vodi ipd., torej smo raziskovali postopke/načine/tipe karakterizacije literarnih likov, sočasno pa smo presojali tudi možno prisotnost elementov (spolnih) stereotipov in patriarhalno usmerjene družbe, ki so povezani predvsem z razumevanjem spolnih vlog oz. s položajem ženske in moškega v družbi kakor tudi z njunimi medsebojnimi razmerji. Zanimalo nas je torej, kakšne so poglavitne značilnosti predstavljenih literarnih likov in kateri tipi karakterizacije prevladujejo. V izbranih zbirkah kratke proze so v ospredju tiste zgodbe, ki tematizirajo intimne odnose in predvsem glavne literarne osebe, pri katerih smo ugotavljali, kako so opredeljene njihove fizične/zunanje, družbene in mentalne/notranje lastnosti, ter možne vplive spolnih razlik oz. stereotipov na njihov osebni razvoj.
Ključne besede: kratka proza, literarni lik/oseba, karakterizacija, spolne razlike, stereotipi
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

83.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 87; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

84.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 289; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

85.
Posamezni vidki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Saša Štukl, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja. V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

86.
ASIRCI V SVETEM PISMU
Petra Matičko, 2016, magistrsko delo

Opis: Asirci so antično ljudstvo z Bližnjega vzhoda, natančneje z območja severnega dela Iraka, danes tudi samooklicane Islamske države. Njihove korenine segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem, a so vrh svoje države doživeli šele za časa poznega kraljestva okoli leta 800 pr. n. št. V času zgodnjega kraljestva in srednjega imperija so se uveljavili predvsem kot dobri trgovci, s svojimi kolonijami po Anatoliji. Danes jih mnogi poznajo le kot dobre bojevnike iz časa poznega oziroma novoasirskega imperija, ko jim je uspelo razširiti svojo državo od Perzijskega zaliva na vzhodu do Sredozemskega morja in Egipta na zahodu. Na svojih osvajalskih pohodih so se srečevali z mnogimi ljudstvi, ki so živela na novoosvojenem ozemlju, in eno izmed teh ljudstev so bili tudi Judje, takrat živeči v dveh kraljestvih - Izraelu in Judi, ki so si ju Asirci podjarmili. Ravno njihova prevlada nad judovskim ljudstvom jim je zagotovila mesto tudi v Svetem pismu. O njih natančneje poroča Stara zaveza, čeprav jih na nekaterih mestih kot opomin lahko zasledimo še v Novi zavezi. Na svojih osvajalskih pohodih so Asirci namreč zavzeli mesti Samarijo in ogrožali Jeruzalem, prestolnici obeh kraljestev, in s tem postali neposredno vključeni v njihovo zgodovino.
Ključne besede: Sveto pismo, Stara zaveza, Nova zaveza, Asirija, Zgodnjeasirsko kraljestvo, Zgornja Mezopotamija, Srednjeasirski imperij, Novoasirski imperij, Judje, kraljestvo Izrael, Kraljestvo Juda.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 90; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

87.
Muslimani v Evropi
Petra Matičko, 2017, magistrsko delo

Opis: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko.
Ključne besede: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 144; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

88.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji v obdobju 2000-2016
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na obdobje med letoma 2000 in 2016. V Sloveniji imamo več poplavno ogroženih območij, ki so podvržena različnim oblikam poplav, ki nastanejo iz različnih vzrokov. Raba tal se nenehno spreminja in nič drugače ni na območjih z veliko poplavno nevarnostjo. V naolgi so opisane spremembe posameznih oblik rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, v desetih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo in na sondnih območjih Dolinsko, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje. Temu so dodane še primerjave oblik rabe tal na podlagi škodnega potenciala in njegovega spreminjanja.
Ključne besede: Poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, Slovenija, občine
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

89.
Izseljevanje iz Prekmurja v obdobju med letoma 1934 in 1941 v luči izbranih časnikov
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izseljevanje iz Prekmurja, pri čemer se osredotoča na obdobje med 9. oktobrom 1934 in 6. aprilom 1941. Izseljevanje so Prekmurci dojemali kot eno izmed možnosti za boljši način življenja. Razlogi za izselitev so bili različni, prevladovali pa so ekonomski. Izseljevanje je postalo del vsakdana Prekmurcev in je kmalu preraslo okvire zgolj socialnega problema. Izseljenci so se med seboj razlikovali glede na kraj izselitve ter čas njihove odsotnosti. Izseljevanje je imelo nekatere pozitivne posledice, npr. večanje kupne moči prebivalstva, ter nekatere negativne posledice, kot je pojav nelegalne trgovine z devizami. Osnovo temu delu predstavlja pregled časopisnih člankov iz časnikov Jutro, Murska krajina, Slovenec in Mladi Prekmurec. Zaradi večje objektivnosti so ugotovitve podprte še s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: Izseljevanje, sezonsko delo, Prekmurje, druga svetovna vojna, Aleksander I.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

90.
Križarske vojne iz vidika arabcev
Tadej Mijović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analiziral kako so Arabci v svojih očeh videli križarje in križarske vojne. S pomočjo virov in literature sem opredelil, razčlenil ter primerjal kulturo v času križarskih vojn. V nalogi sem se osredotočil na arabski pogled na takratni svet ter njihovo dojemanje. Poskusil sem predstaviti različne poglede krščanske ter islamske vere. Predstavljene so tudi velike osebnosti tistega časa in njihova medsebojna primerjava. O določenih dogodkih tistega časa je bilo malo napisano oziroma lahko rečemo, da se je molčalo. To tančico skrivnosti sem poskušal karseda odmakniti in približati ter pojasniti. Rezultati so bili presenetljivi ampak vseeno v skladu s pričakovanji. Ugotovil sem, da v trenutku zmagoslavja, vsak zapiše dogodke zgodovine po svoje oziroma kako so jih sami videli. Na obeh straneh je bilo kar nekaj pristranskosti in tudi poveličevanja v svoj prid. Glavni cilj magistrske naloge, prikazati arabsko videnje križarskih vojn, je bilo naposled prikazano skozi primerjavo del in zapisov avtorjev takratnega časa. Potrebno je bilo biti pozoren na vsako malenkost.
Ključne besede: Križarske vojne, križarji, velike osebnosti, islam, religija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (666,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici