SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 632
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Ključne besede: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

72.
Vzgojni stili staršev in njihove vrednotne usmeritve
Mateja Rubin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil preučiti vzgojne stile staršev ter njihove vrednotne usmeritve in medsebojne povezave. Preučili smo, kako se vrednote staršev razlikujejo glede na izobrazbo, spol, velikost kraja in religioznost, zanimalo pa nas je tudi, kako starši privzgajajo vrednote in za katere si najbolj prizadevajo, da bi jih privzgojili svojim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 78 otrok in 146 njihovih staršev. Na podlagi Vprašalnika starševske avtoritete PAQ in modificirane oblike Muskove lestvice vrednot MLV-M smo ugotovili, da pri starših prevladuje avtoritativen stil vzgajanja, ki ne kaže statistično pomembne povezave z vrednotami Muskove klasifikacije vrednot. Pri permisivnih starših obstaja šibka negativna statistično pomembna povezanost z moralnimi vrednotami, prav tako šibko negativno statistično pomembno se s societalnimi, kulturnimi, ekološkimi, spoznavnimi in izpolnitvenimi vrednotami povezuje tudi avtoritaren vzgojni stil. Ocene pomembnosti vrednot se glede na kraj bivanja staršev in njihovo izobrazbo niso pomembno statistično razlikovale, glede religioznosti pa se je pokazala šibka statistično pomembna pozitivna povezava s tradicionalnimi, religioznimi, patriotskimi, moralnimi in apolonskimi vrednotami. Matere so v svoji vrednotni usmeritvi bolj apolonsko usmerjene v primerjavi z očeti, ki se bolj usmerjajo k dionizičnim vrednotam. Oboji si v največji meri prizadevajo, da bi svojim otrokom preko pogovora ter z zgledom privzgojili vrednoti poštenost in delavnost.
Ključne besede: vrednote staršev, vzgojni stili, MLV-M, Vprašalnik starševske avtoritete PAQ, vzgoja vrednot.
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 167; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

73.
Razlike med mlajšimi in starejšimi odraslimi v teoriji uma
Doris Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo podrobneje spoznali in preučili teorijo uma v starosti tako, da smo skupino starejših odraslih primerjali s skupino mlajših odraslih. Za preučevanje teorije uma smo uporabili zgodbe iz testa socialnih zmot (iz angl. Faux Pas Recognition Test). Teorijo uma smo preučevali ločeno na dimenziji afektivne in kognitivne teorije uma. Rezultati so pokazali, da se skupini mlajših in starejših odraslih nista razlikovali pri odkrivanju socialnih zmot ter identifikaciji osebe, ki je zagrešila socialno zmoto. Pri kognitivni teoriji uma so bili bolj uspešni mlajši odrasli, medtem ko pri afektivni teoriji uma ni bilo razlik med skupinama. Preučili smo tudi razlike med spoloma pri obeh dimenzijah teorije uma, vendar se le-te niso pokazale. Prav tako izobrazba ni bila pomemben napovedovalec razlik med mlajšimi in starejšimi odraslimi pri kognitivni teoriji uma.
Ključne besede: teorija uma, kognitivna teorija uma, afektivna teorija uma, test socialnih zmot
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 94; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (841,80 KB)

74.
Problemorientierter Unterricht und Deutschunterricht in der Gesamtschule
Tara Svetina, 2017, magistrsko delo

Opis: In der heutigen Gesellschaft wird oft nach einem guten Unterricht, guten Methoden und Formen des Unterrichts und Unterrichtens gestrebt. Es werden immer neue Methoden des Unterrichtens »entwickelt«, die das Lehren und Lernen noch erfolgreicher machen sollen. Eine relativ neue Methode des Unterrichts und Unterrichtens ist auch der problemorientierte Unterricht bzw. das problemorientierte Lernen. Beim problemorientierten Unterricht spielen die problemorientierten Aufgaben eine sehr entscheidende Rolle, denn ohne sie kann der problemorientierte Unterricht nicht ausgeübt werden und das problemorientierte Lernen kann nicht erfolgen. Das Ziel der Magisterarbeit ist die Forschung gewesen, ob in den Kurs- und Arbeitsbüchern problemorientierte Aufgaben vorhanden sind, die uns den problemorientierten Unterricht ermöglichen. Die Arbeit ist aus dem theoretischen und empirischen Teil konzipiert. Im theoretischen Teil der Arbeit sind die gefundenen Begriffe, die mit dem problemorientierten Unterricht verbunden sind, definiert und selektiert. Die Definitionen und die Selektion sind bei der richtigen Verdeutlichung des Begriffs problemorientierter Unterricht sehr hilfreich gewesen. Im weiteren Verlauf widmete man sich dem problemorientierten Unterricht, dessen Merkmalen und Zielen, dem Lerninhalt, Lernmethoden, den Vorteilen und Nachteilen. Im empirischen Teil sind die Kurs- und Arbeitsbücher für den Deutschunterricht analysiert worden. Die Forschung basiert auf den problemorientierten Aufgaben, in welchem Maß sie in den Kurs- und Arbeitsbüchern vorhanden sind. Dies zeigt uns, ob die Kurs- und Arbeitsbücher für den problemorientierten Unterricht geeignet sind bzw. ob man mit den Kurs- und Arbeitsbüchern problemorientiert unterrichten kann. Für die Forschung wird auch ein spezielles Model, aus den ausgewählten Charakteristiken der problemorientierten Aufgaben, zur Analyse der Aufgaben gemacht, mit dessen Hilfe alle Aufgaben objektiv und nach dem gleichen Muster bewertet wurden. Die Ergebnisse der Untersuchung haben eine sehr geringe Anzahl der problemorientierten Aufgaben in den Kurs- und Arbeitsbüchern gezeigt. Die ausgewählten analysierten Kurs- und Arbeitsbücher für den Deutschunterricht sind somit nicht für den problemorientierten Unterricht geeignet.
Ključne besede: Problemorientierter Unterricht, problemorientiertes Lernen (POL), problemorientierte Aufgaben, Deutschunterricht, Kurs- und Arbeitsbücher.
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 151; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

75.
Analiza jezika vrednotenja v Živalski farmi Georgea Orwella
Sabina Žel, 2017, magistrsko delo

Opis: Številne priprave so potrebne za izdelavo učnega načrta, katerega tema so umetnostne knjige, ki se pojavijo pri maturi iz angleščine. Knjige se zamenjajo vsakih nekaj let in zato morajo učitelji s svojimi izkušnjami predvidevati kakšne značilnosti bodo pomembne za pripravo na maturo. Cilji te magistrske naloge so bili analiza uporabe jezika vrednotenja v literarnem delu, ki je del maturitetnega izpita, in ugotoviti, ali je ta zvrst dela primerna za ugotovitev pomembnih značilnosti, ki jih bodo učenci morali poznati pri svojih pripravah na maturo, ter predstavitev mogoče nepoznanega modela za analizo besedil. Teoretični del magistrske naloge razloži teorijo, ki sta jo J. R. Martin in P. R. R. White (2005) uporabila za razvoj svoje teorije jezika vrednotenja. Teorija jezika vrednotenja se deli na odnos (čustva, etika in estetika), vključenost (avtorjevo stališče) in stopnjevanje odnosov (več stopenj pozitivnosti in negativnosti odnosov). S pomočjo teh kategorij je bila narejena analiza knjige v empiričnem delu naloge. Za analizo je bila izbrana Živalska farma Georgea Orwella (2000). Zanimivo politično ozadje knjige, ki je povezano z njeno zgodbo in njen satiričen ton doprineseta k zanimivosti zgodbe, ki se odvija v knjigi. Vendar je zato analiza tudi veliko bolj zahtevna. Model jezika vrednotenja je bil uporabljen za ugotovitve pomembnih značilnosti glede likov, odnosov, dogodkov in tem, ki prispevajo k razumevanju zgodbe ter njenega satiričnega tona. Večinoma je kontekst določene situacije ali knjige bil ključen pri prepoznavanju značilnosti, ki jih je avtor knjige hotel sporočiti bralcu. Analiza je pokazala, da je s pomočjo modela jezika vrednotenja možno ugotoviti pomembne značilnosti knjige in nakazati, kje se le-te kažejo Ta pristop je tako lahko koristen pri pripravah za maturo, saj se od učencev pričakuje, da svoje trditve podkrepijo z dokazi.
Ključne besede: jezik vrednotenja, Živalska farma, sistemska funkcionalna slovnica, George Orwell.
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

76.
»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih
Martina Ferlinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.
Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 119; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

77.
In vse tiho je bilo: uporaba literarnih del pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole
Irena Tertinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Literarna dela pomembno vplivajo na hitrost napredovanja pri učenju tujega jezika, zato jih želimo pri pouku spodbujati, tako intenzivno, kot tudi ekstenzivno branje. Magistrsko delo je zasnovano kot zaključena celota s teoretičnim uvodom in praktičnimi primeri uporabe v nadaljevanju. Prikazuje teoretične osnove pomena uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine, pomen uporabe literarnih del pri poučevanju angleščine v luči že izvedenih raziskav v Sloveniji, napotke za uporabo literarnih del ter primere učnih priprav in potrebnih didaktičnih pripomočkov za uporabo pri poučevanju angleščine v višjih razredih osnovne šole.
Ključne besede: literarna dela, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik, osnovna šola, ekstenzivno branje, intenzivno branje, učne priprave.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 135; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

78.
Duševno zdravje v slovenski vojski
Darja Perceva, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 151; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

79.
Poznavanje in uporaba reflektivnega poučevanja med učitelji
Tjaša Onišak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje in uporaba reflektivnega poučevanja med učitelji smo želeli preučiti, v kolikšni meri so učitelji seznanjeni s pojmom reflektivnega poučevanja in ali pri svojem poklicu uporabljajo pristope le-tega. Zanimale so nas tudi ovire, s katerimi se učitelji pri reflektivnem poučevanju srečujejo, ter ali pri poznavanju in uporabi reflektivnega poučevanja obstajajo razlike med učitelji, ki poučujejo na razredni in na predmetni stopnji osnovne šole, ter med učitelji, ki poučujejo v gimnazijah. Ugotavljali smo tudi, ali na poznavanje in uporabo reflektivnega poučevanja vpliva delovna doba učitelja in dejstvo, ali je bil učitelj v času študija s pojmom reflektivnega poučevanja seznanjen ali ne. Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je vzet iz konkretne populacije in je neslučajnostni priložnostni. Sodelovalo je 250 učiteljev iz različnih osnovnih šol in gimnazij po Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je reflektivno poučevanje pri učiteljih v splošnem zelo dobro sprejeto, prav tako imajo učitelji o njem pozitivno mišljenje, vendar pa je zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo zelo malo učiteljev med študijem seznanjenih s samim pojmom reflektivnega poučevanja. Izkazalo se je, da veliko učiteljev verjame v pozitivne učinke reflektivnega poučevanja na osebnostno in profesionalno rast, vendar pa niso dovolj usposobljeni za nemoteno ter učinkovito uporabo pristopov le-tega.
Ključne besede: reflektivno poučevanje, učitelj, profesionalni razvoj, osebnostni razvoj
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

80.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 494; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici