SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


581 - 590 / 632
Na začetekNa prejšnjo stran55565758596061626364Na naslednjo stranNa konec
581.
VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI
Marina Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti. Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1794; Prenosov: 749
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

582.
MOČ TIŠINE V PSIHOANALIZI
Nuša Tojnko, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se dotika področja psihoterapije, natančneje psihoanalize. Terapevti pri svojem delu uporabljajo tudi tišino in nekateri ji pripisujejo velik pomen in zasluge pri uspešnem psihoterapevtskem procesu. Osredotočila sem se na njeno moč in pravilnost tega, o čemer terapevti poročajo. Je lahko tišina diagnostično sredstvo za oceno lastnega stanja? Lahko govorimo o tišini kot korektivni izkušnji za pacienta? In katere vrste tišin se v času psihoanalitskega procesa pojavljajo? Glavna raziskovalna metoda izhaja s področja deskriptivne empirične fenomenologije, ki se osredotoča na opis subjektivnih stanj. Ničesar namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega (Giorgi, 2009, str. 205). S pomočjo enostavnega vzorca in idiografske analize sem prišla do teorije, ki sem jo poskusno utemeljila (ang. grounded theory). V preučevanih primerih se je izkazalo, da je tišina pomembno orodje za pacienta, saj lažje diagnosticira lastno notranje stanje, ter za terapevta, ki lahko uporabi material iz tišine za nadaljnjo analizo. Tišina je prav tako pomembna za zagotavljanje sprejemajočega odnosa, kar pripelje do uspešnejšega psihoanalitičnega procesa (morda tudi korektivne izkušnje). Pojavijo se tudi različne vrste tišine, ki jih je mogoče umestiti v dimenzijo odnosa med terapevtom in pacientom.
Ključne besede: tišina, fenomenologija, psihoanaliza, moč tišine, psihoterapija
Objavljeno: 26.05.2014; Ogledov: 1039; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (983,73 KB)

583.
PREVAJANJE POGOVORNE ANGLEŠČINE IN SLENGA V ROMANU "VARUH V RŽI"
Špela Črnič, 2014, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno književno prevajanje je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture, predvsem pri prevajanju pogovorne govorice. Tema magistrskega dela sta sleng in pogovorni jezik v romanu ameriškega pisatelja J. D. Salingerja z naslovom The Catcher in the Rye. Pripovedovalec in glavni junak romana je Holden Caulfield, ki svojo najstniško utesnjenost in tesnobo izraža z uporabo ekspresivnega jezika, predvsem slenga. Elementi slenga so v veliki meri ohranjeni tudi v prevodih dela v slovenski jezik. Jedro analize predstavlja primerjava izvirnika The Catcher in the Rye (Salinger, 1965) in slovenskega prevoda »Varuh v rži« (Salinger, 2002), del analize pa je namenjen tudi primerjavi slovenskih prevodov »Varuh mlade rži« (1990) in »Varuh v rži« (2002), ki ju je prevedel Boris Jukić. Zaradi razlik med izvirno in ciljno kulturo lahko pride pri prevajanju pogovornega jezika do večjih sprememb, ki jih pri prevajanju lahko ublažimo s prilagajanjem prevoda. Glavna teoretična podlaga praktičnega dela magistrske naloge je bila teorija skoposa, ki pri prevajanju literature zagovarja ohranjanje namena pred obliko. Primerjava izvirnika in prevoda je pokazala, da se slengovski in pogovorni jezik v izvirniku in prevodu pojavljata v enaki meri, čeprav je moral prevajalec pri ohranjanju učinka v prevodu uporabiti sredstva, ki so lastna ciljnemu jeziku ali besedilu. Edine razlike, ki so se pojavljale, so bile povezane z obliko besed in stavkov, kar je posledica razlik med jezikoma.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, prevajanje, J. D. Salinger, The Catcher in the Rye, Varuh v rži, prevajanje slenga, prevajanje pogovornega jezika, teorija skoposa
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1202; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (695,26 KB)

584.
DRUŽBENA VLOGA STARIH STARŠEV V MODIFICIRANI RAZŠIRJENI DRUŽINI
Aleksandra Boldin, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vloga starih staršev v modificirani razširjeni družini s sociološkega vidika obravnava spremenjene vloge starih staršev v modificirani razširjeni družini v slovenski postmoderni družbi. V nalogi so podane nekatere sociološke, antropološke in psihološke teorije staranja in vloge starih staršev. Predstavljen je zgodovinski vidik modificirane razširjene družine ter pluralizacija družinskih oblik v postmoderni družbi. Skozi spremenjeno vlogo staršev in starih staršev v slovenski in evropski postmoderni družbi so prikazani različni modeli prehajanja mladih v odraslost. Modificirana razširjena družina je v nalogi izpostavljena kot institucija podpore mladim z medgeneracijskimi transferji. Empirični del magistrskega dela podaja kvantitativno raziskavo in njene izsledke, s katerimi smo želeli ugotoviti, kolikšna je vloga starih staršev znotraj modificirane razširjene družine v slovenski postmoderni družbi. Ugotavljali smo, v kolikšni meri stari starši predstavljajo oporo »mladi družini« v okviru medgeneracijskih transferjev ter v kolikšni meri »mlada družina« starim staršem vzajemno vrača oporo. Ugotovili smo, da starši oz. stari starši v Sloveniji znotraj modificirane razširjene družine v zadnjih desetletjih ponovno pridobivajo na pomenu, saj mladi družini v različnih obsegih nudijo razne oblike opore (emocionalno, finančno, materialno, instrumentalno). Rezultati dokazujejo, da na pojav modificiranih razširjenih družin vplivajo tudi odnosi med vsemi tremi generacijami: starimi starši, starši in vnuki, ki so navadno zelo dobri. Njihova vzajemna medsebojna podpora in medgeneracijski transferji so kljub relativno dobro organiziranim socialnim, zdravstvenim, vzgojno-varstvenim in drugim družbenim dejavnostim zelo pomembni in dobrodošli.
Ključne besede: stari starši, starši, vnuki, modificirana razširjena družina, medgeneracijski transferji
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1131; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

585.
VRSTNIŠKA MEDIACIJA NA OSNOVNIH ŠOLAH V MARIBORU IN OKOLICI: ZNAČILNOSTI VRSTNIŠKIH MEDIATORJEV IN DOSEDANJE IZKUŠNJE Z MEDIACIJO
Martina Klobasa, 2014, magistrsko delo

Opis: Vrstniki in vrstniške skupine so pomemben dejavnik socialnega in emocionalnega razvoja otrok in mladostnikov. Poleg tega se šole soočajo z medvrstniškim nasiljem. Iz omenjenih razlogov so šole v svoje preventivne vzgojne dejavnosti vključile vrstniško mediacijo. Vendar pa je področje vrstniške mediacije relativno novo v slovenskem prostoru in se počasi uvaja v šole. Namen raziskave je bil preveriti, kako poteka program vrstniške mediacije na mariborskih osnovnih šolah in šolah v okolici Maribora ter na kakšen način poteka postopek izbire vrstniških mediatorjev. Zanimalo me je tudi, kakšni so motivi učencev, da se odločijo postati vrstniški mediatorji, in ali se vrstniški mediatorji v empatičnosti in samospoštovanju razlikujejo od ostalih učencev. Raziskovalnih vprašanj sem se lotila s triangulacijo različnih kvalitativnih in kvantitativnih metod: analiza dokumentov (vzgojni načrti), opazovanje z udeležbo, intervju s koordinatorji vrstniške mediacije, Rosenbergova lestvica samospoštovanja in Indeks empatičnosti za otroke in mladostnike. V raziskavi je sodelovalo 264 učencev rednih osnovnih šol, starih od 10 do 15 let. Od tega 62 vrstniških mediatorjev. Ugotovila sem, da 9 šol v Mariboru in okolici izvaja vrstniško mediacijo. Pomembno vlogo pri poteku vrstniške mediacije na šoli ima koordinator vrstniške mediacije, ki skupaj s timom pripravlja program vrstniške mediacije, promocijo, pripravlja usposabljanja, supervizije in izbira vrstniške mediatorje. Šole imajo namreč določene kriterije, po katerih izbirajo vrstniške mediatorje. Pomembno je, da ima bodoči mediator komunikacijske in socialne sposobnosti, da je empatičen in odgovoren. Izkazalo se je, da je stopnja empatičnosti višja pri vrstniških mediatorjih v primerjavi z ostalimi učenci. Ni pa se pokazala razlika med vrstniškimi mediatorji in ostalimi učenci pri merjenju splošnega samospoštovanja. Rezultati kažejo tudi, da se za mediatorje odločajo učno uspešnejši učenci. Raziskava daje tudi vpogled v težave, s katerimi se sooča program vrstniške mediacije na šoli, predvsem z nezaupanjem kolektiva in učencev.
Ključne besede: vrstniška mediacija, vrstniki, koordinator vrstniške mediacije, empatija, samospoštovanje
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1338; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

586.
PRIMERJALNA ANALIZA PRIPOVEDNIH POSTOPKOV V IZBRANIH ROMANIH J. JOYCEA (ULIKSES) IN L. KOVAČIČA (PRIŠLEKI)
Maja Cafuta, 2013, magistrsko delo

Opis: Povzetek Namen raziskave je bil potrditi tezo, da sta James Joyce in Lojze Kovačič uporabljala podobne, to je modernistične pripovedne tehnike. Ker je bila za potrditev te teze potrebna natančna in podrobna analiza besedil, se je raziskava osredinila samo na njuna najbolj reprezentativna romana, Ulikses in Prišleki. Raziskava je skušala združiti Leechov in Shortov lingvistični model analize stila za prikazovanje mišljenja in govora v literaturi, pripovedne kategorije za prikazovanje govora in misli Elene Semino ter različne pripovedne načine, vezane na prvoosebni in tretjeosebni kontekst, za prikazovanje zavesti v fikciji, kot jih je opredelila Dorrit Cohn. Hkrati smo ob omenjenih vzporejanjih posameznim kategorijam dodali še tipologijo L. Brinton, ki govori o jezikovni upodobitvi zaznave. Ob prenosu tovrstnega modela na konkretne segmente izbranih proznih del je sledila narativna analiza in primerjava modernističnih pripovednih postopkov, ki jih v Uliksesu uporablja J. Joyce in v Prišlekih L. Kovačič, pri čemer smo ugotavljali njune razlike oz. stične točke. Ob primerjavi in analizi razlik in stičnih točk narativne strukture smo z vidika analize stila literarnega jezika književnih likov upoštevali tudi teoretske koncepte (Short in Leech, Fludernik) lingvističnega prikazovanja govora in mišljenja književnih oseb v fikciji, pri čemer smo izbrane koncepte aplicirali na posamezne segmente proznega besedila in opazovali njihov učinek v tekstu ter na kakšen način pisca s pomočjo literarnega jezika karakterizirata svoje književne like. Iz analize obeh romanov sledi, da prevladujejo pripovedne tehnike, vezane na prvoosebni pripovedni kontekst, najpogosteje se pojavljajo samocitirani in citirani monolog ter bolj tradicionalne pripovedne tehnike, kot sta pripoved o zavesti lika in pripoved o lastni zavesti lika. Ob teh se pojavljata še notranja pripoved in poročilo o zaznavi. Omenjene pripovedne kategorije in načini Joyceu in Kovačiču služijo za prikazovanje individualiziranega doživljanja in čustvovanja njunih literarnih likov in pri tem poustvarjajo mentalne procese toka misli v literarnem jeziku. Le-ta avtorjema služi kot prepričljivo sredstvo, s katerim karakterizirata svoje književne osebe: osamljenega, abstraktno razmišljujočega intelektualca Stephena, povprečna in vsakdanja zakonca Leopolda in Molly Bloom ter čustveno občutljivega, radoživega in umetniško nadarjenega dečka Bubija, ki odrašča v moža. Poleg specifičnih idiomov književnih oseb, ki odsevajo njihovo notranjo podobo, avtorja z različnimi slogovnimi prijemi ustvarjata pristni poskus realistične in verjetne iluzije, da je bralcu dovoljen vpogled v privatni diskurz literarnih likov.
Ključne besede: Modernizem/ pripovedni postopki/ modernistični pripovedni postopki/ notranji monolog/ Joyce, James: Ulikses/ Kovačič, Lojze: Prišleki
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 998; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

587.
Vzgojno-izobraževalni pomen poučevanja problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v obveznem izobraževanju
Igor Plohl, 2013, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Vzgojno-izobraževalni pomen poučevanja problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v obveznem izobraževanju je bil opozoriti na pomen celostne obravnave problematike podnebnih sprememb pri pouku geografije v osnovni šoli. V teoretičnem delu naloge smo opravili obsežen historični pregled znanstvenih ugotovitev na področju podnebnih sprememb v svetu in Sloveniji in tako opozorili, da gre za enega izmed najpomembnejših globalnih okoljskih problemov in izzivov prihodnosti. Raziskovalni del naloge je bil namenjen analizi in predstavitvi zastopanosti problematike podnebnih sprememb v učnih načrtih in učbenikih za geografijo v obveznem izobraževanju pri nas in v Nemčiji ter na Hrvaškem. Opravili smo raziskavo o poznavanju problematike podnebnih sprememb pri devetošolcih in raziskavo o možnostih in razumevanju potrebe po celostni obravnavi problematike podnebnih sprememb med osnovnošolskimi učitelji geografije v Sloveniji. Z uporabo deskriptivne in kavzalno neeksperimentalne metode raziskovalnega dela smo potrdili vodilno hipotezo magistrske naloge. Vodilna hipoteza magistrske naloge je bila predpostavka, da učenci pri pouku geografije v slovenski osnovni šoli ne pridobijo dovolj znanja in niso dovolj dobro ozaveščeni o problematiki podnebnih sprememb ter da bi to stanje morali z dopolnitvijo učnega načrta za geografijo v osnovni šoli s celostno obravnavo problematike podnebnih sprememb izboljšati.
Ključne besede: podnebne spremembe, trajnostni razvoj, geografija, osnovna šola, pouk geografije
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 913; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

588.
HENRY JAMES V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU
Andreja Radetič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skuša določiti najznačilnejše elemente zgodnjega sloga Henryja Jamesa in ugotoviti razloge za relativno slab sprejem njegovih del v slovenskem kulturnem prostoru. Dokazati poskuša tezo, da gre slabši širši sprejem pisatelja na Slovenskem pripisati tudi prevodu, ki onemogoča poglobljeno razumevanje in medkulturno povezovanje ameriškega in slovenskega življenjskega izkustva. Delo predvideva, da se književna kritika ni aktivno odzvala na izide Jamesovih del in s tem ni izpolnila svoje posredniške vloge. Predpostavka dela je, da najpomembnejši elementi Jamesovega zgodnjega sloga niso dovolj uspešno prenesi v slovenščino, da bi slovenskemu bralcu nudili estetske užitke in boljši dostop do potencialnih namenov in pomenov izvirnika.
Ključne besede: književni prevod, jezik, slog, Henry James, Portret neke gospe
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 861; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

589.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI VERBALNEGA NASILJA NA DELOVNEM MESTU
Jure Ozvatič, 2011, magistrsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogosto prikrit, destruktiven in nevaren pojav za zaposlene, ustrezno delovno klimo, zdravo delovno okolje in celotno družbo. V magistrskem delu pojav verbalnega nasilja raziskujemo v različnih delovnih okoljih. Pojav preučujemo na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave v štirih delovnih organizacijah. Razkrivamo vzroke in posledice verbalnega nasilja, oblike neustreznega komuniciranja, značilnosti ljudi, ki so žrtve omenjenega nasilja in agresivne ljudi, ki te ljudi verbalno napadajo. Dosedanje raziskave nasilja na delovnem mestu so pokazale, da je pojav pogosto prisoten na mikro- kot tudi makronivoju delovnih organizacij. Med aktivnim prebivalstvom je bilo po podatkih nasilja na delovnem mestu deležnih približno 3–9 % ljudi. Verbalno nasilje deluje negativno na delovno klimo zaposlenih, ruši notranje delovne odnose v kolektivu, slabi vertikalno ter horizontalno verbalno in neverbalno komunikacijo, zmanjšuje prenos komunikacijskih sporočil med zaposlenimi. Empirična raziskava je pokazala, da je četrtina zaposlenih žrtev verbalnega nasilja, pogosteje so ženske. Pojav je bil prisoten na vseh raziskovanih delovnih področjih. Najpogostejše oblike verbalnega nasilja so žaljivke, verbalni napadi, grožnje in ustrahovanje. Žrtve so doživljale stisko, zdravstvene težave, pojavljanje depresije, slabši delovni učinek, fluktuacijo bolniških odsotnostih.
Ključne besede: verbalno nasilje, trpinčenje, komunikacija, delovna organizacija
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 941; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

590.
NEKATERI DRUŽBENI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V RAZLIČNIH OBLIKAH BIVANJA
Katja Krošl, 2013, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na Maslowo teorijo potreb in na vrednote, pri katerih smo izpostavili kategorizacijo vrednot po Musku. Posebno pozornost smo namenili družini, pri kateri nas je še posebej zanimala njena vloga, element razširjene družine ter družina praznega gnezda. V nadaljevanju smo se osredotočili na staranje. Starost smo opredelili, izpostavili smo vrste starosti ter teorije staranja. Pozornost smo namenili tudi upokojitvi ter domu upokojencev, pri katerem smo odgovorili na vprašanje, kdaj se starejši človek odloči za dom. Zanimali so nas dejavniki za sprejetje domskega življenja, postopek za sprejem v dom, bivanje v domu ter oskrba. V nadaljevanju smo izpostavili varovana stanovanja. Posebno pozornost pa smo namenili tudi preživljanju prostega časa v starosti, osamljenosti ter ogroženosti starostnikov. V empiričnem delu smo naredili primerjavo med starostniki, ki bivajo s svojci, sami doma, s partnerjem in v domu upokojencev. Osredotočili smo se na razloge/vzroke bivanja, preživljanje prostega časa, občutek osamljenosti in stike s sorodniki, stopnjo zadovoljstva z zdravjem, finančnim stanjem, druženjem, počutjem, ohranjanjem sorodstvenih vezi, preživljanjem prostega časa ter na pomembnost vrednot (dionizične, apolonske). Zanimalo nas je, katera skupina starostnikov je glede na obliko bivanja najbolj ogrožena. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v primerjavi s starostniki, ki bivajo s svojci ter s partnerjem, v slabšem položaju starostniki, ki bivajo sami doma ter v domu upokojencev. Najbolj ogroženi pa so starostniki, ki bivajo sami doma
Ključne besede: oblika bivanja, razlogi/vzroki bivanja, prosti čas, osamljenost, stiki, zadovoljstvo, vrednote.
Objavljeno: 13.12.2013; Ogledov: 1149; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (857,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici