SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


581 - 590 / 593
Na začetekNa prejšnjo stran51525354555657585960Na naslednjo stranNa konec
581.
Besedotvorne značilnosti strokovnega besedila s področja zoologije (na primeru monografije Živalstvo Slovenije)
Silvija Sambt, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavi pregled pojmovanja in poimenovanja pojma strokovni jezik in različne pristope k funkcijskozvrstni delitvi besedil, s poudarkom na strukturalističnem pristopu razvrstitve strokovnih besedil v slovenskem in hrvaškem jeziku. V okviru jezikovnosistemskih značilnosti posameznih podzvrsti strokovnega jezika je posebej opozorjeno na leksikalne posebnosti strokovnih besedil, predvsem na lastnosti terminološke leksike. Na podlagi teoretičnih izhodišč o jezikovnosistemskih značilnostih podzvrsti strokovnega jezika, zlasti leksikalnih značilnosti strokovnih besedil, so bile oblikovane predpostavke o besedotvorni strukturi terminološke in neterminološke leksike, ki je odvisna od specifike strokovnega področja in od zvrstnosti konkretnega obravnavanega besedila. Analiza zbranega gradiva, ki je bilo izpisano iz didaktičnega tipa poljudnoznanstvenega besedila s področja zoologije, je pokazala, da: – na besedotvorno strukturo terminološke leksike poleg terminoloških načel vplivata ustaljenost stroke, ki določa prevladujoče tipe tvorjenk, in predmet proučevanja, ki določa besedotvornopomensko sktrukturo terminov; – je mogoče govoriti vsaj o dveh tipih terminologij: (1) terminologije, ki so ustaljene in zaprte v ozek krog uporabnikov (npr. zoologija), zato zanje še zmeraj velja jasna pomenska definiranost in minimalna spremenljivost, kar pomeni jezikovno konservativnost; (2) novejše terminologije, ki so zaradi popularizacije določenih znanosti (npr. računalništvo) odprte za širok krog uporabnikov, zato zanje velja načelo jezikovne inovativnosti; – je pa poleg zahtev strokovnega stila pisanja predvsem vrsta znanosti tista, ki določa izbiro prevladujočega slogovnega postopka in narekuje tudi strukturo neterminološke leksike (nominalizacija, pasivizacija, abstrakcija).
Ključne besede: strokovni jezik, terminologija, besedotvorje, didaktično poljudnoznanstveno besedilo, zoološka terminologija
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2787; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

582.
PARTIJSKA PROSVETNA POLITIKA 1945-1955 NA PRIMERU ŠOLSTVA V MARIBORU IN OKOLICI
Jure Maček, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Partijska prosvetna politika 1945–1955 na primeru šolstva v Mariboru in okolici predstavljam obnovo in razvoj šolstva v Mariboru in okolici v desetletju po drugi svetovni vojni. V uvodnem delu opozorim na nekatere ključne značilnosti šolskega sistema pred letom 1941, brez katerih ne moremo razumeti prosvetne politike komunistične partije po prevzemu oblasti leta 1945. V osrednjem delu naloge prikazujem prizadevanje nove oblasti, da bi vse ravni izobraževalnega sistema postale lažje dostopne širšim slojem prebivalstva, ne glede na socialni ali materialni položaj šolarjev. Ob tem pozitivnem in humanem cilju je partijska oblast vseskozi uresničevala tudi svoje ideološke cilje. Med učitelji je poskušala že v kali zatreti vsako razmišljanje, ki ni bilo enako svetovnemu nazoru vladajočih. Takšna politika se je neposredno pokazala v odstranjevanju nekaterih učiteljev in dijakov iz izobraževalnih inštitucij ter v nenehnem iskanju in preganjanju »notranjih sovražnikov« med prosvetnimi delavci. Magistrsko delo zaključujem s spoznanjem partijske oblasti, da številne pogosto nepremišljene reforme šolskega sistema v desetletju po drugi svetovni vojni niso dale pravega rezultata in da je potrebna bolj celovita in predvsem strokovno podkrepljena reforma izobraževalnega sistema. Delo temelji večinoma na arhivskih virih upravnih prosvetnih organov na lokalni in državni ravni ter organov komunistične partije.
Ključne besede: Maribor, šolstvo, prosvetna politika, ideološka podoba šolstva, obdobje 1945–1955
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1366; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

583.
OBLIKOVANJE VIZIJE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA VREDNOT
Sonja Filipič, 2011, magistrsko delo

Opis: Proces oblikovanja vizije šole temelji na ugotavljanju potreb učencev, staršev, šolskega okolja in zaposlenih, prepoznavanju težav in problemov, morebitnih konfliktov, uspehov in dobrih plati svojega dela ter drugih značilnosti življenja v šoli. Pomembno je, da so v proces nabora in oblikovanja vrednot aktivno vključeni vsi, ki sooblikujejo delovanje šolske institucije. V osnovni šoli so to ravnatelj, strokovni delavci, učenci, starši in svet šole. Skupno oblikovanje nabora vrednot in strinjanje ugotovljenih skupnih vrednot je namreč osnova dobrega sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Ugotovljene skupne vrednote so temelj načrtovanja šolske ustanove in izhodišče nadaljnjega načrtovanja vzgojnega dela šole. Tako je oblikovanje vizije osnovne šole eno izmed ključnih področij načrtovanja, kjer morajo biti cilji šole skladni z njenimi vrednotami in njene vrednote morajo biti skladne z njenimi cilji. Osnovna šola lahko le z oblikovano vizijo dobro opravlja svojo izobraževalno in vzgojno funkcijo.
Ključne besede: vrednote, vizija, poslanstvo, proces, učni načrt, osnovna šola, vzgoja, izobraževanje, načrtovanje
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 2753; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

584.
Principi izdelave dvojezičnega razvezovalnega glosarja na primeru sociologije
Tomo Kadilnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo se ukvarja z oblikovanjem principov, ki so osnova za sestavljanje dvojezičnega razvezovalnega glosarja sociološke terminologije. V uvodu je osvetljeno stanje slovenskega jezika z vidika vpliva predvsem angleščine na terminologije in predstavljeni doseţki na področju izdajanja terminoloških slovarjev. V prvem poglavju je predstavljena mednarodna standardizacija s poudarkom na terminoloških standardih in sociološki terminologiji. Obravnava tudi problematiko vključevanja izrazov v zbirko terminov predvsem z vidika kriterijev za vključevanje. Drugo poglavje predstavi opise terminologij posameznih področij v izbranih triintridesetih terminoloških slovarjih. Osredotoča se na prisotnost normativnosti, prevodnosti, razlagalnosti in na podajanje slovničnih podatkov v različnih slovarjih. Tretje poglavje je namenjeno analizi potencialnih uporabnikov glosarja z vidika njihovih potreb. Četrto poglavje predstavi makrostrukturo načrtovanega glosarja in sestavo geselskih člankov, v petem poglavju pa so podani primeri obdelave gesel. Glosarju smo najprej opredelili funkcije, ki so tesno povezane z načrtovanimi uporabniškimi skupinami, nato pa smo posamezne sestavne dele glosarja ustrezno oblikovali.
Ključne besede: strokovni jezik, sociološka terminologija, terminografija, dvojezični razvezovalni angleško-slovenski glosar, pedagoška dimenzija terminološkega slovarja
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 1781; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

585.
VPLIV FRANCOSKEGA PERSONALIZMA NA SLOVENSKO KATOLIŠKO PEDAGOGIKO
Ana Cvetko, 2011, magistrsko delo

Opis: V nalogi uvodoma ugotavljamo, da so idejna razhajanja znotraj slovenskega katoliškega tabora med obema vojnama posegla tudi na področje katoliškega šolstva. Raziskali smo, kakšen vpliv je imel na omenjena razhajanja francoski personalizem. Pokazali smo, da so temu idejnemu toku sledili katoličani, ki so izhajali predvsem iz križarskega gibanja, medtem ko mu tradicionalni katoliški tabor ni bil naklonjen. V nalogi, ki temelji na zgodovinski metodi pedagoškega raziskovanja, smo izpostavili Stanka Cajnkarja, Stanka Gogalo in Jakoba Šolarja (vsi so bili pripadniki križarskega gibanja), ki so ideje francoskega personalizma aplicirali na področje svojega pedagoškega udejstvovanja. V raziskavi smo poskušali potrditi hipotezo, da je bil francoski personalizem v medvojnem obdobju eden izmed idejnih tokov, ki so ga Gogala, Šolar ter Cajnkar vključevali v svoj pedagoški koncept, hkrati pa je bil vzrok za odstopanje od uradne pedagoške doktrine Katoliške cerkve. Pokazali smo, da ideje francoskega personalizma, ki so jih izpostavljeni slovenski avtorji aplicirali na področje pedagogike, sovpadajo z idejami francoskega personalista in pedagoga Jacquesa Maritaina. Čeprav je vpliv Maritaina in ostalih francoskih personalistov na slovenske avtorje slabo raziskan, je analiza pedagoških idej obravnavanih slovenskih avtorjev vendarle pokazala, da so Maritaina poznali in upoštevali.
Ključne besede: francoski personalizem, obdobje med obema vojnama (1919-1941), katoliška pedagogika, personalistična pedagogika, Jacques Maritain
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2437; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (957,49 KB)

586.
Evangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije in protireformacije v 16. in na začetku 17. stoletja, s poudarkom na času vrhunca in zatrtja tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1602
Žiga Oman, 2010, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu je v treh segmentih predstavljena stoletna zgodovina reformacije in protireformacije v mestu Maribor in njegovi bližnji podeželski okolici, od prve omembe tedaj nove vere ob vizitaciji leta 1528 do smrti zadnje znane evangeličanske osebe v mestu, leta 1637. Uvodoma je predstavljeno obdobje uveljavljanja nove veroizpovedi do sredine 16. stoletja ter njene prevlade med vodilnimi sloji mesta dve desetletji kasneje. Osrednji segment predstavlja obdobje vrhunca tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1600, ko je ta imela lasten cerkveno-šolski kompleks, s pokopališčem, molilnico in šolo, stoječim pri gradu Betnava, južno od Maribora. Naposled je v tretjem segmentu predstavljeno obdobje protireformacije, ki je prineslo fizično uničenje betnavskega kompleksa ter postopen propad skupnosti, kot tudi izginotje evangeličanov iz mesta in njegove bližnje okolice pred sredino 17. stoletja. Delo temelji zlasti na neobjavljenih virih, katerih glavnino predstavlja kar obširna korespondenca med nadzorništvom betnavske cerkve, mariborskimi evangeličani, deželo Štajersko ter deželnim knezom in njegovimi oblastmi. Ob predstavitvi in analizi zgodovinskega razvoja je naloga pričujočega dela tudi odprava nekaterih zmot, ki so, zlasti v slovenskem zgodovinopisju, doslej veljale kot dejstva.
Ključne besede: Maribor, Betnava, reformacija, protireformacija, zgodnji novi vek.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2491; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

587.
588.
589.
590.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici