SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 723
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Diminutives in Three Slovene Translations of Hamlet: Contrastive Analysis of the Original and the Translations
Urša Marinšek, 2018, magistrsko delo

Opis: The use and formation of diminutives in English and Slovene differ to a considerable extent. The main categorization of diminutives into two groups according to their morphological structure classifies them into analytic and syntactic diminutives. On the one hand, it seems that in the English language it is difficult to find syntactic diminutives; this language apparently favors the analytical ones. On the other hand, there is a high frequency of syntactical diminutives in Slovene. These general characteristics of the two languages are expected to be replicated in literary works, therefore, also in drama, which – at least in theory – comes as close to spoken discourse as possible. These differences will therefore become evident in the contrastive analysis of Shakespeare’s Hamlet and its three Slovene translations. Furthermore, it will be interesting to see how the diminutives, their structure, function and even existence will vary in the process of translation from one language into the other. This thesis thus explores diminutives in four versions of this famous play by William Shakespeare: the original Hamlet and its three Slovene translations, which were completed over a relatively long time span by three different Slovene translators. Contrastive analysis shows that there are significant differences when it comes to the usage of diminutives. It is not just their presence, absence or modification that is interesting, but more importantly it is their stylistic function. Diminutives in the traditional sense mark “smallness,” but several other important functions emerge within dramatic texts. Emotional nakedness proved to be one of the most important roles and functions. In this role, they can express endearment, sarcasm, irony, facetiousness and many other stylistic and semantic nuances. If a diminutive is present in the original and carries emotional markedness, it is highly important for the translator to do his or her best to preserve this markedness (or compensate for it with a similar type of markedness) in the translation and thus retain the style of the original. If the translator is unsuccessful in this undertaking, regardless of whether objective reasons for such translation shifts exist, the translation inevitably loses. Questions related to changes in the interpretative potential of the translation versus the original represent one of the central issues in this Master’s thesis. Shakespeare has a long tradition in the Slovene cultural space and, therefore, in the Slovene context – and vice versa: Slovene readers and theatregoers have been acquainted with his plays for a long time. Hamlet has been translated into Slovene more than five times, and even more adaptations exist. The first translation of Hamlet dates back to the late 19th century, and the most recent to 2013 (translated by Srečko Fišer), which makes a time span of more than a hundred years. Because of multiple existing translations, this drama is a perfect candidate for a contrastive analysis such as this thesis and its research into the preservation of stylistic elements in translation. Only three translations are examined in this thesis, but they differ from each other in many respects. Considering their core characteristics, we could afford to label each of them with a distinctive adjective: Oton Župančič’s translation could be seen as the “traditional” one, Janko Moder’s as “experimental” and Milan Jesih’s as “modern.” Each translator has his own approach to the translation of diminutives, their employment, function and even formation; in some cases (but not all), one could even call it strategy. This means that if there is a diminutive in the original, it is not necessary that all (if any) of these translators will preserve it.
Ključne besede: William Shakespeare, Hamlet, contrastive analysis, translation, stylistics, diminutives, emotional markedness
Objavljeno: 03.10.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (711,11 KB)

42.
Grammatikvermittlung in exemplarisch ausgewählten DaF-Lehrwerken aus Sicht der Theorie der Sprachbewusstheit
Tina Vidali, 2018, magistrsko delo

Opis: In der vorliegenden Masterarbeit wurden zwei DaF-Lehrwerke für die Sekundarstufe II analysiert, und zwar aus Sicht der Sprachbewusstheitstheorie, die heutzutage in der Deutschdidaktik an Bedeutung gewinnt. Allgemein wird Sprachbewusstheit als eine höhere Teilfähigkeit verstanden, die Spracherwerb durch Nachdenken über Sprache fördert. Mit Sprachbewusstheit haben sich Autoren und Autorinnen wie H. Andresen, R. Funke, W. Eichler, G. Nold, I. Oomen-Welke u. a. beschäftigt; deren Behauptungen bzw. Überlegungen wurden in der Masterarbeit dargelegt und dienen der weiteren Forschung. Die Lehrwerkanalyse umfasst zwei Lehrwerke mit insgesamt sechs Lehrbüchern, die für die weiterführende Bildung geeignet sind. Im Fokus der Analyse ist die Grammatikvermittlung in Verbindung mit Sprachbewusstheit, denn der bewusste Sprachumgang ist eine wichtige Voraussetzung für einen erfolgreichen Sprachgebrauch. Die Grammatik wiederum thematisiert spezifische Strukturen einer Sprache, die zu einer fehlerfreien Sprachverhaltensweise führen. Die Lehrwerkanalyse hat gezeigt, dass Sprachbewusstheit nicht in allen untersuchten Aspekten vorhanden ist, wie auch, dass sich nicht alle Hypothesen der Masterarbeit bestätigt haben. Fazit ist, dass Grammatik im thematischen Kontext der behandelten Lektion und mit Hilfe der Präsentationsbeispiele erarbeitet wird, demnach kommt es zu Ausnahmen, die zeigen, dass nicht relevante Niveaustufen des Gemeinsamen europäischen Referenzrahmens (von A1 bis B1) für die jeweilige Lektion bzw. Einheit berücksichtigt werden. In der Masterarbeit werden die Niveaustufen des Gemeinsamen europäischen Referenzrahmens von A1 bis B1, die die Lehr- und Arbeitsbücher anvisieren, tabellarisch dargelegt. Die Niveaustufe B1 führt zum Zertifikat Deutsch.
Ključne besede: Grammatikvermittlung, Sprachbewusstheitstheorie, Deutsch als zweite Fremdsprache, Themen aktuell 1, 2, 3 und studio d A1, A2, B1, Niveaustufen des Gemeinsamen europäischen Referenzrahmens
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

43.
Psihosocialne značilnosti udeležencev medvrstniškega nasilja glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja
Tina Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvajanje ali/in doživljanje nasilnega vedenja predstavlja eno izmed ključnih težav v mladostništvu. Iz literature je razvidno, da imajo posamezniki, ki izvajajo in/ali so deležni nasilnega vedenja, psihosocialne težave pogosteje kot njihovi normativni vrstniki. Za nasilneže so večinoma značilne eksternalizirane težave, za žrtve internalizirane, za nasilneže-žrtve pa tako eksternalizirane kot tudi internalizirane težave. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev medvrstniškega nasilja glede na njihove psihosocialne značilnosti in glede na vir poročanja. Prvotni vzorec je zajemal 1905 učencev iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, ki so bili stari med 11 in 16 let. Učenci so bili razdeljeni glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja v tri podvzorce, ki so temeljili na metodi samoporočanja in/ali vrstniškega poročanja, in sicer v naslednje štiri skupine: nasilneži, žrtve, nasilnežižrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da so fantje pogosteje umeščeni v skupini nasilnežev in nasilnežev-žrtev kot dekleta. Na podlagi rezultatov multivariatne analize variance sem ugotovila, da so nasilneži najstarejši, imajo najvišjo stopnjo priljubljenosti med vsemi skupinami, podobno visoko splošno in socialno samopodobo ter stopnjo prijateljskih odnosov kot neudeleženi in podobno nizko stopnjo nadzora jeze kot nasilneži-žrtve. Žrtve zaznavajo najnižjo oporo vrstnikov, imajo najnižjo splošno in socialno samopodobo, najnižjo stopnjo prijateljskih odnosov med vsemi skupinami ter podobno stopnjo priljubljenosti kot neudeleženi. Nasilneži-žrtve imajo najvišjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter zaznavajo najnižjo oporo učiteljev v primerjavi z vsemi skupinami. Neudeleženi učenci zaznavajo najvišjo oporo vrstnikov in učiteljev, imajo najnižjo stopnjo internalizacije in eksternalizacije jeze ter najvišjo stopnjo nadzora jeze med vsemi skupinami.
Ključne besede: nasilneži, žrtve, nasilneži-žrtve, neudeleženi, spol, starost, opora vrstnikov, opora učiteljev, splošna in socialna samopodoba, izražanje jeze, prijateljstvo, priljubljenost. 
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 49; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

44.
Univerbizacija v SSKJ 2 (na gradivu samostalnikov od A do Č)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava besedotvorni proces, tj. poenobesedenje ali univerbizacijo. Univerbizacija je proces, v katerem se vzpostavi sinonimno razmerje med sočasno obstoječo stalno podredno zloženo samostalniško besedno zvezo z najpogostejšim levim pridevniškim prilastkom kot motivirajočo besedno zvezo in njeno enobesedno samostalniško ustreznico kot motivirano besedo. V tem procesu leksikalne motivacije se jedrni del samostalniške besedne zveze obrazili, odvisnemu pa se doda priponsko obrazilo. Za univerbate moškega spola sta najpogostejši obrazili -ež/-ec in-ik ter obrazili -ica in -ka za ženski spol. Dvainsedemdeset najdenih samostalniških besedotvornih univerbatov od A do Č je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (v nadaljevanju SSKJ 2), njihove pripadajoče stalne besedne zveze pa so glede pogostosti rabe preverjene v korpusu Gigafida in iskalniku Google. Največ univerbatov je povezanih s poimenovanji oseb, snovi, naprav ter predmetov, povezanih s področjem medijev. Prevladujejo nekrnjeni podstavni pridevniki iz stalne besedne zveze. Šestdeset najdenih samostalniških univerbatov v SSKJ 2 od A do Č je enopomenskih s prevladujočimi nevtralnimi tipi podstavnih besednih zvez. Štirideset univerbatov je stilno nezaznamovanih, med ostalimi dvaintridesetimi slogovno zaznamovanimi univerbati pa je največ ekspresivnih.
Ključne besede: poenobesedenje, univerbizacija, poenobesedenka, univerbat, stalna besedna zveza, podstavni pridevniki, stilna zaznamovanost
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (550,81 KB)

45.
Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti
Tina Vidali, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti smo se ukvarjali z literarnimi besedili Gabriele Babnik, ki je slovenska pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in specialistka za afriško književnost. Njen pripovedni opus obsega pet proznih del, in sicer štiri romane in eno zbirko kratke proze. Avtorica v njih tematizira rasno mešano zvezo, rasizem, odtujen odnos med družinskimi člani (zlasti med materjo in hčerjo) in erotiko. Analizirali smo sledeča pripovedna besedila, kjer so prisotne omenjene teme:  Koža iz bombaža (2007),  V visoki travi (2009),  Sušna doba (2012),  Nočne pokrajine (2014),  Intimno (2015). Hkrati so nas zanimale teme, motivi, oblike in žanri sodobnega slovenskega romana, zlasti besedila nekaterih sodobnejših slovenskih avtoric, ki kažejo na motivno-tematske in jezikovno-slogovne vzporednice s prozo Gabriele Babnik (Sonja Porle, Suzana Tratnik, Maruša Krese, Nataša Sukič in Mojca Kumerdej). V središču pripovedi omenjenih avtoric so posamezniki, ki ne ustrezajo merilom večinske družbe in so zato od nje odmaknjeni, kar je tudi osrednja tema v prozi Gabriele Babnik.
Ključne besede: Gabriela Babnik, afriška književnost, rasno mešano razmerje, sodobni slovenski roman, zbirka kratke proze, sodobne slovenske avtorice
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

46.
Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Ključne besede: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

47.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

48.
Magical Realism in A Monster Calls and The Ocean at the End of the Lane
Monja Poštrak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magical realism as a literary mode has been the cause of numerous debates since the publication of One Hundred Years of Solitude by the Colombian author Gabriel García Márquez in 1967, which the majority of critics consider to be the first magical realist novel. Magical realism has been frequently confused with fantasy and is still considered by some as the latter’s branch. Though there is no unified definition of magical realism, critics have agreed upon some of the most common characteristics. The present thesis makes use of Wendy B. Faris’s theoretical framework on the mode’s characteristics and applies it to A Monster Calls by Patrick Ness and The Ocean at the End of the Lane by Neil Gaiman. In both novels, marvellous happenings are incorporated seamlessly into a realistic narrative, which is the basic definition of magical realism. The events are presented matter-of-factly; thus, readers perceive them as realistic. Both novels also contain the primary characteristics that define magical realism as a literary mode, according to Faris. A Monster Calls has been adapted into a movie as well as translated into Slovene as Sedem minut čez polnoč. In the translation, magical realism retains its characteristics, since it is mainly a content based literary mode. In the movie, however, visual representations of the irreducible element, i.e. the yew tree monster, offer the viewers an opportunity to perceive it as ordinary.
Ključne besede: magical realism, A Monster Calls, The Ocean at the End of the Lane, Sedem minut čez polnoč
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (980,91 KB)

49.
Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakse
Hana Kapitler, 2018, magistrsko delo

Opis: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Ključne besede: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

50.
Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook za izobraževalne namene v času študija
Valerija Kašnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času spletna socialna omrežja predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, predvsem zaradi komunikacijskega vidika uporabe. Zaradi te in še mnogih drugih funkcij, postajajo spletna socialna omrežja med vsemi generacijami vse bolj priljubljena in obiskana, pri čemer najbolj izstopa spletno socialno omrežje Facebook. Slednje se vse bolj uporablja tudi znotraj izobraževalnega področja, predvsem na področju terciarnega izobraževanja, kjer ga študenti in tudi profesorji uporabljajo kot novo didaktično orodje. S svojimi različnimi funkcijami zapolni vrzeli med formalnim in neformalnim učenjem. Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako študentke in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM), Pedagoške Fakultete (UM), Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM) ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM) uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook v izobraževalne namene v času študija. Pri tem nas je zanimalo ali študentke in študenti uporabljajo Facebook, kako pogosto ga uporabljajo in za katere namene. Skladno s tem smo preučili uporabo Facebooka glede na spol, letnik študija in učni uspeh. Analizirali smo odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in neposrednimi interakcijami v realnem svetu, kot tudi odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in premostitvenim socialnim kapitalom. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca študentk in študentov FF UM, PEF, FNM in FERI-ja (N = 326). Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali, da študentke in študenti najbolj pogosto uporabljajo Facebook za ohranjanje že obstoječih socialnih vezi in vzpostavljanje novih. Kot drugi pomemben razlog uporabe navajajo tudi uporabo za izobraževalne namene. Poleg velikega števila spletnih prijateljev preko Facebooka, ohranjajo pristne prijateljske vezi v vsakdanjem realnem življenju, tako, da Facebook po njihovem ne vpliva negativno na neposredne interakcije v realnem svetu. S številom »običajnih prijateljev« se zviša tudi delež »Facebook prijateljev«. Prav tako smo skozi raziskavo ugotovili, da je intenzivna uporaba Facebooka v družabne namene pozitivno povezana s študentovim premostitvenim socialnim kapitalom. Tisti študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook za družabne namene, le tega pogosteje uporabljajo tudi za izobraževalne namene. Študenti za pridobivanje informacij in gradiv za študij v večji meri uporabljajo Facebook kot pa Moodle. Naša raziskava je potrdila, da študentke pogosteje uporabljajo Facebook za izobraževalne namene kot študentje. Rezultati so tudi pokazali, da so statistično značilne razlike med različno starimi študenti v uporabi Facebooka za izobraževalne namene. V povprečju ga pogosteje uporabljajo študenti 3. letnika, pogosto tudi študenti 1. in 4. letnika. Prav tako sama uporaba Facebooka ni povezana s študentovim končnim učnim uspehom. Rezultati analiz glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene med fakultetami so si zelo podobni, pri čemer smo ugotovili, da med fakultetami ni statistično značilnih razlik glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene.
Ključne besede: spletno socialno omrežje, uporabniki, Facebook, študentke, študenti, profesorji, izobraževalni nameni, družabni nameni, socialni kapital, fakulteta, učni uspeh.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici