SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 620
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Skupina DHLM
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Skupina DHLM je delovala med leti 1970–1974. Ustanovili so jo likovni umetniki, ki so izhajali iz obrobja slovenskega prostora. Prekmurje je imelo v takratnem času še vedno videz provincialnega okolja, kar se je odražalo tudi na kulturno-umetniškem področju. Ladislav Danč (1932–1979), Štefan Hauko (roj. 1935), Lojze Logar (1944–2014) in Franc Mesarič (roj. 1938) so na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja ustanovili likovno skupino, ki je spremenila likovno dogajanje v Prekmurju. Ko so končali s študijem na Likovni akademiji v Ljubljani, so se vsi, razen Logarja, ki je nadaljeval študij na grafični specialki, vrnili v domače okolje. V iskanju lastnega likovnega izraza so se povezali v skupino, ki pa ni bila programsko zasnovana, ampak je bila ustvarjena na podlagi prijateljstva in iskanja raznolikih likovnih poti. Umetniki so skupaj razstavljali in posledično poskrbeli za zanimivo likovno dogajanje v Prekmurju in ostali Sloveniji. Skupni nastop jim je omogočil tudi večjo prepoznavnost ter možnosti nadaljnjega razstavljanja. V času njihovega ustvarjanja in osnovanja skupine so na slovenski likovni prostor iz zahoda prodirale nove likovne smeri, ki so jih v svoja dela na različne načine vključevali tudi umetniki iz skupine. Najbolj je bil pri tem dosleden Logar, ki ga je navdihnil popart. Njegova popartistična dela so pomemben segment v razumevanju poparta v Sloveniji. Logar je bil med vsemi umetniki iz skupine tudi najbolj prepoznaven, saj si je že pred ustanovitvijo skupine zagotovil pomembno mesto v slovenski likovni umetnosti takratnega časa. Logar je imel tako že pred skupnim nastopom izoblikovan likovni program, ki je vključeval vsakdanjost in popularni svet. V času delovanja skupine je Danč začel v svoja dela vključevati modernistične prvine in je naredil številna dela, ki vsebujejo ekspresionistične in simbolistične elemente. V osnovi je izhajal iz pokrajine, ki jo je upodabljal s pomočjo geometrijskih in organskih form. Hauko se je ukvarjal s figuraliko, ki ga je zanimala predvsem vsebinsko. Njegova dela so prežeta z melanholijo in temami, kot sta življenje in smrt. Mesarič je, podobno kot Logar, izhajal iz vsakdanjosti. Sprva je bil njegov likovni izraz zelo ekspresiven, kasneje pa ga je začela zanimati mestna pokrajina. Najprej je ta pokrajina sestavljena iz geometrijskih teles, kasneje pa se na njegova dela naselijo dejanski mestni prostori, ki so upodobljeni skrajno realistično. Mesarič se je s temi deli močno približal hiperrealizmu. Skupina DHLM je prenehala obstajati leta 1974. Zatem so umetniki vsak zase nadaljevali svoje likovne poti. Skupina je bila vsekakor pomembna iztočnica za njihovo nadaljnje ustvarjanje. Doprinesla jim je prepoznavnost ter jim pomagala pri izoblikovanju likovnega izraza. Skupina je pustila velik pečat v prekmurski in tudi slovenski likovni umetnosti; posledično so bili člani skupine vključeni v slovenske likovne preglede. Tudi prekmurski likovni prostor se je z njihovim delovanjem uveljavil in postal razstavno aktivnejši. Umetniki so v prekmurski likovni prostor vnesli moderne likovne tokove, hkrati pa so prispevali k večji prepoznavnosti prekmurskega likovnega dogajanja. Njihova vloga je bila vsekakor velika in si zasluži podrobno obravnavo.
Ključne besede: skupina DHLM, Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič, svetovna likovna umetnost po drugi svetovni vojni, slovenska likovna umetnost po drugi svetovni vojni, prekmurska likovna umetnost 20. stoletja
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

42.
Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah smo opredelili in razjasnili pojem obremenjenosti učiteljev. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic, obremenjenost ter se podrobneje osredotočili na obremenjenost med učitelji. Teorijo smo dodatno podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji osnovnih šol po Sloveniji čutijo obremenjene. Natančneje nas je zanimalo stališče učiteljev glede obremenjenosti na delovnem mestu. Raziskali smo tudi razlike med učitelji glede na spol, stopnjo poučevanja (razlika med učitelji razredne in predmetne stopnje) ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da velika večina učiteljev zaznava obremenjenost na delovnem mestu. Dobra polovica učiteljev ocenjuje, da so pogosto obremenjeni ter da so zaradi obremenjenosti občasno nezbrani in svojega dela ne opravljajo tako dobro, kot bi ga sicer. Prav tako skoraj polovica anketiranih občasno občuti preobremenjenost ter stres. Med prve tri najbolj obremenjujoče naloge so učitelji uvrstili »reševanje problemov«, »administrativna dela« ter »razredništvo«. Najpogostejši odzivi učiteljev na obremenjenost so »razdražljivost, »težje koncentriranje« ter »potreba po daljšem času za dokončanje nalog/zadolžitev«. Način, ki jim najbolj pomaga, je »druženje, pogovor z družino/prijatelji«, sledita »šport« ter »poslušanje/ukvarjanje z glasbo«. Kot glavni predlog za zmanjšanje obremenjenosti učiteljev so navedli »manj administracije«. Analiza razlik je pokazala nekatere statistično značilne razlike glede na spol, delovno dobo ter stopnjo poučevanja.
Ključne besede: učitelj, delo, obremenjenost, delovno mesto.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

43.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Ključne besede: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

44.
Spolna usmerjenost v povezavi z navezanostjo na partnerja in doživljanjem socialne opore
Miljana Lukić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava povezavo med stili navezanosti v odraslosti in socialno oporo med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi posamezniki. Natančneje, namen raziskave je bil ugotoviti, ali prihaja do razlik v stilih navezanosti na partnerja in dojemanju socialne opore med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi posamezniki. Tematike se raziskava loteva v povezavi z Bowlbyjevo teorijo navezanosti in doživljanjem socialne opore s strani prijateljev in družine. Preučeni teoretični viri nam kažejo, da imajo pri otrokovem občutku varnosti in zaupanja v svet veliko vlogo njegove ponavljajoče izkušnje s pomembnimi drugimi v zgodnjem otroštvu. Te izkušnje vplivajo na to, kaj bo posameznik kasneje v življenju pričakoval od sveta oziroma kako bo videl sebe in druge. V raziskavo je bilo vključenih 129 žensk in 102 moških. Glede na spolno usmerjenost je bilo v vzorec vključenih 112 homoseksualno usmerjenih, od tega je bilo 54 žensk in 58 moških. Prav tako je bilo v vzorec vključenih 119 heteroseksualno usmerjenih, od tega je bilo 75 žensk in 44 moških. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik zaznave socialne opore (Perceived Social Support from Friends and Family (PSS-Fr in PSS-F) Procidano in Heller, 1983) in Vprašalnik medosebnih odnosov (Relationship questionnaire, Bartholomew in Horowitz, 1991). Rezultati naše raziskave so potrdili hipotezo, da obstaja razlika med homoseksualno in heteroseksualno usmerjenimi v stilih navezanosti na partnerja in v zaznavi socialne opore prijateljev in družine. Za razliko od posameznikov, ki imajo ne-varen stil navezanosti na partnerja (preokupiran, plašljiv ali odklonilen), posamezniki, ki imajo varen stil navezanosti na partnerja, prejemajo več opore prijateljev in družine.
Ključne besede: Homoseksualno usmerjen, heteroseksualno usmerjen, stili navezanosti na partnerja, socialna opora
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

45.
Vloga kognitivnih napak pri izgorelosti in depresivnosti
Nina Bartol, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče delo je imelo dva glavna namena. Prvi namen je bil izvesti validacijo vprašalnika CDS (the Cognitive Distortions Scale), ki je bil za potrebe tega dela preveden in prirejen slovenskemu okolju. Drugi namen pa je bil preučiti odnos med kognitivnimi napakami in izgorelostjo oz. depresivnostjo ter moderatorsko vlogo, ki jo kognitivne distorzije igrajo v odnosu med izgorelostjo in depresivnostjo ter delovnimi zahtevami in resursi. V okviru tega dela sta bili izgorelost in depresivnost obravnavani kot ena entiteta. V raziskavo je bilo vključenih 210 zaposlenih z različno izobrazbo, statusom zaposlitve in delovnim časom. Izpolnjevali so vprašalnik, sestavljen iz demografskih postavk, vprašalnik kognitivnih napak (CDS), vprašalnik iracionalnih prepričanj (WIB-Q), vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik depresivnosti (PHQ-9), vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter vprašalnik izkustva ter ocenjevanja dela (VBBA). Rezultati so pokazali, da vprašalnik kognitivnih napak (CDS) izkazuje ustrezno zanesljivost in veljavnost na slovenskem vzorcu ter da je njegova struktura enofaktorska. Poleg tega so rezultati potrdili, da v korelaciji med izgorelostjo in kognitivnimi napakami ter depresivnostjo in kognitivnimi napakami ni pomembnih razlik. Rezultati so nadalje pokazali, da imajo kognitivne napake statistično pomembno vlogo moderatorja v odnosu med izgorelostjo ter splošnimi delovnimi obremenitvami in avtonomijo oz. svobodo odločanja ter v odnosu med depresivnostjo in splošnimi delovnimi obremenitvami, oporo nadrejenih ter kognitivnimi obremenitvami. V odnosih med izgorelostjo oz. depresivnostjo in preostalimi preverjanimi delovnimi obremenitvami in resursi kognitivne distorzije nimajo statistično pomembne vloge moderatorja. Tovrstne rezultate je mogoče razložiti z modelom delovnih zahtev in virov, ki pojasnjuje, da lahko delovni resursi omilijo delovne obremenitve in da delovne obremenitve krepijo delovne resurse. Kljub nekaterim omejitvam je pričujoče delo lahko uporabno pri klinični praksi in prepoznavanju podobnosti med izgorelostjo in depresivnostjo ter lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kognitivne napake, izgorelost, depresivnost, delovne zahteve, delovni resursi
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 81; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

46.
Učinki treninga regulacije čustev pri učencih osnovne šole
Anamarija Romih, 2017, magistrsko delo

Opis: Regulacija čustev je ključna spretnost v življenju. Napoveduje splošno prilagoditev, kakovost socialnih odnosov, uspešnost in psihično ter fizično zdravje. Pri otrocih je spodbujanje spretnosti regulacije čustev še posebno pomembno, saj vzorce regulacije prenesejo v nadaljnje soočanje z življenjem in so najdovzetnejši za učenje. V pričujoči raziskavi smo želeli preveriti, ali ima trening regulacije čustev za učence 5. razreda pozitivne učinke na njihovo sposobnost regulacije čustev, socialne spretnosti, vedenja pozunanjanja in ponotranjanja, socialne težave, težave s pozornostjo in šolsko kompetentnost. 15 učencev, starih 10 in 11 let, je bilo udeleženih v 11-tedenskem treningu regulacije čustev (enkrat tedensko po dve šolski uri). 23 učencev je sodelovalo v kontrolni skupini. Pri obeh skupinah smo pred in po treningu ocenili preučevane spremenljivke. Vprašalnike so izpolnili učenci, njihovi starši in razredničarke. Rezultati so pokazali, da trening ni imel pomembnega učinka na regulacijo čustev, sovražno gospodovalnost in sebičnost (socialna nespretnost), vedenja pozunanjanja (agresivnost, delinkventnost), socialne težave, težave s pozornostjo in šolsko kompetentnost (uspeh, količina učenja in trud). Pomemben učinek treninga pa se je pokazal pri treh spremenljivkah: sociabilnosti, socialni občutljivosti in vedenjih ponotranjanja (depresivnost, anksioznost, somatske pritožbe), ocenjenih s strani staršev. Učenci eksperimentalne skupine in njihovi starši so menili, da je bil trening učinkovit, da so se učenci nekaj naučili in da naučeno občasno tudi uporabljajo. Predvsem pa so v treningu uživali in vsako srečanje jim je predstavljalo možnost za pogovor in ventiliranje. Učenci so prejeli material in izročke o ključnih vsebinah s treningov z namenom večje vključitve vsebin v njihov vsakdanjik. Predstavljene so omejitve raziskave, uporabna vrednost in predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: regulacija čustev, trening regulacije čustev, učenci, preventivni program, učinki treninga
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 166; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

47.
Izobraževanje otrok z motnjo sluha in izdelava didaktičnih pripomočkov pri pouku geografije
Anja Čelan, 2017, magistrsko delo

Opis: Gluhi in naglušni učenci spadajo med otroke s posebnimi potrebami (OPP), katerim so namenjene prilagoditve v vzgojno-izobraževalnem procesu. V preteklosti so striktno ločevali otroke na tiste, ki so »normalni«, in tiste, ki imajo kakršnokoli okvaro. Šlo je za popolno segregacijo (Opara, 2011). Danes poznamo več oblik izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Še vedno obstaja segregiran način za tiste, za katere stroka meni, da v redni šoli ne bi bili uspešni. Kot odgovor na segregacijo pa sta se pojavila koncepta integracije in inkluzije. Slednja predvideva vključevanje OPP v redne šole, kjer se okolje prilagaja učencu in ne obratno (Vršnik, 2003). Ta način je danes pogost, tudi pri vključevanju učencev z motnjo sluha, in ugotovimo, da je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana bolj malo takšnih učencev, katerih ime nosi šola. To je seveda v prid učencem z motnjo sluha, saj to pomeni, da jih je ZGN uspešno rehabilitiral do te mere, da so se lahko vključili v redno šolo, ob tem pa izvajajo še mobilno surdopedagoško obravnavo integriranih otrok. Gluhi in naglušni so skupina OPP in po podatkih ministrstva so v šolskem letu 2016/17 predstavljali 1,8 % OPP, kar ni zanemarljivo (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2016). Vsi učenci imajo pravico do šolanja in izobrazbe ter želenega poklica. Dejstvo pa je, da so učni rezultati učencev z motnjo sluha vedno manjši od pričakovanih in stroka stremi k izboljšanju. Največjo oviro pri tem predstavlja nezmožnost slišanja ali oteženo slišanje kljub tehničnim pripomočkom. Tako so prikrajšani za informacije. Slišeči učenci marsikatero informacijo dobijo »mimogrede«, pri gluhih in naglušnih pa ta »zleti« mimo njih. Učitelj mora zato dobro poznati učenca in okvaro sluha nasploh, da lahko okoli tega načrtuje in izvede kvalitetne učne ure. V učnem načrtu za prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne otroke (2003) so zapisane smernice za poučevanje otrok z motnjo sluha predmeta geografije. Dokument je splošen in ni konkretnih navodil. Je pa dejstvo, da kakršnihkoli navodil ne gre posploševati na vso populacijo učencev z okvaro sluha. Vendar, kakorkoli gledano, je dokument prilagoditev preskop z informacijami za učitelja redne šole, ki je pravkar postal učitelj gluhega in naglušnega učenca. Potrebne bi bile zbrane konkretne smernice učiteljev, ki imajo na tem področju veliko izkušenj. V okviru raziskovalnega dela je bil cilj izdelati in preizkusiti didaktične pripomočke za učence z motnjo sluha pri predmetu geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu. Pripomočki so oblikovani glede na operativne cilje posamezne učne enote. Preizkusili smo jih v treh šolskih urah geografije, mnenje o njih so podali učenci in tudi učiteljica geografije Tatjana Vidergar.
Ključne besede: gluhota in naglušnost, inkluzija, pouk geografije, didaktični pripomočki
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

48.
Vpliv družine na razvoj serijskega morilca
Jona Vizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv družine na razvoj serijskega morilca sta v teoretičnem delu opredeljena pojma družina in serijski morilec ter pojasnjene vrste družin in tipi serijskih morilcev. Družina je obravnavana kot glavni dejavnik pri razvoju serijskega morilca. V empiričnem delu so skozi študije primerov podrobneje opisani otroštva posameznih znanih morilcev (večinoma iz ZDA) in njihovi načini odraščanja v družini, predvsem v predadolescenčnem obdobju. Rezultati analize dokazujejo, da so vsi obravnavani serijski morilci odraščali v nezdravem okolju, s socializacijo, ki ni v skladu z normami zahodnoevropske družbe. Študija dokazuje, da za noben primer serijskega morilca ne moremo trditi, da je bil rojen kot serijski morilec. So pa v veliko primerih ti posamezniki rojeni z določenimi predispozicijami za razvoj antisocialnih značilnosti. Glavno vlogo pri sprožitvi teh predispozicij in pri ustvarjanju serijskega morilca pa ima vsekakor socializacija oziroma družina in družinski odnosi v času socializacije.
Ključne besede: družina, serijski morilec, vrste družin, socializacija
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (815,14 KB)

49.
UMETNOST IN POLITIKA. MODERNISTIČNI KIPAR FRANCE GORŠE (1897-1986)
Anja Iskra, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava odnosa povojne slovenske politične oblasti do emigrantskega kiparja Franceta Goršeta, ki je zapustil domovino tik pred zaključkom druge svetovne vojne maja 1945. Njegova ideološka opredelitev je bistveno vplivala na nadaljnji potek življenja in umetniškega ustvarjanja, ki se je razlikovalo od predvojnih let. Leta 1972 je bila v Kostanjevici na Krki predvidena Goršetova retrospektivna razstava, s katero bi se slovenski javnosti prvič predstavil po odhodu iz domovine. Razstava je bila prepovedana, kar je vplivalo tudi na njegovo odločitev o morebitni vrnitvi v Slovenijo. Namen naloge je osvetlitev družbeno-političnega ozadja odnosa, ki ga je imela povojna oblast do emigrantskega kiparja Goršeta, in poglobitev znanja o umetniku in njegovem ustvarjalnem delu. Glavni viri za nalogo so bili ohranjeno arhivsko gradivo v obliki korespondence in uradnih dokumentov, strokovnih publikacij in pričevanja umetnikovih sodobnikov.
Ključne besede: France Gorše, slovensko kiparstvo, emigrantska umetnost, kulturna politika, nadzor umetnikov, Dolenjski kulturni festival
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 127; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (18,74 MB)

50.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici