SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 620
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo in izgorelost: raziskava pri študentih
Nina Mohar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ena od posledic današnjega (pre)hitrega tempa življenja je tudi izgorelost. O izgorelosti med zaposlenimi je na voljo kar veliko literature, nas pa v tej magistrski nalogi zanima, kako je z izgorelostjo pri študentih. Želeli smo raziskati, ali nekatere značilnosti študija (povprečna študijska ocena, letnik študija, študentsko delo) in specifične osebnostne značilnosti (perfekcionizem, ekstravertnost, nevroticizem, ruminacija, refleksija) napovedujejo izgorelost pri študentih, hkrati pa raziskati tudi to, ali izgorelost pri študentih napoveduje težave s pozornostjo (slabšo pozornost, več kognitivnih spodrsljajev). Vzorec naše raziskave zajema 221 študentov iz različnih slovenskih fakultet, od katerega je 83,7 % žensk. Udeleženci so stari od 18 do 27 let. Zastavljene hipoteze smo preverili z regresijsko analizo. Rezultati naše študije pokažejo, da preučevane značilnosti študija ne napovedo izgorelosti pri študentih statistično pomembno, nasprotno pa osebnostne značilnosti nevroticizem, perfekcionizem in ekstravertnost, statistično pomembno napovedujejo izgorelost pri študentih. Ugotovili smo tudi, da izgorelost pri študentih napoveduje slabšo pozornost in večje število kognitivnih spodrsljajev. Naša raziskava ima kljub nekaterim pomanjkljivostim veliko aplikativno vrednost, saj lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnje študije, hkrati pa tudi kot osnova za načrtovanje intervencij preventive in kurative izgorelosti pri študentih ter preventive izgorelosti pri zaposlenih.
Ključne besede: izgorelost, študentje, osebnostne značilnosti, težave s pozornostjo, značilnosti študija
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

32.
Vprašanje kakovosti "nestrokovnega prevajanja" na primeru ljubiteljskih podnapisov poljudnoznanstvenih serij
Nina Šimanovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljubiteljsko podnaslavljanje se v marsičem razlikuje od dela, ki ga opravljajo profesionalni prevajalci in podnaslavljalci. Potek dela, čas, ki ga lahko vložijo v delo, nenazadnje tudi zakonitost njihovega dela – vse to lahko vpliva na končni izdelek. Če pa v enačbo vključimo še poljudoznanstvene serije, zapletene stroke in njihova besedišča, lahko zgodba postane izjemno zapletena tako za ljubiteljskega podnaslavljalca kot za gledalce, saj če podnaslavljalec ni dobro podkovan glede vsebine svojega dela, lahko prihaja do napak, ki bodo prinesle več slabega kot dobrega. Namen tega dela je pogledati, če je res tako. Na podlagi izbranih poljudnoznanstvenih serij Cosmos: A Spacetime Odyssey, Into the Universe with Stephen Hawking, Human Planet in Earth: The Power of the Planet cilj naloge ni le kritizirati napake, ampak jih komentirati na način, ki bi lahko koristil ljubiteljskim podnaslavljalcem, ki bodo brali to delo.
Ključne besede: poljudnoznanstvena serija, terminologija, poljudnoznanstveni jezik, ljubiteljsko podnaslavljanje, raba jezika, jezikovna pravilnost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

33.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Ključne besede: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

34.
Odnos zdravstvenih delavcev do bolnikov s shizofrenijo
Valentina Bolšec, 2017, magistrsko delo

Opis: Shizofrenija je dolgotrajna, ponavljajoča se motnja, za katero so značilni različni simptomi, ki vplivajo na posameznikovo zmožnost normalnega funkcioniranja. Prav zaradi vedenja bolnikov v akutni fazi poteka motnje so se v družbi izoblikovala zmotna prepričanja o bolnikih in motnji sami. Okolica bolnike s shizofrenijo velikokrat stigmatizira in s tem potiska na rob. V naši raziskavi smo želeli preučiti, kakšen odnos imajo do bolnikov s shizofrenijo zdravstveni delavci. Zanimalo nas je, ali je ta odnos pozitiven ali negativen, ali imajo predsodke do bolnikov in ali obstajajo razlike v odnosu znotraj posameznih poklicnih skupin. Najprej smo se posvetili pregledu literature, nato pa smo izvedli empirični del. V našo raziskavo je bilo vključenih 82 zdravstvenih delavcev (psihiatrov/pedopsihiatrov, medicinskih sester, tehnikov, zdravnikov, specialistov …), ki so anonimno reševali anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci, vključeni v našo raziskavo, pozitiven odnos do bolnikov s shizofrenijo ter da imajo minimalno izražene predsodke. Razlik med posameznimi poklicnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: shizofrenija, zdravstveni delavci, odnos, stigmatizacija, predsodki
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

35.
Vloga in pomen medpredmetnega povezovanja geografije in sociologije s stališča gimnazijskih učiteljev geografije in/ali sociologije v Sloveniji
Alen Štandeker, 2017, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo preučili tematiko medpredmetnega povezovanja (MP) in jo povezali z vključevanjem medpredmetnih vsebin pri pouku geografije ter sociologije v gimnazijah. Z razpošiljanjem delno standardiziranih elektronskih intervjujev in kvalitativno analizo pridobljenih podatkov smo izvedli raziskavo stališč na vzorcu dveh gimnazijskih učiteljev geografije ter dveh gimnazijskih učiteljic sociologije v Sloveniji. Intervjuvani učitelji so si enotni, da je MP geografije in sociologije pri pouku smiselno, kadar s tem največ pridobijo učenci. Trdijo, da je prevladujoč odnos drugih deležnikov, tj. sodelavcev in ravnateljev, izrazito naklonjen MP pri pouku. Trije od štirih intervjuvanih učiteljev MP med geografijo in sociologijo pri pouku praktično ne izvajajo. Delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe MP geografije in sociologije pri pouku. Intervjuvani učitelji se v okviru MP pri pouku srečujejo predvsem s tehničnimi ovirami. Nihče od intervjuvanih učiteljev pri načrtovanju MP geografije in sociologije ne uporablja učnega načrta (UN) predmeta, ki ga sam ne poučuje. Intervjuvani učitelji so imeli v karierah vselej možnost dodatnega strokovnega usposabljanja. Omenjeni zagovarjajo uporabo načela aktualizacije pri pouku in opozarjajo na nujnost posluževanja tega načela. V empiričnem oziroma praktičnem delu magistrskega dela smo analizirali učni načrt predmetov geografija in sociologija z vidika MP ter zapisali pet predlogov možnosti MP obravnavanih predmetov s poudarkom na aktualizaciji vsebine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, sociologija, gimnazija, učitelji geografije, učitelji sociologije, učni predlogi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 104; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

36.
Ustanovitev Murske republike v luči sočasnega časopisja
Natalija Cigut, 2017, magistrsko delo

Opis: Prekmurci so pred prvo svetovno vojno in v času velike vojne živeli v okviru avstro-ogrske monarhije. Prekmurje je pripadalo ogrski polovici države in vse do dualistične ureditve (1867) so Prekmurci živeli mirno vsakdanje življenje. Po uvedbi dualizma je bil pritisk madžarizacije vedno večji. Najbolj so se madžarizaciji upirali prekmurski katoliški duhovniki (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st.), ki so za sabo potegnili tudi nekatere ostale Prekmurce. V času prve svetovne vojne se je tudi med nekaterimi prekmurskimi Slovenci pojavila želja po združitvi Prekmurja z matičnim narodom, vendar pa t. i. deklaracijsko gibanje ni dobilo večjega odmeva. Številni Prekmurci so namreč še vedno verjeli v obstoj dolgoletne habsburške vladavine. Prekmurje je po prvi svetovni vojni pripadlo Madžarski. V okviru nove madžarske države so Prekmurci ostali vse do avgusta leta 1919, ko je bilo Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Sprva se prekmurski Slovenci niso vidneje zavzeli za ureditev svojega položaja, saj niso bili politično organizirani in tudi gospodarski ter socialni položaj Prekmurja je bil slab. Madžarska oblast je na vse možne načine skušala zajeziti vpliv »jugoslovanstva« in je skušala s t. i. vendsko teorijo prepričati Prekmurce, da niso Slovenci. Madžarska vlada je Prekmurcem obljubljala tudi avtonomijo, s čimer jih je želela obdržati znotraj svoje države. Vendar pa je bila želja Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom vedno večja. Veliko sta k temu pripomogla Rudolf Maister ter Narodni svet za Štajersko. Slednji je organiziral shode, na katere so prišli tudi nekateri Prekmurci in se tam javno izrekli za Slovence ter zahtevali združitev Prekmurja z matično državo. Položaj Prekmurcev se je bistveno poslabšal v času komunistične oblasti na Madžarskem. Poleg slabega gospodarskega položaja se je povečalo tudi nasilje nad prekmurskim prebivalstvom. Rešitev prekmurskega vprašanja je obljubljal Vilmoš Tkalec, takratni namestnik ljudskega komisarja za Slovensko krajino. Njegovo delovanje v Prekmurju pa ni temeljilo na rešitvi položaja prekmurskih Slovencev, temveč je Tkalec želel pridobiti čim večjo avtonomijo Slovenske krajine, od koder naj bi se širila protirevolucija, ki so jo iz tujine vodili predstavniki predvojnega madžarskega režima. Njihov poglavitni cilj je bil padec komunistične vlade na Madžarskem in vzpostavitev starega reda. Pod pretvezo, da želi rešiti položaj prekmurskih Slovencev, je Tkalec obljubljal združitev Prekmurja oz. Slovenske krajine s Kraljevino SHS ali pa z Avstrijo. V ta namen je organiziral vojaške čete in 29. maja 1919 razglasil Mursko republiko. Slednja ni obstajala dolgo, saj si Tkalec ni zagotovil vojaške pomoči iz Avstrije ali Kraljevine SHS in je bil posledično hitro poražen. Murska republika je, kljub kratkemu obstoju, zamajala tla pod komunistično oblastjo. Po porazu Tkalčevih čet se je v Prekmurju znova vzpostavila komunistična oblast, ki pa je bila tokrat pri izvajanju oblasti doslednejša. Da bi se izognila novim incidentom, je pomilostila sodelujoče pri prevratu. Čeprav se je staro stanje na Madžarskem vzpostavilo hitro, pa je kmalu sledil padec komunističnega režima. V Prekmurju so oblast prevzeli predstavniki predvojnega režima, ki pa oblasti niso mogli vzpostaviti, saj so na pariški mirovni konferenci sprejeli, da Prekmurje pripade Kraljevini SHS.
Ključne besede: Prekmurje, Slovenska krajina, Murska republika, Vilmoš Tkalec, Madžarska sovjetska republika.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

37.
Temperament v povezavi s socialnim vedenjem predšolskih otrok
Tjaša Rola, 2017, magistrsko delo

Opis: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

38.
Vpliv osnovnošolskega okolja na razvoj potencialov nadarjenih učencev
Mitja Levašič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni učenci so osebe, ki imajo, v primerjavi z njihovimi vrstniki, nadpovprečne sposobnosti oziroma izkazujejo nadpovprečne dosežke. Skozi proces razvijanja teh sposobnosti jim mora okolje zagotoviti določene možnosti, s katerimi lahko kar se da najbolje izkoristijo svoj potencial. Pri tem je šolsko okolje še kako pomembno, saj nadarjeni otroci bistven del razvoja dosežejo prav v okviru šole. Šola, učitelji in svetovalni delavci morajo nadarjenemu učencu ponuditi okolje, kjer bo kakovostno razvil svoja znanja in sposobnosti. Magistrsko delo se je osredotočilo predvsem na vpliv šole oziroma strokovnih delavcev v šoli na nadarjene učence oziroma na vprašanje, ali so v šoli potrebe nadarjenih učencev zadovoljene. Nadarjeni učenci imajo na določenih področjih večje zahteve kot njihovi nenadarjeni sošolci, zato nas je zanimalo predvsem, ali šole uspejo te zahteve uresničiti in ali obstaja dovolj velika podpora šolskega kadra za uspešno spodbujanje razvoja nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na definicijo in značilnosti nadarjenosti, postopek in organizacijo odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, vlogo osnovne šole glede nadarjenih učencev ter socialno-družbeno plat nadarjenih učencev. V empiričnem delu smo ugotavljali mnenja nadarjenih otrok v smislu njihovih potreb in opazovanj ter vloge učiteljev pri učnem delu z njimi. Pri tem se je ugotavljalo določene aspekte učiteljev, saj nas je zanimala predvsem povezanost med mnenji oziroma določeno odstopanje. V vzorec je bilo zajetih 60 nadarjenih učencev in 30 učiteljev, ki so svoja stališča izrazili v vprašalnikih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da šolsko okolje nadarjenim učencem v našem vzorcu nameni dovolj pozornosti in da so nadarjeni učenci vključeni v okolje, kjer lahko svoje potenciale izkoristijo kakovostno. Pri tem so seveda določena odstopanja, ki nakazujejo, da stanje ni popolno, saj so določena mnenja razdvojena, obstaja pa tudi manjši delež nezadovoljstva. Ta je predvsem prisoten v odnosu učitelja do učenca in ne v strokovnosti oziroma nestrokovnosti učitelja. Na podlagi teh ugotovitev so bili podani tudi predlogi, na katerih področjih bi bilo potrebno intenzivno nadgraditi delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, šola, razvijanje nadarjenosti
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

39.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, magistrsko delo

Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 86; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

40.
Miselna naravnanost o osebnosti kot dejavnik spoprijemanja s konflikti v partnerskih odnosih
Nina Piberčnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Po teoriji Carol Dweck je miselna naravnanost o osebnosti povezana s posameznikovimi odzivi na konflikt v partnerskem odnosu, pri čemer naj bi se miselno naravnani k rasti s konfliktom spoprijemali z ugodnejšimi slogi kot fiksno miselno naravnani. Namen raziskave je bil z nekaterimi spremembami v metodologiji replicirati študijo Kammrath in Dweck (2006) ter preveriti, ali se miselna naravnanost o osebnosti povezuje s slogi spoprijemanja s konflikti in ali je njihov napovednik. V raziskavi je sodelovalo 281 udeležencev (80.8 % žensk, 19.2 % moških). Povprečna starost udeležencev je bila 33. 4 leta, povprečna dolžina partnerskega razmerja pa 11.4 let. Uporabljen je bil vprašalniški sklop, ki je zajemal Vprašalnik implicitnih teorij o osebnosti (ITO) in Thomas-Kilmannov vprašalnik slogov spoprijemanja s konflikti (TKI), meril pa je tudi intenziteto neugodnih emocij, občutenih ob konfliktu s partnerjem, ter pomembnost, ki jo posameznik pripiše konfliktni situaciji. Rezultati so pokazali, da miselna naravnanost o osebnosti ni povezana z nobenim izmed slogov spoprijemanja s konflikti in ni njihov napovednik, sta pa s slogoma tekmovanje in prilagajanje povezani intenziteta neugodnih emocij (ki sloga tudi napoveduje) ter pomembnost konflikta. Ugotovljeno je bilo še, da se mlajši posamezniki v krajših razmerjih bolj prilagajajo partnerju ter uporabljajo slog sodelovanje, medtem ko starejši ljudje v daljših razmerjih uporabljajo slog izogibanje. Analiza glavnih komponent je medtem pokazala še, da gre pri miselni naravnanosti za dve ločeni komponenti. Ugotovitve nagovarjajo k ponovnemu preučevanju povezanosti vseh omenjenih spremenljivk, povezanih s slogi spoprijemanja s konflikti, predvsem miselne naravnanosti. Vsekakor prva slovenska raziskava o miselni naravnanosti o osebnosti na podlagi rezultatov naslavlja vprašanje realnosti in koherentnosti teorije o miselni naravnanosti ter poziva k nadaljnjim raziskavam in repliciranju študij. Dokler teorija C. Dweck ne bo večkrat preverjena, je treba do nje pristopati z distanco in se vzdržati implementiranja njenega glavnega koncepta v prakso.
Ključne besede: miselna naravnanost, osebnost, konflikti, spoprijemanje, emocije, odnosi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici