SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 620
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Pogledi šolskih svetovalnih delavcev na odražanje permisivnosti v slovenskih šolah
Monika Gajsler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli osvetliti problem permisivne vzgoje in njeno pojavnost v slovenskih osnovnih šolah. Permisivna vzgoja ni novodoben pojav, prvič jo lahko zasledimo že v sredini prejšnjega stoletja, njeni zametki pa se pojavijo že v času razsvetljenstva, ko je Rousseau v ospredje postavil t. i. naravno vzgojo. S pomočjo dosedanjih znanstvenih spoznanj smo povzeli opise, značilnosti in vzroke permisivne vzgoje, nekoliko bolj smo se poglobili v njene posledice. Čeprav je pojem permisivne vzgoje že dobro znan in raziskan, smo želeli preveriti, kakšno je stanje v Sloveniji oz. slovenskih šolah. Pogosto se srečujemo s permisivno vzgojenimi otroki in njihovimi starši, zato menimo, da ta pojem še ni zastarel in je pogosta tema več raziskav. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika nekoliko podrobneje raziskali področje konformistične morale in disciplinskih problemov v šoli ter katere pristope šolski svetovalni delavci uporabljajo. Naloga temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Z rezultati smo dobili vpogled v stanje na slovenskih osnovnih šolah, izpostavili bi lahko nekaj ugotovitev. Permisivna vzgoja je pogost pojav v Sloveniji in vedno pogosteje se v osnovnih šolah kažejo njene posledice. Šolski svetovalni delavci menijo, da imajo o permisivni vzgoji dovolj znanja in s tem tudi skušajo obvladovati komunikacijo s starši. Zanimiv je koncept »otrokom prijazne šole«, ki je vsi svetovalni delavci ne zaznavajo izključno kot vključevanje permisivnosti v šole. Sklepamo, da je permisivna vzgoja in problemi, ki sovpadajo z njo v Sloveniji aktualna in potrebna obravnave.
Ključne besede: vzgoja, permisivnost, osnovna šola, posledice, komunikacija, disciplinski problemi, šolska svetovalna služba
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 115; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

22.
Literariziranje urbanega prostora v slovenski književnosti
Robert Špoljar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira in predstavlja literariziranje urbanega toposa v izbranih delih slovenske literature. Temeljno vprašanje magistrskega dela je, kako urbano okolje znotraj literarnega dela vpliva na literarne osebe, ki prihajajo iz drugega ali ruralnega okolja. Prav tako nas je zanimal vpliv urbanega na razvoj dogajanja. Izbranih je bilo deset romanov, v katerih bomo iskali vpliv urbanega in ugotavljali, na kakšne načine se vpliv urbanega med romani v slovenski književnosti razlikuje. Izbrani so bili romani avtorjev: Brine Svit, Mihe Mazzinija, Andreja Blatnika, Gorana Vojnovića, Andreja E. Skubica, Zorana Hočevarja in Toneta Partljiča. V magistrskem delu bomo ugotavljali tudi kakšen je pomen vojne v izbranih delih in kako vpliva tako na urbano kot tudi na posameznika. Ugotavljali bomo na kakšen način urbano (mestno) vpliva na literarne osebe v romanu, pri čimer nas bo zanimal predvsem vpliv urbanega na osebnost in navade literarnih oseb.
Ključne besede: urbani topos, urbano v literaturi, slovenska književnost, roman
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

23.
Odnosi med judi in kristjani v srednjeveški Evropi
Hana Orešnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi virov in literature obravnava položaj Judov v medsebojnem odnosu s kristjani v srednjeveški Evropi ter predstavlja sobivanje Judov, kristjanov in muslimanov pod krščansko vladavino na Iberskem polotoku. Prve naselbine Judov tako v Evropi, kot na Slovenskem najdemo že v času antike, vendar pa so stalne naselbine začele nastajati pozneje, v srednjeveškem obdobju. Judje so se naseljevali ob trgovskih poteh, ki so potekale mimo vseh večjih krajev po Evropi. Za časa naselitve v evropskem prostoru so imeli Judje določene privilegije, ki so se razlikovali od države in vladarja, pri čemer je zmotno mišljenje, da so bili Judje vedno v slabšem položaju v primerjavi kristjani, saj so imeli v mnogokaterem kraju zaščito vladarja, ki je kristjani niso bili deležni. Judje so bili v primerjavi s kristjani bolj izobraženi, mnogo več jih je bilo tudi pismenih, navzven pa niso veliko odstopali, saj je bila sestava njihove družine podobna krščanskim, vendar pa so judovske ženske imele dosti večjo vlogo tako v družini kot pri poslovanju kot krščanske ženske. Judje, ki so v času srednjega veka živeli po evropskih mestih in vaseh se tako niso veliko razlikovali od kristjanov, imeli so le svoja verska prepričanja, obrede in navade, ki so bila drugačna od krščanskih, zaradi česar so na njih mnogokrat gledali z viška in čeprav njihova dejanja niso bila sporna, se je do njih razvilo sovraštvo tako imenovano krščanski antijudaizem, ki ima zametke kasnejšega antisemitizma. Zaradi drugačnosti vere so jih mnogokrat skušali spreobrniti v krščansko vero, če pa so ostali zvesti svoji veri, so jih vladarji izgnali iz svojega ozemlja, kar se je v srednjem veku začelo z izgonom iz Anglije konec 13. stoletja, čemur so sledili izgoni iz drugih evropskih imperijev.
Ključne besede: Judje, kristjani, muslimani, srednji vek, Evropa, Iberski polotok, krščanski antijudaizem
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 84; Prenosov: 7
.docx Celotno besedilo (278,98 KB)

24.
Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe
Suzana Kolšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

25.
Prebivalstvo in poselitev Združenih držav Amerike
Hana Orešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Združene države Amerike imajo danes dobrih tristo milijonov prebivalcev in so, za Kitajsko in Indijo, tretja najbolj naseljena država na svetu. Prebivalstvo ZDA je plod stalnega priseljevanja skozi stoletja, zaradi česar je demografska sestava prebivalstva danes zelo pestra. Po Kolumbovem odkritju kontinenta v 15. stoletju je sledilo množično priseljevanje. V različnih zgodovinskih obdobjih so se na kontinent priseljevale različne etnične skupine prebivalstva, ki so se naselile v zase značilne regije, odraz česar je danes prostorska razporeditev etničnih skupin. Največja etnična skupina so potomci prvih evropskih priseljencev, ki zastopajo belo raso, sledijo jim številčno čedalje večja skupina priseljencev iz Latinske Amerike, črno in azijsko prebivalstvo ter predstavniki ameriških domorodcev. Priseljevanje ljudi je še danes zastopano v veliki meri in tudi rast prebivalstva je v veliki meri pozitivna na račun priseljevanja. Ob prihodu v državo se večina priseljencev naseli v večja mesta, kjer so razmere za življenje lažje kot v ruralnih območjih. ZDA so visoko urbanizirana država, saj več kot osemdeset odstotkov prebivalstva živi v velikih mestih, med njimi so največja New York, Los Angeles in Chicago. Večina severnoameriških mest se nahaja ob obalah, zaradi česar so te najgosteje naseljene, medtem ko je osrednji del, z izjemo večjih mest, le redko poseljen. Mnoga urbana območja so se razvila v tako imenovane megalopolise, med katerimi je največji megalopolis na vzhodnoatlantski obali in zajema metropole New York, Washington, Boston in Filadelfijo. Začetna angleška dominanca je bila osrednjega pomena za razvoj kulture in jezika. Angleščina je danes uradni jezik, čeprav v zadnjih letih, zaradi vse večjega števila latinoameriških priseljencev, vse bolj v ospredje prihaja španski jezik.
Ključne besede: prebivalstvo, poselitev, migracije, črno prebivalstvo, Latinoameriško prebivalstvo, ameriški Indijanci, Združene države Amerike
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

26.
ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKE
Petra Janežič, 2016, magistrsko delo

Opis: Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.
Ključne besede: antični Grki, kolonizacija, Hrvaška, Iliri, Issa, Pharos, Kórkyro Melaina, Palagruža, Lumbardska psefizma.
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 60; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

27.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

28.
Komparativna analiza osnovnošolskega sistema Slovenije, Hrvaške in Črne gore
Nikolina Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Slovenija, Hrvaška in Črna gora so države, ki so bile do razpada v začetku 90. let prejšnjega stoletja del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Danes so samostojne in neodvisne države z lastnim političnim sistemom in pravnim redom. V magistrskem delu sem primerjala sistemske rešitve, ki so jih te države po osamosvojitvi razvile na področju ureditve osnovnega šolstva. Razumevanje današnje situacije je tesno povezano z razumevanjem zgodovinskega ozadja, zato sem najprej preučila, kakšen je bil osnovnošolski sistem teh držav pred 1. svetovno vojno, ko so bile razlike med njimi največje, in potem v obdobju med obema vojnama, ko je življenje v stari Jugoslaviji prineslo tudi poenotenje šolske zakonodaje. Nadaljevala sem s prikazom temeljnih skupnih značilnosti jugoslovanskega šolskega sistema v obdobju socialistične družbene ureditve po 2. svetovni vojni do razpada države. Posebno pozornost sem namenila političnemu ozadju in kontekstu razpada države. V osrednjem delu raziskave sem primerjala tiste sistemske rešitve v šolstvu, ki se bistveno razlikujejo od rešitev v bivši državi. Zaključujem s sklepom, da je vsak vzgojno-izobraževalni sistem v vseh treh državah na svoj način poseben ter da vse države glede na svoje zmožnosti poskušajo izboljšati svoj vzgojno-izobraževalni sistem, zlasti osnovnošolski. Pri tem moram omeniti, da je črnogorski osnovnošolski sistem zelo podoben slovenskemu, ker slednji pravzaprav predstavlja vzor črnogorskemu osnovnošolskemu sistemu.
Ključne besede: osnovnošolski sistem, zgodovinsko ozadje, primerjava, sistemske rešitve v šolstvu
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 123; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

29.
Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjem
Simona Kapl, 2017, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

30.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici