SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 632
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Športni objekti v grajeni strukturi mesta Maribor
Anja Simreich, 2018, magistrsko delo

Opis: Šport in rekreacija postajata vse pomembnejša dejavnika v človekovem vsakdanu in posredno tudi v sodobni družbi. Posledica tega je vedno več športno-rekreacijskih objektov, športno-rekreacijskih panog in športno-rekreacijskih prireditev. Čeprav sta šport in rekreacija doživela hiter razvoj šele v zadnjih desetletjih, je telesna aktivnost pri človeku prisotna že od nekdaj, z razvojem pa se je spreminjalo tudi samo dojemanje športa in rekreacije. V magistrskem delu smo opredelili temeljne pojme o športu, opisali nastanek in razvoj športa in se nato osredotočili na športne objekte, klube in društva ter prireditve na obravnavanem območju mesta Maribor. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, v katerem delu mesta je zgrajenih največ športnih objektov in katerim športnim panogam so namenjeni klubi, društva in športne površine. Zanimalo nas je, ali glede na to, da je pomen športa vse večji, temu trendu sledi tudi športna infrastruktura in kakšna je mestotvornost športnih objektov glede na velik pomen dejavnosti.
Ključne besede: šport, rekreacija, Maribor, urbana geografija
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

22.
Zadovoljstvo z življenjem in osamljenost starejših ljudi - karakteristike in primerjalna analiza med starejšimi, ki živijo doma in starejšimi, ki bivajo v domskem varstvu
Danijela Štuhec, 2018, magistrsko delo

Opis: Veliko starostnikov v današnji družbi izkusi mnogo izgub, ostane brez socialnega kroga, se sooča z mnogimi zdravstvenimi težavami in temu pogosto sledijo negativna občutja. Za mnoge starostnike je institucionalno varstvo ali preselitev v dom tista točka, ki hudo strese njihov emocionalni svet. Nekateri med njimi spremembo doživijo precej pozitivno, saj jim prinaša oskrbo, nov socialni krog, morebitne hobije, lepo bivalno okolje, zdravniško in drugo pomoč. Za določeno skupino starostnikov pa je iztrganje iz domačega, znanega okolja šok, ki ga le stežka obvladujejo. Osnovni namen magistrskega dela je preučitev dejavnikov, ki vplivajo na osamljenost, zadovoljstvo z življenjem in prevladujoče razpoloženje starostnikov. Kvantitativno raziskavo smo opravili na vzorcu 100 udeležencev; od teh jih je 65 (65 %) ženskega spola in 35 (35 %) moškega spola. Udeleženci so stari med 65 in 97 let, s povprečno starostjo 79,01 let (SD = 8,04). V kvaliativnem delu je sodelovalo 20 intervjuvancev. Uporabljeni instrumenti: SWLS, PANAS, UCLA, The Bradburn Affect Balance Scale, polstrukturiran intervju. Rezultati kažejo, da med skupinama starostnikov glede na način bivanja (doma ali v instituciji) prihaja do pomembnih razlik v zadovoljstvu z življenjem in pozitivnem afektu. Starostniki, ki živijo doma, občutijo statistično pomembno višje zadovoljstvo z življenjem v primerjavi s starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Rezultati kažejo, da imajo starostniki, ki živijo doma, statistično pomembno bolj izražen pozitivni afekt kot starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Pri občutku osamljenosti ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Prav tako pa razlik ni na našem vzorcu pri spremenljivkah, kot sta negativni afekt in skor Bradburnove lestvice razpoloženja. Zadovoljstvo z življenjem (Lestvica SWLS) je na našem vzorcu statistično pomembno višje pri moških, prav tako pozitivni afekt lestvice PANAS. Občutek osamljenosti je statistično pomembno negativno povezan z zadovoljstvom življenjem in pozitivnim afektom ter pomembno pozitivno z negativnim afektom. Iz teh rezultatov lahko vidimo, da je socialna vključenost, ki je na drugem polu osamljenosti pozitivno povezana tako s pozitivnim afektom kot tudi z zadovoljstvom z življenjem. Soočanje s problematiko in celostna obravnava socialnega varstva ter staranja zahteva precej napore in energije vseh vpletenih – od zaposlenih, ki vsakodnevno skrbijo za starostnike, družin in prijateljev, lokalnih skupnosti do makro nivoja – države. In nenazadnje upoštevaje okvirja Evropske unije, ki predpisuje in nalaga določene ukrepe na področju trajne oskrbe.
Ključne besede: starost, starostniki, institucionalno varstvo, osamjenost, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

23.
Demystifying the Death Taboo: The Role of Young Adult Fiction in English
Nuša Robič, 2018, magistrsko delo

Opis: Life brings many wonderful and happy moments; on the other hand, we have to deal with various problems and sad moments. Many of these difficult moments include disease and death, especially when they affect our family members or people around us. Not only adults, but particularly children and juveniles have problems speaking and thinking about death. By reading a variety of literary works that address this theme, I began to wonder how people deal with the death of their close ones, how they grieve and the inevitability of how they accept their own death. I also wondered if death is realistically presented in literature. Therefore, I have decided to analyse selected works of fiction where death appears as a main motif or theme. By reading articles and studies about concept literature for young adults, I began to wonder if death was still perceived as a taboo in young adult literature and how various authors addressed these difficult topics. This question forms the starting point of the research. In the empirical section, I explore (on the basis of a selection of novels) whether death is presented as a taboo or only as a problem in the life of literary characters as a part of concept literature, and whether death in literature is presented as it is perceived by the young adults in our society. Through the analysis, I sought to prove that selected young adult literature reflects modern society. I assume that death is no longer a taboo for adolescents, and they can talk about it without restraint. Since death appears as a leading motif in many literary works, I posit that death is just a morally sensitive topic that allows discussion and perception on multiple levels. I tried to show how various authors verbalize their perception of death.
Ključne besede: death, taboo, literature, young adult literature, society
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

24.
Jezik uporabnikov družbenega omrežja Facebook v Sloveniji
Nuša Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je pomemben del našega življenja. Omogoča nam, da svobodno izražamo svoje mnenje in posledično tudi navezujemo stike z drugimi. Komuniciramo lahko besedno ali nebesedno, pisno ali ustno, zelo pomembno pa danes postaja tudi elektronsko komuniciranje. Danes si komuniciranja brez uporabe spleta in moderne tehnologije sploh ne moremo več predstavljati. A vendar je jezik, ki se uporablja na spletu, bistveno drugačen od knjižne norme. Ker menim, da se zelo oddaljuje od knjižne norme, sem se odločila to tudi podrobneje raziskati. V magistrskem delu se ugotavlja, kakšen jezik se dejansko rabi na družbenem omrežju Facebook, ki je eno izmed najpopularnejših družbenih omrežij predvsem med mladimi. Empirični del magistrskega dela pokaže, na katerih jezikovnih ravninah se kažejo največja odstopanja od knjižne norme, in ali jezik, ki ga uporabljamo na spletu, vpliva tudi izražanje v drugem okolju – šola, uradi … Analizirani so bili pogovori uporabnikov Facebooka, ki so starejši od trinajst let, saj je ta starost navedena kot pogoj za uporabo tega družbenega omrežja. Predvidevano je bilo, da se raba jezika spreminja glede na starost uporabnika, zato so bila analizirana besedila uporabnikov razdeljena v pet skupin glede na njihovo starost. Za ugotavljanje, ali se uporabniki zavedajo svojih napak, je bil uporabljen vprašalnik. Odgovori so bili natančno analizirani in na podlagi odgovorov se je pokazalo, da besedila uporabnikov odstopajo od knjižne norme na vseh jezikovnih ravninah in da se uporabniki napak, ki jih delajo pri pisanju, ne zavedajo. Raziskava je bila narejena na vzorcu posameznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati. V raziskavi je sodelovalo 53 posameznikov.
Ključne besede: komunikacija, elektronska komunikacija, družbeno omrežje, Facebook, jezik
Objavljeno: 07.03.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

25.
Dramatic Present for Deception of Perception
Anja Simreich, 2017, magistrsko delo

Opis: The main subject of my master’s thesis is to discuss the topic of English tenses and their relation to time. In order to develop a clearer understanding of the topic, four tenses (the Present simple, Present Continuous, Past simple and Past continuous) that were later used for the analysis in the empirical part, and the time and tense differences were presented theoretically. All four tenses were thoroughly described and supported with examples. For the empirical part and further analysis, the following books were used: The Front by Patricia Cornwell, In the Company of the Courtesan by Sarah Dunant, and The Rule of Four by Ian Caldwell and Dustin Thomason. With the help of these novels, the use of tenses and their compatibility with time were analysed. Special focus was put on dramatic present. We wanted to see if the time and tense in the stories were compatible and what happened with the reader’s perception if other tenses, especially the Past simple, were used. The results have shown that all three novels are mainly written in the Present Simple regardless of the time when the story happened. Such story where dramatic present is a predominant tense is given more sense of drama and acts more vividly. For this reason, the reader is not aware of the real time of the happening. Their perception is deceptive because time and tense are not consistent.
Ključne besede: time, present simple, progressive tenses, past simple, dramatic present, perception of reception, sense of drama, immediacy
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

26.
Matura kot zaključek srednješolskega izobraževanja v sloveniji
Sara Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga teoretično obravnava maturo kot eksterno obliko zaključka srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. Njeni zametki segajo vse do leta 1848, ko je nastopil čas avstrijskih reform, splošna matura v obliki, kakršno poznamo še danes, pa se je prvič izvedla v šolskem letu 1994/1995. V letu 2002 se je opravljanju splošne mature pridružilo tudi opravljanje poklicne mature. Osnovni razliki med omenjenima maturama se kažeta v pridobljeni izobrazbi in v možnosti nadaljnjega izobraževanja na terciarni ravni. Z uporabo deskriptivne metode smo se želeli seznaniti s pravno ureditvijo mature pri nas in tako ugotovili, da najpomembnejši pravni akt predstavlja Zakon o maturi (2007); osrednja institucija, ki skrbi za izvedbo mature pa je Državni izpitni center s sedežem v Ljubljani. Prav tako smo želeli prepoznati in izpostaviti stopnjo uspešnosti opravljanja splošne ter poklicne mature, stopnjo uspešnosti slovenskih dijakov v mednarodni raziskavi TIMSS za maturante, pa tudi ambicije, ki jih imajo maturantje po nadaljnjem izobraževanju. Z uporabo komparativne metode smo iskali vzporednice med primerljivimi evropskimi srednješolskimi sistemi in tako ugotovili, da slovenska splošna gimnazija praktično nima ekvivalenta, zaradi svoje izrazito naravoslovno-matematične usmerjenosti. Prepoznavamo nekatere slovenske strokovnjake, ki v različnih aspektih mature izpostavljajo utemeljene dvome o ustreznosti le-teh. Tako se denimo vprašajo o pravičnosti prehoda na univerzitetne študijske programe med kandidati splošne mature in kandidati poklicne mature, ki si z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta omogočijo vpis v le-te; izpostavljajo problem izvajanja samo nekaterih maturitetnih predmetov (matematika in tuji jeziki na primer) na dveh ravneh zahtevnosti, prav tako prepoznavajo učinke, ki bi jih javna objava o uspešnosti srednjih šol na maturi lahko imela, nenazadnje se pa obregnejo ob samo smiselnost mature z vprašanjem, ali je možno s katero drugo, morda primernejšo obliko, zadostiti ciljem in namenom, ki so trenutno v pristojnosti mature.
Ključne besede: Matura, splošna, poklicna, Zakon o maturi, Državni izpitni center
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (363,59 KB)

27.
Nasilje za štirimi stenami: ko mladostnik izvaja nasilje nad starši
Sara Babič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko nasilja mladostnikov nad starši. Prve omembe tega problema segajo v pozna sedemdeseta prejšnjega stoletja in od tedaj je raziskovanje omenjene oblike nasilja v družini doživelo razmah, predvsem na območju Amerike in Kanade, v Sloveniji pa zaenkrat še ni izvedene empirične študije o značilnostih nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Z raziskavo osebnih izkušenj mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši, staršev, ki so žrtve tovrstnega nasilja in strokovnih delavcev, smo želeli prepoznati dejavnike ter značilnosti nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Uporabljena je bila kvalitativna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da so psihično, finančno in fizično nasilje najpogostejše oblike nasilja, ki ga mladostniki izvajajo nad svojimi starši, še posebej so kot žrtve izpostavljene matere. Običajno se nasilno vedenje pojavi v času zgodnje adolescence (med 12. in 15. letom), čeprav tudi pojav pred desetim letom starosti ni zanemarjen. Najpogosteje omenjeni vzroki nasilja mladostnikov nad starši so: izkušnje z izpostavljenostjo nasilju v družini in medvrstniškemu nasilju, vsedopuščajoča vzgoja, avtoritarna vzgoja, zloraba različnih substanc ter vrstniška družba. Pojavnost tovrstne oblike nasilja je pogostejša v enostarševski družini, ki se je oblikovala tako, da je mati zapustila nasilnega partnerja in samostojno zaživela s svojim otrokom. Področje nasilja v družini je v Sloveniji urejeno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je bil v letu 2016 dopolnjen in spremenjen, določa pa formalne pristojnosti institucijam, ki se ukvarjajo z obravnavo nasilja v družini. Področje nasilja mladostnikov nad starši pa ni posebej opredeljeno v tem zakonu in tudi ne v ostali obstoječi zakonodaji. Zaznana je prikritost tovrstnega nasilja pri nas, kajti starši zaradi občutka sramu in krivde pogosto ne želijo govoriti o nasilju, ki ga mladostnik izvaja nad njimi in posledično ne poiščejo ustrezne pomoči.
Ključne besede: mladostnik, nasilje nad starši, izpostavljenost nasilju v družini, vzgoja
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 135; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

28.
Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrok
Julija Kukec, Biljana Stanković, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Ključne besede: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

29.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Ključne besede: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 160; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

30.
Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol
Anja Dolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Ključne besede: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 181; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici