SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 725
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 11; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

22.
Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Ključne besede: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 24; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

23.
Koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga: kognitivni in socialnopsihološki izidi
Nejc Plohl, 2018, magistrsko delo

Opis: Socialna omrežja, kot je Facebook, ponujajo vrsto priložnosti za učinkovito množično komunikacijo. Te so pogosto uspešno izrabljene s strani marketinških podjetij, ki v njih vidijo sredstvo za povečevanje profita, medtem ko institucije – ki bi iste principe lahko uporabile za izobraževanje in spodbujanje javnosti k družbeno koristnim vedenjem – v aplikaciji principov učinkovite množične komunikacije tradicionalno zaostajajo. V pričujoči študiji se osredotočamo na enega od tovrstnih principov, in sicer na strategije psihološkega ciljanja, pri katerih pošiljatelj sporočila poskrbi za ujemanje Facebook oglasov s psihološkimi karakteristikami posameznika, ki bo oglasu izpostavljen. Medtem ko pretekla literatura razkriva nekatere koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu komercialnega marketinga, v pričujoči študiji raziskovanje psihološkega ciljanja premikamo v kontekst socialnega marketinga in nadgrajujemo s preverjanjem mnogih – do tega trenutka slabo raziskanih – elementov. Pri tem se osredotočamo na tri raznolike teme, ki imajo znanstveno podporo in bi lahko koristile posameznikom ter družbi v celoti (cepljenje proti gripi, preventiva demence in zmanjševanje ogljičnega odtisa), Facebook objave pa prilagajamo posameznikovi ekstravertnosti, odprtosti ali pa obema omenjenima osebnostnima lastnostma hkrati (profil osebnosti). Za preverjanje učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga smo pripravili dva eksperimenta. V prvi študiji (laboratorijska študija) preverjamo pretežno kognitivne mehanizme, prek katerih bi psihološko ciljanje lahko vodilo do želenih izidov, kot je vedenjska sprememba, in sicer samoporočano naklonjenost Facebook objavam, pozornost, zajeto s sledilnikom oči in spomin, merjen z računalniško nalogo. Na vzorcu 98 udeležencev ugotavljamo, da oglasi s kongruentno ekstravertnostjo in kongruentnim profilom osebnosti kažejo konsistentne koristi v primerjavi z inkongruentnimi objavami, a so učinki na naklonjenost, pozornost in uspešnost prepoznave blagi. Nadalje v drugi študiji (spletni eksperiment) preverjamo bolj oprijemljive, socialnopsihološke izide, in sicer spremembo stališč ter spremembo vedenjskih namer. Na vzorcu 312 udeležencev ugotavljamo, da se v smeri izrazitejšega poviševanja stališč in vedenjskih namer v primerjavi z inkongruentnimi oglasi nagibajo predvsem učinki objav s kongruentnim profilom osebnosti, a so le-ti blagi in ne popolnoma uniformni. Ob tem smo v obeh študijah preverjali še odobravanje psihološkega ciljanja. Rezultati kažejo, da večina udeležencev ne odobrava psihološkega ciljanja ali pa bi psihološko ciljanje odobravali le pod določenimi pogoji, npr. kadar se uporablja v dobro uporabnikov. Pri tem se kažejo tudi pomembni napovedniki odobravanja, npr. starost. Skupno ti rezultati implicirajo, da psihološko ciljanje lahko prinaša koristi v smislu kognitivnih in socialnopsiholoških izidov, a so te šibke. Nadalje študija razkriva, da ima večina ljudi zadržke do uporabe psihološkega ciljanja. V diskusiji te rezultate povežemo s preteklo literaturo, izpostavimo njihovo uporabno vrednost ter se dotaknemo pomanjkljivosti pričujočih študij.
Ključne besede: strategije psihološkega ciljanja, personalizacija, osebnostne lastnosti, socialni marketing, Facebook
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

24.
Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologije
Eva Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

25.
Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov. Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

26.
Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)
Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (21,74 MB)

27.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

28.
Perfekcionizem in ciljna usmerjenost srednješolcev: vloga spola, starosti in nadarjenosti
Maja Kodele, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (771,10 KB)

29.
Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika
Karin Požin, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Ključne besede: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

30.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo
Karin Požin, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Ključne besede: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici