SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 725
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Odmevi vsakdanjega življenja v Svetem pismu in Koranu
Ajda Tomažič, 2018, magistrsko delo

Opis: Čeprav je med nastankom Svetega pisma in Korana več kot tisoč let razlike, imata knjigi veliko skupnega. Območja, na katerih sta se rodili danes najbolj brani knjigi, so bile pred njunim nastankom prepredena z nomadskimi plemeni, trgovskimi karavanami in politeizmom, ki je na Arabskem polotoku živel do nastopa Mohameda. Med tem ko je Stara zaveza Svetega pisma nastajala postopoma in bila povezana z zgodovino celotnega ljudstva, je Koran nastal v vihri političnih in vojaških konfliktov po prerokovi smrti. Mohamedove besede se niso tako kot svetopisemske zgodbe prenašale ob ognjišču iz roda v rod, marveč v kratkem obdobju med Mohamedovimi sledilci. Znanstveniki so si o nastanku Stare zaveze precej enotni, besedila delimo na posvetna in duhovna. Glede Korana pa še zmeraj prihaja do precejšnjih nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi teorijami. Med njimi je najbolj znana Nöltkejeva teorija o deljenju sur na tiste, ki so nastale v Meki, in tiste, ki so nastale v Medini. Podobnosti med svetima knjigama pa segajo od dekaloga do omembe svetopisemskih očakov. Za prenašanje svetopisemske ideje v arabski prostor sta bila pomembna trgovina in romarsko središče Kaaba v Meki, v prostoru pa so se že ob Mohamedovem rojstvu trle monoteistične in polieteistične religije, ki so na koncu imele svoj vpliv na oblikovanje sur, kot jih danes najdemo v Koranu. V njem je omenjenih Deset božjih zapovedi, ki so v Koranu sicer spremenjene in prilagojene, vendar jih je težko spregledati. Nomadska ljudstva so se povezovala v plemena in klane, v obeh virih pa jih je povezovalo predvsem čaščenje svojih prednikov. Pomembna so tudi prehranska pravila, kjer vsak vir prepoveduje različne živali, od morskih do tistih, ki živijo na kopnem, ter omemba in simbolični pomen različnih sadežev. Pomen sadja se kaže tudi v tem, da je omenjeno kot hrana, ki vernike čaka v raju. Spolnost mora biti po obeh besedilih nadzorovana in je namenjena reprodukciji. Dotaknila sem se tudi pomena ženske, katere naloga je služiti svojemu možu in mu dati čim več moških potomcev. Oba vira zagovarjata patriarhalno družbo, vendar ima položaj ženske pomembno vlogo. Podobnosti je tako najti še v postavljanju primerov popolne ženske, v Koranu so to bile tudi prve sledilke Mohameda, ki so imele ključni pomen pri sestavi koranskih besedil po Mohamedovi smrti.
Ključne besede: Sveto pismo, Koran, Stara zaveza, Abraham, Mojzes, Mohamed, Izrael, Arabski polotok, Meka, Medina, svetišče, nomadi
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (693,85 KB)

92.
Mehrsprachige Erziehung aus der Perspektive der Eltern
Rebeka Očko, 2017, magistrsko delo

Opis: Auf der Welt ist mehr als eine Hälfte der Menschheit mehrsprachig, doch es gibt verschiedene Gründe warum sich Leute für die mehrsprachige Erziehung entscheiden. Entweder sind sie die Muttersprachler von verschiedenen Sprachen, oder sind sie selbst zweisprachig aufgewachsen. Es kann aber auch sein, dass einer von den Elternteilen eine Fremdsprache kann und sie sich deshalb für die künstliche Zweisprachigkeit entschieden haben. Wobei es schon viele Untersuchungen gibt, wie die Mehrsprachigkeit die Kinder beeinflusst, wollte ich wissen wie die mehrsprachige Erziehung die Eltern erlebt haben. Was für einen Einfluss hatte das auf sie? Wie hat die mehrsprachige Erziehung ihre Beziehung mit dem Partner beziehungsweise der Partnerin beeinflusst? Was war für sie schwierig und was würden sie anders machen? Was bereuen sie? Das sind nur einige der Fragen, mit denen ich mich in meiner Magisterarbeit befasst habe. Das Ziel meiner Forschung war herauszufinden, was die häufigsten Schwierigkeiten oder Zweifel sind, auf die die Eltern, die ihre Kinder mehrsprachig erziehen, stoßen. In dem praktischen Teil habe ich 5 zweisprachigen und mehrsprachigen Familien unter die Lupe genommen. Diese qualitative Studie wurde mit fünf Müttern gemacht, mit denen ich Interviews durchgeführt und ihre Erfahrungen gesammelt habe. Die Ergebnisse habe ich analysiert und mit dem theoretischen Teil verglichen.
Ključne besede: Mehrsprachige Erziehung, Eltern, Einfluss der mehrsprachigen Erziehung
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (367,54 KB)

93.
Lik deklice v izbranih delih Ivana Cankarja, Stanka Majcna in Arthurja Schnitzlerja
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Na prelomu stoletja je na Dunaju prišlo do premikov v literaturi in likovni umetnosti, kar je vplivalo tudi na izoblikovanje slovenske literature ter likovne umetnosti. Dva izmed pomembnih slovenskih avtorjev, ki sta predstavljala literaturo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sta bila Ivan Cankar in Stanko Majcen. Njuno dunajsko literarno ustvarjanje je bilo vezano na predmestje, kjer sta v tem času tudi bivala. Ta ključni element ju je razlikoval od enega izmed pomembnejših avstrijskih avtorjev dunajske moderne, Arthurja Schnitzlerja. Razlike med njihovim literarnim ustvarjanjem se odražajo tudi pri upodobitvah ženskih likov. Pri Ivanu Cankarju in Stanku Majcnu zasledimo lika modificirane krhke (»femme fragile«) in otroške ženske (»femme enfant«), pri Arthurju Schnitzlerju pa lik sladke deklice (»das süsse Mädel«). Pogled na deklice in njihovo vzgojo, ki je ključnega pomena tudi v umetnosti, je Rousseau interpretiral na način, da naj bi ženske odražale pasivnost, podrejenost, materinstvo, njihova vzgoja pa naj bi spodbujala ljubeznivost, spoštovanje in zvestobo. Kanon ženskosti je bil izpostavljen že v poznem srednjem veku in je narekoval značilnosti lepote, kot so beli zobje, rdeče ustnice, angelski nasmeh, bele roke, kodrasti lasje. Značilnosti t. i. ženske lepote so razvidne tudi v delih omenjenih avtorjev, vendar se med seboj precej razlikujejo. Cankarjeve deklice so nerazvite, telesno pohabljene, jetične, na zunaj grde, bogastvo in lepoto njene duše pa razkrivajo velike oči. Cankarjeve in tudi Majcnove deklice izhajajo iz predmestnega okolja. Majcen opisuje cirkusantke, prostitutke in kavarniške plesalke z nežnimi rokami in lepimi lasmi, kar spominja na umetno lepoto. Schnitzlerjeve sladke deklice so medtem idealne ljubimke, ki v zameno za ljubimkanje niso zahtevale povračila. Prav tako izhajajo iz predmestja, delajo kot šivilje, perice ali modistke. Njihova vloga je bila zabavati lahkožive mlade meščanske moške s svojo koketnostjo in prijetnostjo. Tematiziranje smrti, ljubezni in hrepenenja so skupne značilnosti Cankarjevih, Majcnovih in Schnitzlerjevih upodobitev ženskih likov, ob katerih se poraja vprašanje o krizi identitete.
Ključne besede: Sladka deklica, Dunaj, neobvezna ljubezen, erotika, bledičnost, predmestje.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

94.
Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcij
Nika Kastelic, 2018, magistrsko delo

Opis: Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, depresija, kognitivne funkcije, spomin, pozornost, izvršilne funkcije
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

95.
Davčne oaze, davčna konkurenca in izpad davčnih prihodkov
Gregor Vrhovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ukvarja z analizo metod izkoriščanja davčnih ugodnosti v davčnih oazah s strani pravnih in fizičnih oseb ter z družbenimi stroški takšnega delovanja. Študija primera davčnega izogibanja korporacije Google je služila namenu konkretizacije omenjene analize. Davčne oaze so v delu sicer obravnavane v kontekstu širšega fenomena mednarodne davčne konkurence. Na koncu delo preuči še ukrepe mednarodnih organizacij proti negativnim učinkom davčnih oaz. Ugotovljeno je, da izkoriščanje možnosti davčnih ugodnosti, ki jih nudijo davčne oaze vodi v izpad davčnih prihodkov - po poročilu OECD je davčno izogibanja preko davčnih oaz zgolj v letu 2014 povzročilo od 140 do 200 milijard velik izpad davčnih prihodkov tudi na globalni ravni. Nakazan je tudi vpliv takšnega delovanja na povečanje ekonomske neenakosti in revščine. Ugotovljeno je, da krepitev mednarodne davčne konkurence oblikuje t.i. »davčno dirko proti dnu«. Nadalje, ugotovljeno je, da ukrepi na področju boja proti škodljivim vplivom davčnih oaz niso dovolj učinkoviti. Ključen razlog za njihovo neučinkovitost je, da delujejo v skladu s trenutnim mednarodnim davčnim sistemom in ga ne spreminjajo v zadostni meri. Ugotovljeno namreč je, da je potrebna temeljita sprememba obstoječega mednarodnega davčnega sistema, saj ta več ni primeren za sedanje globalno-ekonomske razmere.
Ključne besede: davčne oaze, mednarodna davčna konkurenca, »davčna dirka proti dnu«, izpad davčnih prihodkov, Google, mednarodni davčni sistem, globalizacija.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 108; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

96.
Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca
Iva Lah, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca je poudarek na dogajalnem prostoru, tj. mestu Ptuj, ki je rojstni kraj avtorja obravnavanih del Mihe Remca. V prvem delu naloge je predstavljena teoretična zasnova za analizo, to je teorija dogajalnega prostora v literaturi, teorija urbanega romana, teorija identificiranja realnih krajev v literaturi in predstavitev osrednjih kronotopov po Bahtinu. Teoretični del naloge vključuje še obravnavo mesta kot dogajalnega prostora v tuji in slovenski literaturi ter pomen kolektivne memorije in geniusa loci v književnosti. V drugem delu magistrske naloge sledi analiza literarnih del. Osrednji del predstavljajo povest z dramsko predlogo in dva romana, ki so prostorsko umeščeni v mesto Ptuj in okolico. V njih so predstavljeni zgodovinski, politični in kulturni vidiki Ptuja. Ob tem so prikazane možnosti pojavitev kolektivne memorije, geniusa loci in regionalne identitete. Prikazani so opisi okolja, iz katerih lahko razberemo, ali je Ptuj v vlogi urbanega mesta ali ne. Romana sta obravnavana tudi po kategorizaciji kronotopov po Bahtinu. Sledi obravnava drugih Remčevih pripovednih del, ki ne vsebujejo sestavine oz. dogajalnega prostora Ptuja, a se v njih pojavi ogromno drugih realnih krajev ter primerjava teh z opisi Ptuja. Na koncu so predvidene tudi povezave del, oziroma realnih krajev v njih, z avtorjevim življenjem.
Ključne besede: Miha Remec, Ptuj, realni kraji, mesto, kronotop, kulturna memorija, regionalna identiteta.
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

97.
Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša
Tina Kraner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša se je posvetilo raziskovanju dvokulturnosti in medkulturnosti v sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem. Največja pozornost je bila namenjena analizi romanov pisatelja Florjana Lipuša, ki je bila usmerjena zlasti na pojavljanje dvo- in medkulturnosti v vseh avtorjevih romanih. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene različne metode raziskovanja: deskriptivna, komparativna, zgodovinska metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. V prvem delu magistrskega dela je bila predstavljena teorija, s katero je bila podkrepljena analiza v drugem, obširnejšem delu. Drugi del je zajemal literarno analizo vseh Lipuševih romanov: Zmote dijaka Tjaža (1972), Odstranitev moje vasi (1983), Jalov pelin (1985), Prošnji dan (1987), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995), Boštjanov let (2003), Poizvedovanje za imenom (2013), Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Analiza se je najprej nanašala na temeljne sestavine literarnega dela: temo, motive, sporočilo, notranjo in zunanjo zgradbo ter pripovedovalca, nato pa so bili romani na tematski, motivni in jezikovno-slogovni ravni analizirani z vidika dvokulturnosti in medkulturnosti. Analiza romanov je pokazala, da se v vseh avtorjevih romanih pojavljata dvo- in medkulturnost, vendar v nekaterih romanih ne na vseh romanesknih ravneh.
Ključne besede: Florjan Lipuš, dvokulturnost, medkulturnost, slovenska književnost na avstrijskem Koroškem, roman
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 127; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

98.
Odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela
Monika Kostanjšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (926,13 KB)

99.
Vesoljska tekma v očeh slovenskih časnikov
Miha Brumec, 2018, magistrsko delo

Opis: Vesoljska tekma je pojem, ki ga enačimo z obdobjem raziskovanja vesolja od poleta prvega Sputnika do propada Sovjetske zveze. Vrhunec oziroma osrednji dogodek tekme je polet Apolla 11, ki je predstavljal prvi pohod človeka na planetu, ki ni bil Zemlja. Kljub temu se tekmovanje ne začne tu, temveč ob koncu druge svetovne vojne, za svetovno javnost pa postane zanimiv šele okrog leta 1955, torej desetletje kasneje. To obdobje je delno krivo za širšo medijsko povezanost sveta, saj so sateliti omogočili tudi medcelinske televizijske prenose. Ti dejavniki so omogočili, da so tekmo od poleta do poleta lahko spremljali tudi Slovenci, tako v zamejstvu kot Jugoslaviji. V nalogi primerjamo odzive dveh lokalnih tednikov na vesoljsko tekmo Sovjetske zveze in ZDA. Natančneje pri tem obravnavamo tržaški Katoliški glas in Celjski tednik.
Ključne besede: Vesoljska tekma, Nasa, OKB-1, Koroljov, Kennedy, Katoliški glas, Celjski tednik.
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

100.
Knjiga, film in igra: Adaptacijska analiza Heart of Darkness, Apocalypse Now in Spec Ops: The Line
Miha Brumec, Victor Kennedy, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z romanom Heart of Darkness ter njegovima priredbama. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem sestavimo teoretično ogrodje s katerim lahko opravimo analize, ki sledijo v drugem delu naloge. Vendar tega ogrodja ne gre enakomerno uporabljati zaradi značilnosti posameznih medijev, torej knjige, filma in računalniške igre. Tako so ugotovitve o gibanju kamere kot tudi o podobnih elementih omejene zgolj na vizualna medija, saj se v pisni obliki ne morejo pojaviti. Analitičen del naloge je razdeljen v tri poglavja, ki dela obravnavajo tako v zaporedju izdaj, kot v zaporedju, ki omogoča, da lahko vsako poglavje osnuje svojo analizo na ugotovitvah oz. podatkih prejšnjih poglavij. Tako moramo prvo analizirati knjigo na kateri osnujemo naš pregled filmske priredbe, ki nato služi sočasno s knjigo kot temelj na katerem lahko analiziramo računalniško igro. Primerjalne ugotovitve analiz se nato še enkrat pojavijo v sklepu.
Ključne besede: adaptacija, analiza, Heart of Darkness, Apocalypse Now, Spec Ops: The Line, Joseph Conrad, Yager Development, Francis Ford Coppola
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici