| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1141
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Josip Costaperaria: Mariborski dvor
Urška Gačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

2.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 28; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Didaktične igre pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu osnovne šole
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o poučevanju in učenju angleščine skozi igro. Proučili smo šest vrst iger, in sicer družabne igre, predstavitvene igre, kvizi, glasbene igre in digitalne igre. Vrste iger se lahko medsebojno prepletajo; igra lahko spada v več kategorij hkrati. Učitelji lahko s pomočjo tehnologije uporabljajo tudi igre. Nedavna tehnologija, na primer uporaba interaktivnih tabel, je olajšala uporabo vseh vrst iger. Domače naloge so bistveni del učnega procesa, saj se učenje ne ustavi v šoli. Domača naloga je lahko tudi igra, zato ponujamo primere za vsako vrsto igre za poučevanje v učilnici in učenje doma – domača naloga. Namen naše raziskave je bil raziskati odnos učencev do uporabe iger pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec predstavlja 642 učencev 6. razreda osnovnih šol po vsej Sloveniji. Obravnavali smo devet raziskovalnih vprašanj in postavili šest hipotez, od katerih smo jih potrdili pet. Zanimivo bi bilo raziskovati še naprej in ugotoviti, ali bi se rezultati razlikovali, če bi izbrali starejše ali mlajše učence.
Ključne besede: angleški jezik, osnovna šola, igre, edukacija, domače naloge
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
THE SALACIOUS SIDE OF SHAKESPEARE: Omissions and Paraphrase of Sexual Allusions and Wordplays in Slovene Translations of Romeo and Juliet
Ana Marić, 2020, magistrsko delo

Opis: While many of his works have since been translated into Slovene, Shakespeare’s extensive vocabulary and clever phrasing are still relatively unexplored in the Slovene language, including the incessant use of obscene words and vulgar expressions in his texts that often end up lost in translation. The initiative of the thesis was to determine how much of Shakespeare’s suggestive text elements, sexual(ized) wordplays, and bawdy innuendos become subject to omission or heavily paraphrased and why. Based on a theoretical and analytical research, where the latter was centred around an analysis of the English original Romeo and Juliet, and two of its Slovene translations, specific text segments were evaluated based on the model for a linguistic analysis of text by Kitty Van Leuven-Zwart. The analysis covered a comparison between the original and its translations, whilst simultaneously comparing both translations in contrast to each other to see which dissimilarities of sexually suggestive and vulgar elements of text occur in the transition from the original to its translations. Results have shown that while dissimilarities appear in both translations to a similar degree, the categories of dissimilarity that mostly transpire during translation noticeably vary between the selected translations.
Ključne besede: Shakespeare, translation, wordplay, sexual allusions, vulgar language
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (911,01 KB)

5.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

7.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
Napovedovanje značilnosti posameznikov z uporabo dinamike tipkanja
David Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (465,40 KB)

9.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
ASPEKTE DER INTERKULTURALITÄT IM MITTELALTER AM BEISPIEL DES HÖFISCHEN ROMANS TRISTAN
Urša Škerlak, 2015, magistrsko delo

Opis: Interkulturalität ist ein historisches Phänomen, welches die Beziehungen zwischen Personen, Gruppen und Länder bezeichnet. Es beinhaltet sowohl Begegnungen, als auch Austausch und Verständigung zwischen Kulturen oder Individuen. Dadurch entsteht die für die interkulturellen Prozesse spezifische Dynamik. Interkulturalität bedeutet also das Aufeinandertreffen von mindestens zwei verschiedenen Kulturen, wobei neben kulturellen Unterschieden auch Beeinflussungen entstehen können. Das geschah auch im Mittelalter. Die Interkulturalität hatte im Mittelalter eine andere Form als heute, der Begriff bezeichnete allerdings einen ähnlichen Typ von Phänomenen. Der interkulturelle Dialog spielte im Mittelalter angesichts immer wieder aufbrechender Konflikte zwischen verschiedenen Ethnien, Religionen und Weltanschauungen eine zentrale Rolle für die Entwicklung der Zivilisationen. Die Aspekte der Interkulturalität werden mit Bezug auf Geert Hofstede erklärt und mit Hilfe von Textpassagen aus dem Roman Tristan erläutert. Die verschiedenen interkulturellen Aspekte: Machtdistanz, Kollektivismus vs. Individualismus, Femininität vs. Maskulinität, Lang- vs. Kurzzeitorientierung und Unsicherheitsvermeidung werden in Betracht gezogen. Hinter den einzelnen Aspekten verstecken sich Geschichten, die uns zeigen, inwiefern die Gesellschaft im Mittelalter interkulturell gewesen ist.
Ključne besede: Interkulturalität, mittelalterliche Gesellschaft, Hofkultur, mittelalterliche Literatur, Tristan.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (659,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici