SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 480
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,15 MB)

2.
Reprezentacija racionalizacije, birokratizacije in ideje železne kletke M. Webra v delu "1984" G. Orwella
Špela Dolajš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali Webrove osrednje koncepte – racionalizacijo, birokratizacijo in idejo železne kletke – ter odraz slednjih v Orwellovi antiutopiji 1984. Z uporabo primerjave in kritične ter interpretativne diskurzivne analize so bili koncepti reprezentirani skozi dekompozicijo družbenega življenja na področje prava, politike, ekonomije, religije ter sfero emocij in erotike. Pomenski vrh magistrske naloge predstavlja »železna kletka«, po Webru posledica in končni izraz preveč racionalizirane in zbirokratizirane družbe. Birokratizacija kot pretvornik družbenega delovanja v racionalno organizirano ter racionalizacija kot posvajanje sheme pravil birokratske organizacije se, ob umanjkanju raznolikih interesnih konfliktnih napetosti, ultimativno izrazita v železni kletki. Slednja eksistira in odreja življenje Orwellove antiutopične oceanijske družbe. Znotraj te so s strani celote različnih individuumov, razredov in institucij vidni vsi tipi subjektivne in objektivne racionalnosti, skozi analizo pa je bil ugotovljen tudi ključen pomen etične materialne racionalnosti. Poleg tega pa se pomen racionalnosti izkaže kot aktivna svetovna nadvlada ter kot preračunljivost oz. ustrezna kalkulacija sredstev, ki vodijo do cilja. Čeprav delo zajema tudi pomen racionalnosti v smislu predvidljivosti in sistematične ureditve, le-ti ne temeljita na zapisanih pravilih. Gre za družbo, ki se je racionalizirala skladno z enim in enotnim ciljem oblasti, kateremu je podrejeno celotno družbeno delovanje, in ki je, gledano z drugačnih pozicij, iracionalno. Represalijska eliminacija navzkrižnih interesnih konfliktov in s tem razvojne ustvarjalnosti, poleg tega pa tudi onemogočen vznik novih karizmatičnih prerokov, vladajočim omogoča večno oblast v okamenelem svetu ter konec procesa racionalizacije, obenem pa predstavlja stičišče Webrove in Orwellove pesimistične slike potencialne prihodnosti družbe.
Ključne besede: Max Weber, 1984, racionalnost, racionalizacija, birokratizacija, železna kletka
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,70 MB)

3.
Konceptualni in izkustveni vidiki svetlobe in prostora v sodobni likovni umetnosti na slovenskem: primer opusa Ota Rimeleta
Tjaša Šavorič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani konceptualni in izkustveni vidiki svetlobe, prostora in barve v sodobni umetnosti na Slovenskem. Posebej je izpostavljen opus mariborskega slikarja Ota Rimeleta, katerega slikarstvo je zavezano vprašanjem barve, svetlobe in postavitve umetnin v prostor, ki preko minimalistične govorice aktivirajo gledalca. Njegovo delo zahteva poglobljen angažma obiskovalca, ki se je sposoben prepustiti estetskim in simbolnim učinkom. Skozi njegovo slikarstvo je problematiziran nematerialni vidik svetlobe, njen relativen, fluiden in ambivalenten značaj. V prvem delu naloge je podan zgodovinski pregled pojma svetlobe kot generatorja življenja, nosilca informacij o prostoru in času ter posrednika simbolnih informacij. Svetloba je že od začetkov civilizacije predmet poglobljenih filozofskih razprav, zato je narejen kronološki pregled filozofskih konceptov svetlobe, izpostavljeni so tudi najpomembnejši mejniki v razumevanju vloge svetlobe v sodobni vizualni kulturi, ki so zaznamovali pojmovanje in upodabljanje svetlobe, ter odločilno vplivali na dojemanje le-te. Obravnavana sta fenomen naravne svetlobe in fenomen sence, ki izhajata iz antične filozofije in Platonovega (427–347 pr. n. št.) bipolarnega koncepta svetlobe in sence, znamenite prispodobe o votlini v sedmi knjigi Države, ki ohranja aktualnost vse do sodobnosti. Svetloba že od nekdaj vzbuja asociacije onkraj materialnega, kar je predstavljeno skozi delo Ota Rimeleta. Narejena je analiza, kako se skozi svetlobo in barvo odraža prostor v slikah mariborskega slikarja ter kakšno je njegovo dojemanje svetlobe in barve. Slednja je v nalogi ovrednotena kot izrazno sredstvo in nosilka energije. Izpostavljeno je tudi vprašanje dematerializacije, v kolikšni meri lahko govorimo o njej in na kakšen način se odraža v Rimeletovem slikarstvu. V zadnjem delu naloge je predstavljena ideja razstavnega prostora, umetniške instalacije in z njo povezana problematike razsrediščenosti gledalca in njegova izkušnja. Navedeni so štirje modeli gledalske izkušnje: (1) psihološki/psihoanalitični model; (2) fenomenološki model; (3) model izgube oz. dezintegracije subjekta, ki se odraža zlasti kot mimetično zajetje in (4) model družbeno politične aktivacije gledalca. Rimeletov model prostorske postavitve močno asociira na fenomenološko izkušnjo aktivacije gledalca, kot jo v navezavi na minimalizem opredeli Claire Bishop v knjigi Instalation Art.
Ključne besede: filozofija umetnosti, svetloba, senca, barva, prostor, prostorska postavitev, gledalčeva izkušnja, Oto Rimele
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,78 MB)

4.
Anksioznost med nosečnostjo
Maša Kerin, 2017, magistrsko delo

Opis: Anksioznost med nosečnostjo in nosečniška anksioznost sta v Sloveniji še neraziskana fenomena, ki pa imata tako za mater kot otroka negativne posledice. Osredotočili smo se predvsem na nosečniško anksioznost, ki se nanaša na specifične strahove glede same nosečnosti, preverjali pa smo tudi anksioznost med nosečnotjo, ki je vezana na katerikoli vidik življenja nosečnice. Naš namen je bilo ugotavljanje zanesljivosti in veljavnosti lestvice ASP (Anxiety Scale for Pregnancy; Doyle-Waters, 1994), ki meri nosečniško anksioznost. Preveriti smo želeli povezanost specifičnih nosečniških strahov z generaliziranimi merami anksioznosti. Preverili pa smo tudi, kateri dejavniki tveganja statistično pomembno razlikujejo med nosečnicami glede na stopnjo nosečniške anksioznosti, saj bi s tem lahko rizičnim ženskam prej nudili potrebno pomoč. Nenazadnje nas je zanimalo, kateri dejavniki tveganja najbolje napovedujejo nosečniško anksioznost. V pričujoči raziskavi je sodelovalo 370 nosečnic med 20. in 42. letom starosti, ki so bile v povprečju v 24. tednu nosečnosti. Uporabljeni sta bili lestvici ASP ter lestvici STAI (State-Trate Anxiety Inventory; Spielberger, 1970) za ugotavljanje anksioznosti kot stanja ter osebnostne poteze. Rezultati so pokazali, da ima 27.6 % nosečnic izraženo stopnjo klinične anksioznosti kot stanja in 27.6 % anksioznosti kot poteze ter da jih 28.1 % kaže povišane ravni nosečniške anksioznosti. Ugotovili smo zadovoljivo zanesljivost in veljavnost lestvice ASP ter statistično pomembno pozitivno povezanost med vsemi dimenzijami in lestvicami uporabljenih pripomočkov. Prepoznali smo statistično značilne dejavnike tveganja, ki razlikujejo med nosečnicami po stopnji anksioznosti. Rezultati so pokazali, da so ti dejavniki tveganja trimesečje, stan, načrtovanost trenutne nosečnosti in način poroda. Z večkratno regresijsko analizo smo ugotovili, da je anksioznost kot osebnostna poteza največji dejavnik tveganja nosečniške anksioznosti. Kot statistično pomembni so se izkazali še anksioznost kot stanje, stan in načrtovanost nosečnosti. Ugotovitve raziskave opozarjajo na specifična fenomena, ki bi jima v našem prostoru morali posvetiti posebno pozornost.
Ključne besede: anksioznost, nosečnost, nosečniška anksioznost, lestvica ASP
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (829,20 KB)

5.
Oralni, obsesivni in histerični značaj v povezavi z depresivnostjo in spolnimi stereotipi
Aleš Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je predstaviti značaje, ki temeljijo na psihoanalitični teoriji. Ob tem nas je zanimalo, kako se ti značaji povezujejo s konceptom depresivnosti in ali značaji vplivajo na izraženost depresivnosti. Prav tako smo želeli osvetliti problem spolnih stereotipov pri diagnosticiranju, kar smo storili v teoretičnem delu, v empiričnem pa smo se še posvetili temu, kako se značaji obnašajo v skladu s spolnimi stereotipi. V raziskavi je sodelovalo 202 udeležencev. Večina udeležencev je bilo študentov povprečne starosti 24,63 let. Vzorec je sestavljalo 160 žensk in 42 moških. Za raziskovanje smo uporabili vprašalnik, ki je bil objavljen na spletu, sestavljen iz demografskih vprašanj, krajše verzije Lestvice temeljnih značajev in krajše verzije Beckovega vprašalnika depresivnosti. Prišli smo do šestih za nas relevantnih ugotovitev: (1) oralni značaj statistično pomembno pozitivno korelira z depresivnostjo, (2) pri obsesivnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (3) pri histeričnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (4) oralni značaj ima statistično pomemben vpliv na izraženost depresivnosti, (5) obsesivni značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti, (6) histerični značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti. Ugotovitve kažejo, da ima oralni značaj pomembno povezavo in vpliv na izraženost depresivnosti, medtem ko to ne velja za obsesivni in histerični značaj, kar je skladno s teoretičnimi koncepti. Obenem se je izkazalo, da spolni stereotipi za obsesivni in histerični značaj nimajo empirične podlage, saj ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma za omenjena značaja.
Ključne besede: Oralni značaj, obsesivni značaj, histerični značaj, depresivnost, spolne razlike, spolni stereotipi.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (839,54 KB)

6.
Patološke osebnostne poteze odraslih oseb z depresivnimi značilnostmi
Deborah Marko, 2017, magistrsko delo

Opis: Depresija je duševna motnja, katere povod lahko razumemo v kombinaciji posameznikove osebnostne ranljivosti in stresnega življenjskega dogodka. Če osebnost razumemo kot celoto posameznikovih lastnosti in potez, ki se gibljejo na kontinuumu od povprečno do nadpovprečno izraženih, bi pri slednjih lahko govorili o osebnostnih motnjah. Pri tem motnje osebnosti razumemo kot skrajno poudarjene osebnostne poteze določenega tipa, ki vodijo v osebne težave ali oškodovanost na socialnem, zaposlitvenem ali drugem področju posameznikovega življenja. Modelov razumevanja odnosa med depresijo in motnjami osebnosti je več, pri raziskovanju pa moramo upoštevati tudi morebiten vpliv akutne depresije na rezultate samoocenjevalnih vprašalnikov osebnosti. Namen naše raziskave je bil odkriti povezanost med depresivnostjo in patološkimi osebnostnimi potezami. Pri tem smo depresivnost obravnavali z dveh vidikov: z vidika stopnje trenutne depresivnosti, kar smo merili z Beckovim vprašalnikom depresivnosti (BDI), in z vidika zgodovine depresivne motnje, pri čemer smo udeležence raziskave uvrstili v eno izmed treh raziskovalnih skupin (skupina brez zgodovine depresivne motnje, skupina z vsaj eno preteklo depresivno epizodo in skupina z diagnozo depresivne motnje). Iskali smo povezave med potezami posameznih motenj osebnosti in depresivnostjo, prav tako pa nas je zanimalo, ali so patološke osebnostne poteze povezane s hujšimi oblikami depresije v smislu večjega števila poslabšanj in hospitalizacij, bolj intenzivno izražene depresivne simptomatike in bolj zgodnjega pojava prve depresivne epizode. Raziskovalni vzorec je sestavljalo 176 oseb, razdeljenih v omenjene tri raziskovalne skupine. Udeleženci so odgovorili na vprašalnik demografskih značilnosti, izpolnili kratko obliko Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI) in vprašalnik motenj osebnosti (DIP-Q), ki omogoča vpogled v osebnostno patologijo z dimenzionalnega in kategorialnega vidika. Štiri raziskovalne hipoteze smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami. Rezultati kažejo, da imajo osebe z depresivnimi značilnostmi visoko izražene poteze vseh motenj osebnosti, prevladujejo značilnosti izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, paranoidne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, najnižje pa se z depresivnostjo povezujejo značilnosti antisocialne, histrionične in narcisistične motnje. Relapsi depresivne motnje so pogostejši pri osebah z značilnostmi izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, pri slednjih so pogostejše tudi hospitalizacije. V primerjavi z osebami, ki so že doživele depresivno epizodo in nimajo pomembno visoko izraženih patoloških osebnostnih potez, je depresivna simptomatika izrazitejša pri tistih z visoko izraženimi potezami katere koli motnje osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisitične. Vpliva osebnostne patologije na zgodnejši začetek depresivne motnje v naši raziskavi nismo ugotovili. Poudarjamo, da je s fenomenološkega vidika stopnja depresivnosti visoko povezana s stopnjo izraženosti značilnosti vseh motenj osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisistične, zato odsvetujemo oceno osebnostne strukture tekom akutne depresivne epizode, če pri tem uporabljamo samo samoocenjevalne tehnike. Na podlagi rezultatov naše raziskave in primerjav z drugimi študijami zaključujemo, da psihološka ocena osebnostne strukture oseb z depresivnimi značilnostmi omogoča jasnejši vpogled v jedro psihopatologije in individualiziran načrt zdravljenja, ki naj ob farmakoloških metodah vključuje tudi psihoterapevtske intervencije.
Ključne besede: Depresija, osebnostne poteze, motnje osebnosti, komorbidnost, BDI, DIP-Q
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

7.
Svetovalna služba v vrtcu s poudarkom na sodelovanju med svetovalnimi delavci in starši
Maruša Zorli, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrske naloge je svetovalna služba v vrtcih. V teoretičnem delu smo na podlagi literature najprej opredelili vrtec kot institucijo, predstavili svetovalno službo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nasploh, nato smo se osredotočili na svetovalno službo v vrtcih. Osvetlili smo njen namen, naloge in področja delovanja. V nadaljevanju smo posebej izpostavili sodelovanje in interakcijo svetovalne službe s starši otrok v vrtcu, oblike in naloge pri sodelovanju s starši in tudi morebitne ovire, na katere lahko naletijo pri sodelovanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o pogledu staršev otrok v vrtcu na sodelovanje in povezovanje s svetovalnimi delavci. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike glede na starost in izobrazbo staršev. Bolj podrobno smo preverjali, v kolikšni meri starši vzpostavljajo stik in sodelujejo s svetovalnimi delavci, kakšno mnenje in izkušnje imajo s svetovalno službo, na kakšne načine in iz katerih razlogov sodelujejo, če sodelovanje dojemajo kot pomembno in kaj so morebitne ovire pri sodelovanju. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo starši otrok v vrtcu kljub seznanjenostjo z obstojem svetovalne službe z njo le malo izkušenj. Razlike glede na starost in izobrazbo staršev se v večini primerov niso pokazale.
Ključne besede: svetovalni delavci, vrtec, starši, sodelovanje, povezovanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

8.
NOTRANJI DEMONI: ARHETIPI BOJEVNIKA V ROMANU TRIDNEVNA POT JOSEPHA BOYDNA
Luka Kompara, 2016, magistrsko delo

Opis: Human personality is one of the most fascinating and widely studied fields of psychoanalysis in modern society. At the same time, its mysteries are, despite much research and analysis, still difficult to explain, as the human personality is a combination of innate and new-found characteristics of an individual, and as such, subject to deviations from established psychological models. Archetypes, which we inherit from our ancestors, are a part of the collective unconscious (unconscious psychological processes) and represent an integral part of human personality. Studies have identified and defined several types of archetypes, with different levels of development and means of passing between them. This Master’s thesis discusses one of the most established and traditional archetypal figures, the Warrior archetype, and uses various scientific studies and findings to show its influence on literary characters in different literary periods, with the focus being on the characters in the novel Three Day Road by Joseph Boyden. The Warrior archetype is considered as one of the most intense and proactive in general; therefore, it is not surprising that people who relate to it are those who take initiative, take risks and actualise their goals or the goals of society. Various types of soldiers who apply their archetypal characteristics in combat situations are associated with the Warrior archetype. However, the Warrior archetype is not confined to traditional battlefields alone, as its influence can be traced in other, less lethal human social interactions and relations. These interactions, which are present throughout history, can be found in literary works, by which they gain a universal communicativeness and the possibility of being studied by future generations.
Ključne besede: archetype, war, warrior, mythology, novel
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (707,63 KB)

9.
Viteški turnirji v visokem srednjem veku
Luka Kompara, 2017, magistrsko delo

Opis: Obdobje visokega srednjega veka v Evropi okvirno zajema čas 11., 12. in 13. stoletja. Zanj so značilni predvsem nenadna demografska rast, napetosti med posvetno in duhovno oblastjo ter nastop križarskih vojn. Viteški stan, ki je tradicionalno starogermansko obredje povezal s krščanskimi nazori, je postal gonilna sila militantne srednjeveške družbe. Pojem viteštva je zajemal vdanost in službo svetnemu gospodu, ter boj za svobodo, resnico in pravico v imenu Boga in Cerkve. Za družbo tedanjega časa so novost predstavljali tudi viteški turnirji, ki so nastali kot odgovor na razvijajočo se vojaško tehniko in taktiko bojevanja. Za domovino turnirja velja Francija, znan in razvit pa je bil tudi v drugih državah Evrope, npr. Angliji, Svetem rimskem cesarstvu, idr. V svoji osnovi so turnirji predstavljali pripravo novonastalega viteškega reda na vojno, saj je tekmovanje potekalo v dveh strnjenih skupinah vitezov na konjih, ki sta posnemali boje v pravih bitkah. Ker je bila viteška oprema na turnirjih domala identična tisti v pravih bojih, in ker so vitezi z vso resnostjo in v iskanju časti ter morebitnega zaslužka pristopili k pripravi na vojno, so bile tudi smrtne žrtve reden spremljevalec dogajanja. Prav zaradi tega je proti turnirjem že zelo zgodaj ostro nastopila katoliška Cerkev, medtem ko so glavni podporniki turnirja na drugi strani prihajali iz vrst višjega in nižjega plemstva. Ti so si od sodelovanja na turnirju, poleg utrjevanja duha in telesa v boju, obetali tako časti in slave, kot tudi materialnega blagostanja. V kasnejših obdobjih so se zaradi individualizacije bojev turnirji pričeli oddaljevati od vojaškega treninga in postajali vedno bolj del zabavnega družabnega dogajanja, na katerem je bil glavni cilj pridobiti si čast in/ali materialno bogastvo.
Ključne besede: Visoki srednji vek, tekmovanje, turnir, dvoboj, vitez, vojna, bojevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

10.
First-Person Narrator's Mind Style in Slovenian Translations of the Novel To Kill a Mockingbird
Tadeja Tement, 2017, magistrsko delo

Opis: The Master’s thesis explores the first-person narrator's mind style in Harper Lee’s novel To Kill a Mockingbird (1960) and its first Slovenian translation entitled Ne ubijaj slavca (1964). The second Slovenian translation with the title Če ubiješ oponašalca (2015) is used as a means of comparison and illustration of different translations. Mind style is concerned with how a literary character perceives the fictional world and it can be studied through linguistic categories. In the case of To Kill a Mockingbird, the features of the narrator’s mind style can be observed in three main areas: lexical choices, particularly the use of complex and evaluative adjectives, adverbs and numerous different verbs of movement; a frequent use of epistemic modality; and in the type of cohesive devices. A detailed analysis of the first translation revealed consistent translation shifts on the microstructural level in all these categories. As a result, the narrator’s lexical repertoire seems to be less varied and more child-like, she conveys a higher degree of objectivity and certainty in her utterances because many epistemic modality markers are omitted, and she sounds more explicit and repetitive than the “same” narrator in the original. The cumulative effect of these translation shifts does not only alter the narrator’s perceptions of the fictional world, but also influences the target readers’ perception of the narrator. The analysis of mind styles in both Slovenian translations demonstrated that the second Slovenian translation remained much more faithful to the original in terms of rendering these features of mind style.
Ključne besede: literary translation, stylistics, mind style, translation shifts, To Kill a Mockingbird
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici