1. Od Konstantina k Arkadiju: zgodovina Vzhodnorimskega cesarstva in Konstantinopla v zgodnjem obdobju : zgodovina Vzhodnorimskega cesarstva in Konstantinopla v zgodnjem obdobjuDavid Verlak, 2023, magistrsko delo Opis: Kriza rimskega cesarstva v 3. stoletju je omogočila vzpon Dioklecijana na položaj avgusta. Njegova najodmevnejša reforma je bila uvedba tako imenovane »tetrarhije«, razdelitve oblasti v rimskem cesarstvu med dva avgusta in dva cezarja. V bojih za njegovo nasledstvo je bil končni zmagovalec Konstantin Veliki. V bitki pri Milvijskem mostu je pod Kristusovim znamenjem porazil tekmeca Maksencija. Ko je premagal še drugega tekmeca, to je Licinija, je nasproti mesta bitke ustanovil mesto »Novi Rim«, ki je postalo prestolnica vzhodnega dela cesarstva in morda tudi nove vere ter se je najverjetneje po njegovi smrti preimenovala v Konstantinopel. Po Konstantinovi smrti 337. leta so si njegovi trije sinovi, Konstancij, Konstans in Konstantin II., razdelili ozemlje. Po seriji dinastičnih spopadov in državljanskih vojn je Konstancij ostal edini avgust. Za sovladarja na zahodu je izbral Julijana, poznanega po poznejšem vzdevku »Odpadnik«, ki je po spletu dogodkov in Konstancijevi nepričakovani smrti postal novi cesar. Ime Julijana pogosto povezujemo z zadnjim cesarskim poskusom obnovitve poganstva v cesarstvu. Na pohodu proti Perziji leta 363 je bil smrtno ranjen, na prestol pa se je nepričakovano povzpel Jovijan, poveljnik cesarske straže. Umrl je zgolj leto zatem in nasledila sta ga dva brata, Valentinijan na zahodu in Valens na vzhodu. Oba brata sta bila stroga državnika in dobra upravitelja, ki sta uspešno okrepila državno blagajno. Doba Gracijana in Valensa sovpada z enim najhujših porazov rimske vojske v zgodovini cesarstva. Gre za bitko pri Hadrianopoli, kjer so rimske čete pod vodstvom nespretnega Valensa, zdesetkali Goti pod Fritigernom. Gracijan je na položaj vzhodnega avgusta pametno imenoval vojaka iz današnje Španije, Teodozija. Vladavina Teodozija predstavlja čas stabilnosti, a ima tudi temno plat. Na široko je namreč odprl vrata »barbarom« v rimsko vojsko, predvsem vizigotski poglavarji so bili sedaj globoko vpleteni v politični proces rimske državne tvorbe. Konstantin je na mestu antičnega Bizanca ustanovil novo prestolnico. Mesto je bilo uradno odprto 11. maja 330. leta in je dolga stoletja cvetelo kot eno največjih mest na svetu. Konstantin je postavil velik forum, prostorno palačo in hipodrom. V središču je bil Avgustej. Naslednja velika faza gradbene dejavnosti Konstantinopla je potekala pod okriljem Teodozijeve dinastije. Teodozij je razen obnavljanja starejših zgradb prestolnico razširil proti zahodu in ji dodal tri nove forume. Ključne besede: Tetrarhija, Vzhodnorimsko cesarstvo, Konstantin, Konstantinopel, Teodozij, Bizanc Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 39; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. The ever-growing popularity of true crime : master's thesisŠpela Hašaj, 2023, magistrsko delo Opis: People’s fascination with true crime, especially murder, has no limits. True crime is a multi-genre that shares features of journalism and crime fiction and is often associated with murder narratives (Punnett 3). Murley defines true crime as stories of real events, shaped by the authors and imbued with their values and beliefs about these events (6). Moreover, in Biressi’s view, such stories are non-fiction narratives often promoted for entertainment (1).
Because of the ever-growing popularity of true crime, my work tried to answer the following research questions: Who are the people that cannot get enough of stories about serial killers? Are there any similarities between true crime, nonfiction, and crime fiction? Which components of the story attract people's attention the most and what are the reasons behind the public's insatiable appetite for true crime? Is it perhaps our desire and need to understand the murderer and the driving force behind their acts? Or do we feel a deeper connection with the victim? What about serial killers allures us? Ključne besede: true crime, serial killer, intertextuality, elements of literature, popularity Objavljeno v DKUM: 07.06.2023; Ogledov: 32; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Vloga zakonskega stanu pri doseganju zastavljenih ciljev mladih v učnem procesu : magistrsko deloDavid Verlak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se odločili preučiti, kakšno vlogo ima zakonski stan pri doseganju zadanih učnih ciljev mladih v Sloveniji. Učne cilje smo razdelili na dva sklopa, to je učni uspeh, ki smo ga merili s povprečno oceno v zadnjem šolskem letu ter stopnjo izobrazbe. Stopnjo izobrazbe smo prav tako ločili na dejansko doseženo stopnjo ter željo, torej stopnjo, ki jo mladostniki želijo doseči. Najprej smo navedli in razjasnili definicije pojmov: socialni odnosi, zakonski stan, s poudarkom na romantičnih odnosih, ter učni uspeh. V magistrskem delu smo uporabili večje število raziskovalnih metod. V prvih treh poglavjih, to je predvsem v teoretični osnovi, smo uporabili kvalitativno analizo virov in literature. Preko raziskane literature smo izpostavili raziskave, ki so se ukvarjale z izbrano tematiko. V empiričnem delu pa smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo dela. Tako smo uporabili sekundarno analizo podatkov, zbranih v raziskavi Slovenska mladina 2018/2019, na podlagi katere smo preverili zastavljene hipoteze. Izvedli smo frekvenčne analize, parametrične preizkuse in preverjali korelacije. Potrdili smo statistično značilne razlike med uspehom in zakonskim stanom. Mladostniki, ki so bili v zvezi, so javili nižje ocene v zaključnih letnikih izobraževanje kot tisti, ki niso bili v zvezi. Obenem smo pokazali, da tisti, ki so samski, dosegajo nižje stopnje izobrazbe kot tisti, ki so v zvezi. Ugotovili smo, da se dnevno porabljen čas ne razlikuje glede na zakonski stan. Nasprotno pa se je izkazalo, da mladostniki, ki so v zvezi porabijo več časa za aktivnosti v povezavi z zaposlitvijo. Ugotovili smo, da večja kot je želja po poroki, večja je želja mladostnikov po zaključku študija in obenem povezava med pričetkom bivanja s partnerjem in doseženo stopnjo izobrazbe. Ključne besede: Romantična razmerja, zakonski stan, učni uspeh, zunajzakonska skupnost, načini bivanja, poroka, zakonska zveza, mladi Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Uporaba spletne aplikacije za oblikovanje vsebin za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni a2/b1 za univerzitetne potrebe (študija primera) : magistrsko deloŠpela Kovačič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na oblikovanju vsebine za že obstoječo prosto dostopno spletno aplikacijo, namenjeno neslovensko govorečim, ki se želijo naučiti slovenščine na ravni A2/B1. Sestavljena vsebina je prilagojena študentom in študentskemu življenju, oblikovana pa je na osnovi kontekstualnega-kronološkega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku, ki sta ga na osnovi teoretičnih izhodišč in učne prakse zasnovala Gjoko Nikolovski in Natalija Ulčnik, Gjoko Nikolovski pa ga je kasneje nadgradil in oblikoval v kontekstualni pristop. V magistrskem delu smo želeli prikazati razmerje med klasičnimi in elektronskimi gradivi, s pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenja študentov pri uporabi mobilnih aplikacij za učenje tujih jezikov, naš cilj pa je bil izdelati vsebino za prosto dostopno aplikacijo. Ugotovili smo, da je na splošno bistveno več klasičnih gradiv za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika kot elektronskih, ne obstaja pa spletna aplikacija, katere vsebina bi bila specializirana za potrebe študentov. Največ poudarka smo posvetili pregledu gradiv za učenje in poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, preučevanju kontekstualnega pristopa k poučevanju sklonov pri slovenščini kot drugem in tujem jeziku ter oblikovanju in sestavljanju vsebine, ki smo jo nato vnesli v masko spletne aplikacije. Spletna aplikacija Slovka je sestavljena iz desetih enot, vsaka enota (razen prve) pa iz štirih podenot – Besedilo, Besede in sporazumevalni vzorci, Slovnica in Vaje. Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, spletna aplikacija, poučevanje sklonov, kontekstualni pristop, gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 53; Prenosov: 2
Celotno besedilo (18,34 MB) |
5. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe. Ključne besede: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Povezanost kronotipa in študijske uspešnosti pri slovenskih študentih: mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanja : mediacijska vloga samokontrole in kakovosti spanjaKatarina Maučec, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali povezanost kronotipa, študijske uspešnosti, samokontrole in kakovosti spanja. Zanimalo nas je tudi, ali lahko povezavo med kronotipom in študijsko uspešnostjo razložimo s samokontrolo in kakovostjo spanja. V raziskavo smo vključili 544 slovenskih študentov, od teh je bilo 56,1 % žensk. Povprečna starost udeležencev je znašala 21,61 leta. Študenti, ki so sestavljali vzorec, so prihajali iz različnih univerz, fakultet, študijskih programov in letnikov. Kronotip smo merili z Vprašalnikom jutranjosti in večernosti MEQ, samokontrolo s Kratko lestvico samokontrole BSCS, kakovost spanja s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, za študijsko uspešnost pa smo uporabili dve meri, in sicer objektivno (tj. povprečno oceno zimskega izpitnega obdobja 2022/23) in subjektivno (tj. subjektivno oceno študijske uspešnosti glede na referenčno skupino pri študiju). Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med vsemi spremenljivkami. Jutranjost se je pozitivno povezovala z obema merama študijske uspešnosti, s samokontrolo ter kakovostjo spanja. Prav tako sta se tudi obe meri študijske uspešnosti pozitivno povezovali s samokontrolo in kakovostjo spanja. Mediacijske analize so pokazale, da samokontrola popolnoma mediira odnos med kronotipom in obema merama študijske uspešnosti. Povezava med kronotipom in objektivno mero študijske uspešnosti se je pokazala kot neodvisna od kakovosti spanja. Povezava med kronotipom in subjektivno mero študijske uspešnosti pa je bila delno posredna preko kakovosti spanja. V diskusiji magistrske naloge smo razložili rezultate in predstavili njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti naše raziskave in ideje za prihodnje raziskave. Ključne besede: kronotip, študijska uspešnost, samokontrola, kakovost spanja Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 56; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Anthropozän als fächerübergreifendes DaF-Thema an slowenischen GrundschulenAna Kreft, 2023, magistrsko delo Opis: Die Magisterarbeit beschäftigt sich mit dem Thema Anthropozän und seiner Bedeutung für die Umwelterziehung in Schulen. Das Grundfundament der Forschung ist das Mutmachbuch WErde wieder wunderbar: 9 Wünsche fürs Anthropozän und das dazu gehörende Handbuch für Pädagogen. Der Begriff Anthropozän ist neu und beschreibt das jetzige Zeitalter, in dem der Mensch bedeutsame Veränderungen in der Umwelt verursacht hat. Erst am Anfang des 21. Jahrhunderts wird der Begriff anerkannt und seitdem wird dem Thema immer mehr Aufmerksamkeit gewidmet. Auch in dieser Magisterarbeit liegt der Fokus auf dem Thema Anthropozän. Im theoretischen Teil werden die Themen: Anthropozän, Fachsprache, Nachhaltigkeitsbildung, fächerübergreifender Unterricht und Lehrpläne an slowenischen Grundschulen, präsentiert. Im Weiteren werden empirische Untersuchungen durchgeführt – analysiert wurden ausgewählte Lehrpläne aus slowenischen Grundschulen und Lernszenarien aus dem Handbuch. Geformt wird eine exemplarische Didaktisierung, die als Beispiel für das Einbeziehen von Anthropozänthemen in den Unterricht dient. Im Schlussteil werden Empfehlungen und Einschränkungen definiert, welche man bei der Adaption von Anthropozänthemen in den DaF-Unterricht berücksichtigen muss. Ključne besede: Anthropozän, fächerübergreifend, DaF, slowenische Grundschulen Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živoMartina Jazbec, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov. Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 21; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Izzivi podnaslavljanja za gluhe in naglušne na primeru serije Star trek: The next generation : magistrsko deloAnja Horvat, 2023, magistrsko delo Opis: Sporazumevanje je ena temeljnih ovir, s katero se srečujejo gluhe in naglušne osebe. Pravica do dostopnosti je nujna; zato je podnaslavljanje eden od virov dostopa za gluhe in naglušne ter najpogostejša tehnika prevajanja avdiovizualnih vsebin. Podnapisi so pogosto že prilagojeno besedilo s prostorskimi in časovnimi omejitvami, ki že samo po sebi zahteva določene izpuste ali prilagoditve. Prevajalec mora paziti, da je sporočilna vrednost izvirnika ohranjena; to pa je pogosto težje upoštevati pri podnapisih, ki so namenjeni gluhim in naglušnim. Dostopnost teh podnapisov je zelo pomembna, saj v to skupino ne spadajo le starejši, temveč tudi otroci in učenci tujih jezikov, ki bi s pomočjo podnapisov lažje razumeli vsebino. Magistrsko delo se osredotoča na izzive v procesu nastanka podnapisov za gluhe in naglušne ter na vprašanje, ali so takšni podnapisi sploh kakovostni. Na primeru petih epizod prve sezone serije Star Trek: The New Generation (1987–1995) bomo analizirali angleške podnapise za gluhe in naglušne ter s pomočjo raziskave narave in posebnosti podnapisov ponudili vpogled v način podnaslavljanja vsebin za gluhe in naglušne. Teoretični del se bo osredotočil na avdiovizualno prevajanje, splošno podnaslavljanje ter podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Opisali bomo načela, smernice in pravila podnaslavljanja. Pozornost bomo namenili tudi problematiki zvočnih učinkov in koncepta teh, saj so edina oblika prevoda, ki mora upoštevati neverbalne akustične elemente v vizualni besedni obliki. V empiričnem delu bomo na primeru analize podnapisov poskušali ugotoviti, ali je podnaslavljalec upošteval načela podnaslavljanja za gluhe in naglušne, ki jih predpisuje Netflix; ali je vključil zvočne učinke ter na kakšen način. S pomočjo analize bomo ugotovili, ali so podnapisi za gluhe in naglušne dovolj učinkoviti pri ohranjanju pomena ali pa so pomanjkljivi ter nezanesljivi. Ključne besede: avdiovizualno prevajanje, načela podnaslavljanja, dostopnost, podnaslovljanje za gluhe in naglušne, zvočni učinki, Star Trek: The Next Generation. Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 63; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,34 MB) |
10. Tak pa prínas gučimo : magistrsko deloTjaša Toplak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine.
Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 73; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB) |