SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 813
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne slovenije
Zala Horvatič, 2018, magistrsko delo

Opis: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Ključne besede: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Branje v angleščini in odstopanja v izgovorjavi angleščine glede na težavnost besedila
Zala Horvatič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Ključne besede: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Samostalniške manjšalnice v korpusu turk
Nino Dončec, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vloga samostalniških manjšalnic v turističnem korpusu TURK preučujemo obliko in pomen manjšalnic, da bi odkrili, kakšno vlogo imajo v turističnih tipih besedil. S pomočjo korpusne analize smo v turističnem korpusu TURK pridobili manjšalnice, ki smo jih najprej delili glede na spol, obrazilo in frekvenco z namenom, da bi dobili natančne podatke o najrodnejših obrazilih in številu pojavitev le-teh. V nadaljevanju smo manjšalnice razporedili glede na pomenska polja, ki smo jih določili s pomočjo skupne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS). Ustvarili smo sedem širših pomenskih polj, pri čemer smo vsako izmed njih delili še na ožje pomensko polje. Temeljno urejevalno načelo takega polja je paradigmatsko, saj ga določa UPS (nadpomenka), členi polja pa so razviti s sopomenkami in manjšalnicami, se pravi deli besedne družine, ki ohranjajo UPS. Takšna delitev manjšalnic je bila izbrana z namenom dokazati, da manjšalnice v turističnih besedilih sicer nastopajo v pomenu majhno, ljubko, nedoraslo; ob tem pa nastopajo še v vlogi modifikacijskega argumenta.
Ključne besede: turistični korpus TURK, manjšalnice, obrazila, pomenska polja, korpusni pristop, korpusna analiza, manjšalnice kot modifikacijski argument.
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Charles Bukowski: Women – the Analysis of Vulgarisms in Hungarian and Slovenian Translation
Lucija Kardoš, 2019, magistrsko delo

Opis: In this Master’s Thesis I will analyse the Hungarian and Slovenian translations of Charles Bukowski’s Women. I will focus on the analysis of vulgarisms, swear words and curse words. The book has a bad reputation, as many critics and readers have labelled it as sexist, chauvinistic, and are of the opinion that in general it degrades women. In this thesis we will include some of Simone de Beauvoir’s thoughts, furthermore, I will be discussing controversial works from antiquity to contemporary literature that are regarded as ‘filthy’. I will touch upon some hot contemporary topics such as Gender Studies. Following the release of 50 Shades of Grey, the taboos of fetishism, BDSM, and other sexual fantasies became quite commercial, and are considered to be a part of everyday life. These types of books were severely censured fifty years ago. My aim is to also explore how erotic novels and their explicit language are accepted by society. In the empirical section I will analyse in detail the translation of swear and curse words. I believe that a translator mirrors the elements into the target audience (in my case into the Hungarian and Slovenian cultures).
Ključne besede: translating vulgarisms, vulgarisms, swear words, curse words, erotica, Charles Bukowski
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 59; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Opus Ivane Kobilce v interpretaciji likovnih kritikov
Tea Plaftak, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni. Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti. Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje. V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Ključne besede: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

8.
Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnost
Martina Peršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Ključne besede: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (916,08 KB)

9.
Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja
Boštjan Jus, 2018, magistrsko delo

Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države. Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike. Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje. Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti. Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
Potencialne geografske učne dejavnosti v gramoznici strnišče
Boštjan Jus, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje. Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije. V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Ključne besede: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici