| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1015
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Ključne besede: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

2.
Validacija slovenske priredbe Frankfurtske lestvice čustvenega dela na vzorcu učiteljev
Eva Orka Šenekar, 2020, magistrsko delo

Opis: Na sodobnem trgu dela dobiva vse večji pomen dimenzija dela, ki je vezana na regulacijo čustev. Upravljanje s čustvi kot del delovnih zahtev se imenuje čustveno delo in predstavlja relativno novo področje raziskovanja na področju poučevanja. Čeprav se šole nekoliko razlikujejo od ostalih organizacij, se tudi od učiteljev pričakuje učinkovito upravljanje z lastnimi čustvi zavoljo doseganja organizacijskih in učnih ciljev. Šole se vse pogosteje nagibajo k oblikovanju pravil regulacije čustev, ki bi jih naj učitelji upoštevali v odnosu do učencev, njihovih staršev ter ostalih sodelavcev na šoli. Z namenom, da bi lahko podrobneje raziskovali področje čustvenega dela tudi v slovenskem okolju, smo v pričujoči magistrski nalogi prevedli in priredili Frankfurtsko lestvico čustvenega dela, ki za naše okolje predstavlja nov merski pripomoček. Raziskovalni vzorec je zajemal 595 učiteljev, zaposlenih na različnih osnovnih ter srednjih šolah po Sloveniji. Potrdili smo večdimenzionalnost konstrukta, pri čemer sta eksploratorna in konfirmatorna faktorska analiza pokazali, da najboljše prileganje podatkom kaže 8-faktorska rešitev. Lestvica je pokazala tudi ustrezno visoko mero zanesljivosti ter konstruktne veljavnosti. Omejitve in praktično vrednost raziskave ter predloge za nadaljnje raziskovanje smo obravnavali v diskusiji. Priredba novega merskega instrumenta za merjenje čustvenega dela predstavlja korak bližje k celostni analizi stanja na področju obremenjenosti učiteljev in kasneje tudi drugih poklicnih skupin.
Ključne besede: validacija, slovenska priredba, lestvica, čustveno delo, učitelji
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo
Sara Brezovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša. Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Koncepti tujosti/drugosti ob liku umetnika v izbranih romanih Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika
Polona Stergar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni odnosi umetnikov do tujine in domovine v treh romanih Ivana Cankarja: Tujci (1902), Križ na gori (1904) in Novo življenje (1908) ter v dveh romanih Vladimirja Levstika: Zapiski Tine Gramontove (1919) in Sphinx patria (1910). V izbranih romanih se odražajo avtobiografske prvine pisateljev in kulturnozgodovinske okoliščine časa v slovenski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Liki umetnikov se v izbranih romanih pojavljajo kot protagonisti, deloma tudi kot stranske literarne osebe. Glavne osebe so likovni umetniki (slikarji, kiparji), kot stranske osebe se pojavljajo tudi pisatelji, arhitekti in glasbeniki. Vsi so posebneži, drugačni od večinske družbe, nerazumljeni in prisiljeni, da zapustijo domovino, saj jim ta ne more nuditi pogojev za njihovo umetniško delovanje. Vsem umetnikom je skupna izkušnja tujine. Kipar Pavle Slivar v romanu Tujci zapušča domovino in se seli na Dunaj, slikar Mate Kovač v romanu Križ na gori prav tako odide od doma na tuje (kraj podrobneje v romanu ni naveden). Kiparja Antona Grivarja iz romana Novo življenje spremljamo v domovini, ko se vrne z Dunaja, v domovino se vrne tudi slikar Marjan Andrej iz romana Sphinx patria, ki je živel in ustvarjal v Parizu. Na Slovensko se vrne slikar Pavle Gorjanc iz romana Zapiski Tine Gramontove, ki je dolgo časa živel v Italiji in Franciji. V Italijo odide dvakrat, a se obakrat vrne domov. Pri analizi tujosti se opiram na Ortfrieda Schäfterja, ki razlikuje štiri koncepte tujosti: tuje kot resonančni prostor domačega, tuje kot nasprotje domačega, tuje kot dopolnitev domačega in tuje kot komplementarnost. Izkazalo se je, da se v romanih pojavljajo predvsem prvi trije omenjeni koncepti. Odnos umetnikov do tujine in domovine je pri vseh kompleksen. Cankarjevi umetniki, Pavle Slivar, Mate Kovač in Anton Grivar, so nad tujino razočarani, saj v njej ne morejo uspeti. So izrazito lastno odtujeni, zato se pri njih pojavljata še dva koncepta tujosti/drugosti: tuje kot potlačeno lastno in smrt kot skrajno tuje. V tujini hrepenijo po domu, ko so v svoji domovini, pa se jim le-ta zdi tuja in hladna. Do domovine čutijo ambivalentna čustva – ljubezen in obenem sovraštvo. Levstikovi umetniki so uspešnejši v svojem poklicu in družbenem življenju. V tujini si nabirajo izkušnje, ki jih kasneje izkoristijo doma. Do domovine gojijo izrazito pozitivna čustva. Vsi umetniki, Cankarjevi in Levstikovi, ugotovijo, da je samo domovina kraj, kjer je njihov pravi dom, po katerem hrepenijo.
Ključne besede: moderna, roman, Ivan Cankar, Vladimir Levstik, lik umetnika, koncepti tujosti/drugosti, stereotip
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 39; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

6.
Prostovoljstvo in zaposljivost mladih v Sloveniji
Petra Krajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ukvarjanjem s prostovoljskimi aktivnostmi in višjo stopnjo zaposljivosti mladih. V teoretičnem delu smo predstavili splošna teoretična izhodišča o prostovoljstvu in zaposljivosti mladih ter se osredotočili na dosedanje raziskave o povezavi med prostovoljstvom in zaposljivostjo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate naše raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Slovenska mladina 2018/2019 (n = 1014) in delno strukturiranih intervjujev (n = 20). Ugotovili smo, da se v Sloveniji približno 11 % mladih pogosto ali zelo pogosto ukvarja s prostovoljstvom. Za prostovoljstvo se odločajo v glavnem zaradi osebnih vzgibov (reference, nove izkušnje in znanja), manj pa zaradi altruističnih razlogov. Tisti, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo, opažajo predvsem pozitivne učinke prostovoljnega dela (osebna in profesionalna rast posameznika, nove izkušnje in širjenje socialne mreže). Poleg tega smo ugotovili, da v našem raziskovalnem vzorcu obstaja pozitivna povezanost med prostovoljstvom in boljšo zaposljivostjo. Rezultati intervjujev kažejo, da ima lahko prostovoljstvo na pridobitev zaposlitve neposreden ali posreden vpliv. V prvem primeru gre lahko na primer za zaposlitev v instituciji, kjer so mladi opravljali prostovoljno delo, v drugem pa za zaposlitev kot posledico izkušenj, ki jih je mlada oseba pridobila v okviru prostovoljstva. Rezultati analiz kažejo, da je med tistimi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, verjetnost brezposelnosti nekoliko nižja. Ni pa se potrdilo predvidevanje, da se prostovoljci v večji meri zaposlujejo na področju lastnega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: prostovoljstvo, zaposljivost, mladi, Slovenija
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Tjaša Breg, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Kipar in pedagog Alojzij Repič
Martina Ivanuša, 2020, magistrsko delo

Opis: Kipar in pedagog Alojzij Repič je v slovenski javnosti približno sedemdeset let po smrti slabo znan in prepoznaven. Alojzij Repič se v zgodovinskem smislu ni pomembneje zapisal v spomin Slovencem, saj je redkokatero izmed njegovih del preseglo takratna pričakovanja v umetnostnem oblikovanju. Kot kipar, ki se je šolal na dunajski akademiji, je tudi on po študiju odprl lastno kiparsko delavnico na Dunaju. Zaradi velike prepoznavnosti v domači javnosti in želji, da na domačih tleh dvigne pojmovanje umetnosti, se je po nekaj letih preselil v domači kraj in se tam ustalil. Zaradi svoje izobrazbe je kot akademski kipar z izkušnjami in dobrimi referencami iz akademije dobil službo na ljubljanski srednji umetnoobrtni šoli. Z nastopom v službo je tako nasledil kiparja Alojzija Gangla, za katerim je ostala praznina, saj je z njegovim odhodom upadlo zanimanje za kiparstvo. Repič je kiparstvu in kiparski delavnici na šoli hitro dvignil ugled in si s tem prislužil pomemben naziv kot »nestor« slovenskih kiparjev. Pri njem so se učili vsi mlajši in izjemno pomembni kiparji, ki so po šolanju razvili vsak svoj stil in tako pridobili na prepoznavnosti, ki je še danes v veljavi. Njegovi učenci so bili: brata Kalin, France Kralj, Lojze Dolinar, Ivan Napotnik in mnogi drugi. Repič pa se ni zanimal le za poučevanje kiparstva, ampak je želel umetnost kiparjenja in potek šolanja podati tudi širši množici s pisanjem člankov v časopisu Učiteljski tovariš. Že takrat se je soočal z velikim problemom, ki šolstvo tare še danes – pomanjkanje praktičnega usposabljanja v šolah. Repičev opus je v nalogi obravnavan, kolikor je bilo mogoče celovito.
Ključne besede: Kiparstvo, akademski realizem, Alojzij Repič, pedagog, smernice izobraževanja, katalog del.
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

9.
Osebnost in situacija kot napovednika razpoloženja ob različnih dneh v tednu
Živa Krivec, 2020, magistrsko delo

Opis: Pretekle raziskave so pokazale, da posamezniki poročajo o različnem razpoloženju glede na dan v tednu. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo variabilnost razpoloženja glede na dan v tednu. Razpoloženje smo napovedovali s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, ki določajo stabilne vidike posameznikovega čustvenega odzivanja, ter s posameznikovo psihološko oceno situacije, ki lahko pojasni variabilnost razpoloženja v specifičnih situacijah. Vzorec je zajemal 145 udeležencev, od tega 46 (31,7 %) moških in 99 (68,3 %) žensk, povprečne starosti 36,3 let (SD = 11,99). Naloga sodelujočih je bila, da vprašalnike izpolnijo dvakrat (v sredo in soboto), obakrat med 9.30 in 10.30 uro. Udeležence smo vprašali o njihovi trenutni aktivnosti in s kom ter kje so se v tistem trenutku nahajali. Sledila sta Vprašalnik Situacijskih osem (S8*) in Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS). Vprašalnik velikih pet (BFI-K) so izpolnili samo prvič. Rezultati so skladno s pričakovanji pokazali, da so posamezniki doživljali nižjo PE in nižjo NE v soboto kot v sredo. V sredo so doživljali višjo PE in višjo NE kot v soboto. Tudi psihološke ocene situacij na dimenzijah DIAMONDS so se po pričakovanjih razlikovale glede na dan v tednu; na dimenzijah dolžnost, intelekt, ovire, negativnost, zavajanje in socialnost so bile višje v sredo, na dimenzijah pozitivnost in iskanje partnerja pa so bile višje v soboto. Ugotovili smo, da je pozitivnost najmočnejši situacijski napovednik PE, negativnost pa najmočnejši napovednik NE. Tudi faktorji osebnosti so se izkazali kot pomembni napovedovalci razpoloženja. Izpostavimo lahko nevroticizem, ki se je pri obeh dneh izkazal kot statistično pomemben napovednik NE in ekstravertnost, ki se je izkazala kot statistično pomemben pozitiven napovednik PE v sredo, medtem ko v soboto ni statistično pomembno doprinesla k napovedovanju PE. V raziskavi smo preverjali tudi interakcije med osebnostnimi lastnostmi in subjektivno oceno situacije pri napovedovanju razpoloženja, vendar se tako v sredo kot v soboto niso izkazale kot pomemben napovednik razpoloženja. Čeprav stabilna osebnostna struktura v veliki meri pojasnjuje stabilne dimenzije našega čustvenega doživljanja, to variira glede na situacijo, zato moramo, če želimo razumeti, kako se posameznik v danem trenutku počuti, upoštevati tudi situacijske značilnosti in interakcijo med obema. Pričujoča raziskava je zato dodala celovito preučevanje razlik v subjektivni zaznavi situacije med delovnim tednom in čez vikend.
Ključne besede: razpoloženje, osebnost, situacija, pozitivna emocionalnost, negativna emocionalnost, Situacijskih osem – DIAMONDS.
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici