| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 853
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasebne šole v Nemčiji
Špela Zalokar, 2019, magistrsko delo

Opis: V Nemčiji se opaža porast zasebnega šolstva, vsako leto se ustanavlja vedno več zasebnih šol in tudi vedno več staršev svoje otroke vpisuje na zasebne šole. Čeprav so nekoč zasebne šole veljale za elitne šole in za šole, ki so namenjene samo premožnejšem sloju prebivalstva, se je to zelo spremenilo. Dandanes najdeš raznoliko mešanico učencev, ki prihajajo iz različnih družbenih slojev. Saj so tudi zasebne šole stopile korak nižje in omogočile šolanje vsem. Ena izmed prilagoditev je tudi ta, da so šolnine prilagodili socialnim statusom učencev oziroma njihovim staršem. Prav tako je nabor različnih zasebnih šol v Nemčiji zelo pester. Starši lahko svoje otroke vpišejo v kar pet različnih kategorij zasebnega šolstva. V grobem poznajo konfesionalne šole, alternativne šole, zasebne šole, ki so združene v Združenje zasebnih šol, internacionalne zasebne šole in biligualne/dvojezične zasebne šole. Vsaka od teh šol imajo svoje določitve in ureditve ter tudi določena pedagoška načela. Namen magistrske naloge je ta, da podrobneje spoznamo razvoj zasebnega šolstva in kakšna je danes slika zasebnega šolstva v Nemčiji.
Ključne besede: zasebne šole, šolstvo, porast, konfesionalne šole, alternativne šole, svobodne šole, internacionalne zasebne šole
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 535; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 545; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v izobraževanju odraslih
Amadeja Koren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s področjem preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju odraslih. Zaradi različnih motivov za izobraževanje ter starostnih, poklicnih in interesnih razlik je izobraževanje odraslih prilagojeno udeležencem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kako so udeleženci seznanjeni s pravili in kriteriji ocenjevanja, ali so izvajalci dosledni pri izvajanju preverjanja znanja, kateri načini ocenjevanja so jim blizu ter odnos med povratno informacijo, oceno in motivacijo za učenje. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili v maju in juniju leta 2018. Vzorec je sestavljalo 81 oseb, ki so bili v izobraževanje odraslih vključeni takrat ali pa kdaj prej. Za pridobljene podatke so bile izračunane frekvenčne distribucije, za preverjanje razlik med spoloma in starostnimi skupinami je bil uporabljen χ²-preizkus. Glavne ugotovitve so bile, da se preverjanje predhodnega znanja izvaja redko, sprotno preverjanje pa je najpogosteje izvedeno v obliki skupinskega dela. Odrasli udeleženci so za učenje predvsem notranje motivirani in se za pravila in kriterije precej zanimajo, posledično so z njimi tudi dobro seznanjeni. Najbolj priljubljena načina ocenjevanja znanja sta pisni in kombinirani, najbolj cenjena prilagoditev, vezana na ocenjevanje, je vnaprej znan datum ocenjevanja. Razlik med spoloma in starostnimi skupinami nismo ugotovili.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, preverjanje, ocenjevanje, prilagoditve, motivacija, osebni izobraževalni načrt (OIN)
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 524; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (678,08 KB)

4.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 535; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (784,38 KB)

5.
Primerjava pedagoških teoretičnih tokov na Slovenskem in Hrvaškem v času med obema vojnama
Tina Dornik, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolstvo na Slovenskem in na Hrvaškem je bilo skozi zgodovino podvrženo različno intenzivnim obdobjem, saj se je šolski sistem moral vseskozi prilagajati splošnemu napredku človeštva. Slovenska pedagoška teorija se je do prve svetovne vojne razvijala dokaj togo in enovito, po njej pa se je pojavila pluralizacija različnih smeri s primarnim namenom poboljšati kakovost življenja s pomočjo izboljšane vzgoje. Tako so se razvile pedagoške smeri, ki so s svojimi teoretskimi podlagami in metodami skušale doprinesti namenu izboljšave kakovostne vzgoje in posledično kakovostnega življenja. Glede na to, da je v tem času Slovenija delila isto državno skupnost s Hrvati, se v delu poleg analize pedagoških idej na Slovenskem, osredotočimo tudi na raziskavo in analizo pedagoških teorij na Hrvaškem ozemlju in skušamo primerjati pedagoške teorije med obema vojnama na teh dveh ozemljih.
Ključne besede: reformska pedagogika, kulturna/duhoslovna pedagogika, delovna šola, socialno-kritična pedagogika, reformsko pedagoško gibanje
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 340; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (679,99 KB)

6.
Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v Sloveniji
Anemari Meznarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Ključne besede: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 311; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Povezanost individualnih in družinskih dejavnikov s samoregulacijo v mladostništvu
Valentina Merc, 2019, magistrsko delo

Opis: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Ključne besede: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 285; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (477,72 KB)

8.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 186; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

9.
Razkorak med javno in znanstveno podobo izgorelosti
Nika Robnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Izgorelost je bila v zadnjih desetletjih deležna veliko pozornosti raziskovalcev. Večje zanimanje za fenomen pa je mogoče opaziti tudi pri širši javnosti. Navedeno se odraža zlasti na internetnih virih, kjer lahko zasledimo veliko objav, člankov in komentarjev na omenjeno temo. Raziskovalci opozarjajo, da širša javnost internetne medije uporablja kot glavni vir informacij o duševnih motnjah in stanjih. Glavni težavi tovrstnega početja pa sta vprašljiva kvaliteta in verodostojnost informacij. Netočne informacije lahko posledično tudi vplivajo na neustrezno strokovno pomoč ali zanemarjanje duševnih težav. Iz tega razloga smo raziskali, kakšen je razkorak med znanstveno in javno podobo izgorelosti. S pomočjo analize vsebine in metodoloških smernic analiziranja medijskih objav smo raziskali, kako pogosto se tematike v okviru izgorelosti iz znanstvene literature pojavljajo v medijih in kakšna je skladnost teh tematik z znanstvenimi spoznanji oziroma v kolikšni meri se pojavljajo odstopanja. V nadaljevanju nas je zanimala pogostost pojavljanja tematik in skladnost z znanstveno literaturo razlikuje glede na to, ali je zapis zapisala strokovna oseba, novinar, širša javnost ali oseba z izkušnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da so določene tematike v okviru izgorelosti v medijih zastopane v večji meri (pri nekaterih so razlike v tem, kako pogosto se pojavljajo, odvisne od avtorjev) ter da se pri določenih tematikah pojavljajo večja neskladja z znanstvenimi spoznanji. Rezultati nakazujejo potrebo po ozaveščanju in intervencijah, ki bi ta razkorak zmanjšale, ter predstavljajo izhodišče za smernice medijskega poročanja o izgorelosti.
Ključne besede: Izgorelost, internetni viri, skladnost z znanstveno literaturo, avtorji zapisov, smernice medijskega poročanja
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umor
Barbara Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij. Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi. Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa. Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Ključne besede: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici