SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 531
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Ključne besede: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (11,49 MB)

2.
Stališča in predsodki do beguncev in ekonomskih migrantov
Katja Finec Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropski migrantski val konec leta 2015 v Evropi je bil eden največjih doslej in je sprožil različne politične odzive in odzive javnosti. Zanimalo nas je, kakšen odnos in stališča do beguncev in ekonomskih migrantov (emigrantov) imamo v Sloveniji. V magistrski nalogi smo s pomočjo lestvic stališč, socialne distance, vprašalnikov socialne dominantnosti, avtoritarnosti in makiavelizma preverjali povezanost stališč in stopnje socialne distance do beguncev in emigrantov z nekaterimi psihološkimi in sociodemografskimi spremenljivkami. Ugotovitve kažejo, da so z negativnimi stališči do beguncev in emigrantov statistično pomembno povezani desna politična opredelitev, nižja izobrazba, socialna dominantnost in makiavelizem. Moški spol in tip krajevne skupnosti sta povezana z negativnimi stališči do emigrantov, avtoritarnost pa z negativnimi stališči do beguncev. Z višjo stopnjo socialne distance do obeh skupin se povezujejo desna politična opredelitev, socialna dominantnost in avtoritarnost. Prediktorja stališč do beguncev sta politična opredelitev in socialna dominantnost, prediktorji stališč do emigrantov pa spol, tip krajevne skupnosti, politična opredelitev in socialna dominantnost. Stališča do beguncev so bolj negativna kot stališča do emigrantov. Naše ugotovitve se razlikujejo od dosedanjih predvsem glede prediktorjev stališč ter glede na avtoritarnost, spol in tip krajevne skupnosti.
Ključne besede: begunci, ekonomski migranti, stališča, socialna distanca, socialna dominantnost, avtoritarnost, makiavelizem
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

3.
Prilagoditev gradiva in diferenciacija pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika ter vpliv motivacije na uspešnost učenja
Kaja Hercog, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je v Evropi več priseljencev, kot jih je bilo kadar koli prej. Priseljevanje je prisotno tudi v Sloveniji. V preteklosti so k nam prihajali predvsem prebivalci bivše Jugoslavije, danes pa se v našo državo zaradi službe, ljubezni ali družine priseljujejo ljudje s celega sveta. Večina se jih želi vključiti v družbo, normalno zaživeti in si tukaj ustvariti dom. Predpogoj za uspešno integracijo je znanje jezika okolja, v našem primeru slovenščine. Priseljenci se lahko vključijo v tečaje slovenščine kot drugega/tujega jezika povsod po državi in tako poskrbijo, da so se sposobni sporazumevati v vsakdanjem življenju. Za poučevanje našega jezika obstaja veliko kakovostnega gradiva, vendar se kažejo pomanjkljivosti, ki so mdr. povezane tudi s pripadnostjo posameznika določeni jezikovni skupnosti. V magistrskem delu je opozorjeno na pomanjkljivosti, ob tem pa so podani predlogi za izboljšavo in diferenciacijo nalog. Predmet zanimanja so še dejavniki motivacije in njihov vpliv na uspešnost učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Teoretični del je zaradi obsežnosti tematike razdeljen na obravnavo učenja in izobraževanja, kjer je poudarek namenjen odraslim in posebnostim poučevanja tovrstne skupine, na obravnavo slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer so obdelani izobraževalni programi in možnosti učenja, ter obravnavo obstoječega gradiva za poučevanje. V empiričnem delu je predstavljena analiza nalog v obstoječem gradivu, sledijo pa ji predlogi izboljšav in možnosti diferenciacije glede na jezikovno predznanje oz. pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Nadgradnja zapisanega je analiza podatkov, pridobljenih z anketo, ki so dali vpogled v pomen motivacije pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in v njeno povezanost z uspešnostjo učenja tujega jezika.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi/tuji jezik, poučevanje, odrasli, diferenciacija, motivacija.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,61 MB)

4.
Alternativni pedgoški koncepti v Veliki Britaniji
Mateja Kralj, 2017, magistrsko delo

Opis: Alternativni pedagoški koncepti postajajo vedno bolj razširjena oblika izobraževanja, zato se posledično pojavlja zmeraj več šol, ki sledijo miselnosti že uveljavljenih konceptov ali pa šole same najdejo svoj koncept, ki sledi miselnosti ustanoviteljev in aktualnim razmeram. Kljub vedno večji razširjenosti alternativnih konceptov, to področje še zmeraj ni dovolj raziskano, saj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko informacij le o že uveljavljenih konceptih (Montessori, Waldorf, Summerhill, Reggio Emilia), ostali koncepti pa so praktično neznani. V Veliki Britaniji lahko najdemo veliko število različnih usmeritev, pozornost pa je v tej nalogi namenjena novejšim gibanjem, ki so zanimiva in bolj kot ne nepoznana. Najbolj znano gibanje med temi so demokratične šole, katerega začetnik je šola Summerhill, manj znano pa je gibanje za manjše šole in tako imenovan human scale education.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, demokratične šole, Velika Britanija, human scale education, britanski šolski sistem, reformska pedagogika
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (858,60 KB)

5.
Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013)
Petra Slivnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Diferenciacija jezika Erjavčeve pripovedi Avguštin Ocepek od prve izdaje (1860) do zadnjega ponatisa (2013) je na jezikovni ravni obravnavana Erjavčeva pripoved Avguštin Ocepek. Osnovni namen je bil s pomočjo jezikovne analize ugotoviti, kako se je jezik v različnih izdajah spreminjal in prilagajal sočasni jezikovni normi. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delo avtorja pripovedi, Frana Erjavca, ter razvoj slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, in sicer s posebnim ozirom na drugo polovico stoletja ter na pomembnejše jezikoslovce, ki so v tistem času oblikovali slovenski knjižni jezik. V empiričnem delu je podana analiza posameznih izdaj izbrane pripovedi na različnih jezikovnih ravneh (pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, leksikalni in skladenjski). Ugotovljeno je, da prva in druga izdaja analiziranega besedila iz 19. stoletja na nekaterih mestih odstopata od sočasne jezikovne norme, preostali ponatisi pa so z njo usklajeni, kljub temu pa so v njih ohranjeni leksikalni arhaizmi. Ti se pojavijo tudi v odlomku v sodobnem srednješolskem berilu, a imajo dodatna pomenska pojasnila. S tem je besedilo v večji meri približano ciljni publiki.
Ključne besede: Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, slovenski knjižni jezik, 19. stoletje, normativnost jezika, jezikovna analiza
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

6.
Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šole
Tina Rezar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

7.
Uporaba in zasvojenost s pametnim telefonom v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki
Aljaž Jelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti povezave zasvojenosti s pametnim telefonom in z različnimi načini uporabe pametnega telefona z depresivnostjo, anksioznostjo, dimenzijama navezanosti, samospoštovanjem in samokontrolo. V raziskavi je sodelovalo 363 slovenskih študentov. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let. Uporabljeni so bili naslednji pripomočki: Lestvica zasvojenosti s pametnim telefonom – kratka verzija (SAS-SV), Lestvici procesne in socialne rabe (Process and social usage scales), Lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21), Vprašalnik odnosnih struktur (ECR-RS), Kratka lestvica samokontrole (BSCS) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da se depresivnost in anksioznost pozitivno povezujeta z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Nadalje se je izkazalo, da sta pomembna dejavnika pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo samospoštovanje ter anksioznost kot dimenzija navezanosti. Analiza mediacije je tudi pokazala, da imata procesna raba in samokontrola mediacijsko vlogo pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo. Podrobnejša analiza motivov uporabe pa je pokazala, da je za posameznike z višjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti ter nižjim samospoštovanjem manj značilna uporaba klicev in bolj značilen motiv eskapizma. Za posameznike z nižjim samospoštovanjem je tudi manj značilna uporaba tekstovnih sporočil, za posameznike, zasvojene s pametnim telefonom, pa je bolj značilno kontaktiranje drugih preko socialnih omrežij. Med zasvojenostjo s pametnim telefonom in socialno rabo smo prav tako odkrili pozitivno povezavo, vendar pa se socialna raba ne povezuje z drugimi faktorji, preučevanimi v naši nalogi. Med spoloma ali med starostnimi kategorijami ni bilo razlik v zasvojenosti s pametnim telefonom.
Ključne besede: uporaba pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, depresivnost, anksioznost, samokontrola, samospoštovanje, navezanost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,65 MB)

8.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, magistrsko delo

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

9.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

10.
Stres in uravnavanje čustev pri nadarjenih učencih
Anja Kamenik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Stres predstavlja prilagodljiv odziv na neke zunanje situacije, ki lahko vodijo k spremembam. Slednje se lahko kažejo na vedenjskem, fizičnem ali mentalnem področju. Stres se pojavlja tudi pri nadarjenih učencih, ki se verjetneje s stresom spoprijemajo tako, da uporabljajo strategije spoprijemanja, ki so osredotočene na problem, za njih pa sta značilni tudi psihološka in socialna regulacija. Obstaja premalo raziskav, ki se osredotočajo na preučevanje različnih vidikov stresa in uravnavanja čustev pri nadarjenih učencih. Metoda: V raziskavo smo vključili mladostnike (n = 98), stare od 13 do 15 let. Od tega je bilo 52 nadarjenih in 46 ostalih učencev. Uporabili smo štiri vprašalnike: Ček lista stresorjev, Vprašalnik Načini spoprijemanja s stresom (WCQ I), Vprašalnik rezilientnosti in Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (ESCQ). Rezultati: Nadarjeni učenci se soočajo z enakimi vrstami stresorjev kot učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Učenke ne doživljajo več stresa kot učenci. Med nadarjenimi učenci in učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni, pri spoprijemanju s stresom, ki je osredotočeno na problem, ni razlik. Nadarjeni učenci so bolj odporni na stres kot pa učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. Med nadarjenimi in ostalimi učenci v uravnavanju čustev ne prihaja do razlik. Zaključki: Raziskovanje stresa in emocionalne inteligentnosti pri nadarjenih učencih je ključno za pridobitev novih spoznanj na tem področju. S pridobljenimi spoznanji bomo lažje razumeli omenjeni vzorec mladostnikov in na takšen način prispevali k izboljšanju njihovega duševnega zdravja. Pomembno je, da o teh aktualnih izsledkih obveščamo starše, vzgojitelje, učitelje in druge pomembne ljudi v življenju nadarjenih mladostnikov. Ti posamezniki lahko namreč vplivajo na doživljanje stresa, soočanje s stresom, odpornost na stres ter na uravnavanje čustev pri mladostnikih.
Ključne besede: nadarjenost, mladostništvo, stres, uravnavanje čustev.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (692,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici