SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 765
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vloga delovnih značilnosti in kognitivnih napak pri izgorelosti, depresivnosti in anksioznosti zaposlenih
Tjaša Frey-Gorše, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost je bila nekoč smatrana kot bolezen menedžerjev, toda v današnjem času, ko smo priča vse večjim spremembam tudi na delovnem mestu, lahko prizadane kogarkoli. V pričujoči raziskavi nas je zanimala vloga delovnih značilnosti v odnosu med kognitivnimi napakami in izgorelostjo, prav tako pa smo preverili, ali se tovrstne povezave pojavljajo tudi pri anksioznosti in depresivnosti. Tako smo raziskali, ali kognicija oz. negativna prepričanja napovedujejo anksioznost, depresijo in izgorelost in kako na omenjene konstrukte vplivajo delovne zahteve in viri. Uporabili smo vprašalnike delovnih zahtev in resursov, Vprašalnik izgorelosti (OLBI), Vprašalnik stresa, anksioznosti in depresije (DASS-21) ter Vprašalnik kognitivne triade (CTI). V raziskavi je sodelovalo 177 oseb, od tega 143 (75,7 %) žensk in 43 (24,3 %) moških v starosti med 26 in 62 let (Mstarost=39 let), ki so zaposlene in delajo vsaj 20 ur tedensko. Rezultati so pokazali, da kognitivna triada statistično pomembno napoveduje depresijo, anksioznost in obe poddimenziji izgorelosti, pri čemer se je kot statistično pomemben napovednik izkazala le poddimenzija pogled na sebe. Rezultati odnosa med delovnimi zahtevami in depresijo, anksioznostjo ter izgorelostjo so pokazali, da splošne delovne zahteve statistično pomembno napovedujejo vse tri konstrukte. Delovni resurs raznolikost delovnih nalog statistično pomembno napoveduje izgorelost, medtem ko delovni resurs avtonomija depresijo in poddimenzijo izgorelosti – odtujenost od dela. Kot statistično pomemben napovednik depresije, anksioznosti in izgorelosti (a le poddimenzije odtujenost od dela) se je izkazala tudi socioemocionalna opora nadrejenih, pri čemer se to ni pokazalo pri opori s strani sodelavcev. Test interakcije ni pokazal, da bi se delovne zahteve močneje povezovale z izgorelostjo v situaciji, ko bi bila kognitivna triada močneje izražena.
Keywords: kognitivna triada, stres, izgorelost, anksioznost, delovne zahteve in resursi, multipla regresija
Published: 18.12.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru
Simona Dijak, 2018, master's thesis

Abstract: Študenti predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa bi se naj v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine – ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je bil teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih situacijah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, poleg tega pa še neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
Keywords: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, samomorilno vedenje, kajenje, alkohol, depresija.
Published: 18.12.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (487,18 KB)

3.
Vloga opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni učinkovitosti zaposlenih
Jasna Potočnik, 2018, master's thesis

Abstract: Opazne spremembe v značilnostih sodobnega tempa življenja, družine in delovne sile so povečale možnosti za razpravo o vlogi opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni učinkovitosti zaposlenih. Zato je bil namen magistrskega dela proučiti omenjene koncepte, pri čemer smo vlogo opore nadrejenega obravnavali kot glavni dejavnik, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter delovno učinkovitost pa kot odvisni spremenljivki. Pri tem smo obravnavali usklajevanje dela in zasebnega življenja kot nadredni koncept, ki smo ga proučevali preko spremenljivk ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter upravljanje mej med delom in zasebnim življenjem. Naš vzorec je predstavljalo 243 udeležencev, zaposlenih v srednje velikem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtodelov v Savinjski regiji. Z več regresijskimi analizami smo ugotovili, da je opora nadrejenega v pozitivni povezavi z ravnotežjem med delom in zasebnim življenjem zaposlenih, pri čemer se je poddimenzija čustvena opora nadrejenega izkazala za najboljši napovednik ravnotežja. Od ravnotežja med delom in zasebnim življenjem pa bo odvisno, koliko nadzora nad mejami in zasebnim življenjem, kot poddimenzijo upravljanja mej med delom in zasebnim življenjem, bo imel zaposleni. Rezultati so pokazali tudi, da je ravnotežje med delom in zasebnim življenjem najpomembnejši dejavnik delovne učinkovitosti zaposlenih. Pri slednjem konstruktu smo ugotovili, da se je z oporo nadrejenega in njenimi poddimenzijami pomembno pozitivno povezovala kontekstualna delovna učinkovitost, medtem ko iste povezave nismo zasledili pri na nalogo vezani delovni učinkovitosti.
Keywords: Opora nadrejenega, usklajevanje dela in zasebnega življenja, delovna učinkovitost zaposlenih.
Published: 18.12.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencev
Amanda Potočnik, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Published: 18.12.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (752,01 KB)

5.
Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah
Danijel Davidović, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije. Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu. Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost.
Keywords: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj
Published: 28.11.2018; Views: 53; Downloads: 3
.pdf Full text (3,49 MB)

6.
The Influence of Usernames on the Perception of Gender in Online Communication
Alen Vugrinec, 2018, master's thesis

Abstract: The aims of this master´s thesis are to determine how certain usernames influence the perception of gender on online communication and to identify possible differences between the language of men and women used in online communication in the form of a forum. The theoretical part discusses at first the internet in general; its origins, how communication came to be on it, the characteristics of internet language and differences between communication in real-life and online. Then we turn our attention to differences between the language of men and women, which can occur in either face-to-face (or written) communication or in online communication in general. The empirical part focuses on the experiment conducted for the purpose of this thesis. This part of the thesis contains the methods of the experiment, the details of it, the analysis of the communication happening on the forum and the analysis of the questionnaires given to the participants of the experiment. This is followed by the discussion of the findings/results and the concluding thoughts. The findings of the study confirm all the hypotheses set in the thesis, i.e.: Hypothesis 1: the majority of the participants will not be able to guess correctly the gender of other participants in conversations with made-up usernames (Discussion 2). Hypothesis 2: there will be differences between the language of men and women in both types of conversations regardless of the type of username used. Hypothesis 3: participants regardless of gender will add more contributions to the forum in conversations with made-up usernames (Discussion 2) because of the anonymity.
Keywords: internet, online communication, language, username(s), difference, influence, experiment, men´s and women´s language, gender.
Published: 23.11.2018; Views: 91; Downloads: 4
.pdf Full text (1,96 MB)

7.
Funkcionalno degradirana območja v Mariboru
Urška Grm, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Funkcionalno degradirana območja v Mariboru smo obravnavali pojem degradirano območje in evidentirali funkcionalno degradirana območja v mestu Maribor. V teoretičnem delu smo predstavili pojem degradirano območje in vzroke za njegov nastanek. Poseben poudarek je bil na opredelitvi kazalcev, s katerimi identificiramo degradirana območja. V osrednjem oziroma empiričnem delu smo prikazali podatke, pridobljene na osnovi proučevanja prostorskih podatkov in terenskega dela. Evidentirali smo 129 funkcionalno degradiranih območij, ki smo jih glede na namembnost prostora razporedili v sedem kategorij: funkcionalno degradirana proizvodna, infrastrukturna, stanovanjska, športnorekreacijska in rudarska/vojaška/kmetijska območja ter območja centralnih dejavnosti in območja prehodne (začasne) rabe. Vsako območje smo predstavili z imenom, položajem, velikostjo, namensko rabo, trenutno rabo, vrsto degradiranega območja, stopnjo in obdobjem opuščenosti ter fotografijo. Nazadnje smo popisana območja analizirali in rezultate kartografsko in tabelarično prikazali glede na izbrane kazalce: vrsto degradacije, velikost območja, položaj območja ter stopnjo in obdobje opuščenosti.
Keywords: zgradba mesta, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, funkcionalno degradirana območja, tipi funkcionalno degradiranih območij, Maribor
Published: 23.11.2018; Views: 65; Downloads: 3
.pdf Full text (20,69 MB)

8.
Umetnostni spomeniki na Spodnjem Štajerskem na skicah in risbah Carla Haasa kot vir za umetnostno zgodovino
Doroteja Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Zapuščina Carla Haasa je pomemben vir za umetnostnozgodovinsko raziskovanje, saj nam predstavi umetnostne spomenike Spodnje Štajerske v času tretje četrtine 19. stoletja, preden so začeli vanje obsežno posegati. Med zapuščino se velik del dokumentacije navezuje na umetnostne spomenike Spodnje Štajerske. Risbe predstavljajo mesta, gradove, samostane in cerkve. Iz ohranjene Haasove dokumentacije lahko razberemo, na kakšen način so popisovali umetnostne spomenike na Štajerskem. Glavna naloga Carla Haasa in njegovega naslednika Johanna Gradta je bila popis srednjeveških spomenikov Štajerske in izdelava pripadajočega zemljevida. Z ohranjenim gradivom v Haasovi zapuščini lahko rekonstruiramo deželna potovanja deželnih arheologov po Spodnjem Štajerskem. Haasovo zapuščino hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, drobce velikega fonda pa hranita tudi Zavod za spomeniško varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino Ministrstva za kulturo. S pregledom obstoječih risb si lahko pomagamo pri umetnostnozgodovinskem raziskovanju spomenikov na Spodnjem Štajerskem. Pregledane in analizirane risbe so odprle nova vprašanja in prinesle nova umetnostnozgodovinska spoznanja o ptujskogorski cerkvi, župnijski cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, cerkvi sv. Treh kraljev v nekdanjem samostanu Studenice, cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu, kartuzijah Jurklošter in Žiče. 95 % risb iz Haasove zapuščine, ki predstavljajo umetnostne spomenike na Spodnjem Štajerskem, še ni bilo objavljenih in raziskanih.
Keywords: Carl Haas, Johann Gradt, Žička kartuzija, kartuzija Jurklošter, Studenice, Ptujska Gora, Marija z Detetom, deželno potovanje, neobjavljene risbe, Spodnja Štajerska, spomeniško varstvo
Published: 22.11.2018; Views: 50; Downloads: 11
.pdf Full text (2,68 MB)

9.
Zgodovina ptujskega muzeja: njegov razvoj od mestnega do pokrajinskega muzeja Ptuj
Doroteja Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Ptujčani so z ustanovitvijo Muzejskega društva začeli z organiziranimi arheološkimi izkopavanji in s sočasno prezentacijo nabranega gradiva. Predstavili so prvo muzejsko zbirko, ki je temeljila na arheoloških najdbah. Z delovanjem muzejskega društva se je zbirka večala in bogatila. Najdragocenejšo donacijo je omogočil zbiratelj Franc Ferk, ki je svojo kulturnozgodovinsko zbirko podaril mestu Ptuju. Nastal je Mestni Ferkov muzej in mestna Ferkova knjižnica. Muzejsko društvo se je moralo odpovedati lastninjenju lastne lokalne zbirke v korist Ferkovega muzeja. Muzej in njegovo društvo je po sporu vneto nadaljevalo delo in našlo druge pomembne mecene, ki so financirali arheološka izkopavanja ali nakup dragocenih muzealij. Muzejsko društvo je neprekinjeno delovalo do prve svetovne vojne. Med člani najdemo vse pomembne ptujske meščanske družine z nemškimi in slovenskimi koreninami. Ti so s svojim prostovoljnim delom omogočili zametke bogate muzejske zbirke in ohranitev ptujske kulturne dediščine. Po prvi svetovni vojni so obnovili društveno in muzejsko delovanje. Člani muzejskega društva so poskrbeli, da so nadaljevali s promocijo ptujskega muzeja in s povezanimi arheološkimi raziskovanji. V času med obema vojnama so pridobili nove muzejske prostore, v katerih so lahko predstavili bogate muzejske zbirke. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje Muzejskega društva, a muzej je deloval tudi med okupacijo. Po vojni je muzej postal državna ustanova, ki se je v šestdesetih letih spremenila v pokrajinski muzej. Muzej je v novi državi ustvaril nove oddelke in strokovni kolektiv, ki je urejal muzejske zbirke. S podržavljenjem gradov je muzej pridobil ptujski grad s celotno notranjo opremo, ki so jo vključili v kulturnozgodovinsko zbirko. Muzej se je kljub naklonjenosti države in občine vseskozi soočal s primanjkljajem finančnih sredstev in prostorsko stisko. Po osamosvojitvi Slovenije so nekatere zbirke pridobile status nacionalnih zbirk, in sicer zbirka orožja, glasbil, tapiserij in arheološka zbirka.
Keywords: Ferkov muzej, Pokrajinski muzej, Ptuj, arheološka zbirka, kulturnozgodovinska zbirka, umetnostna galerija
Published: 22.11.2018; Views: 37; Downloads: 4
.pdf Full text (2,08 MB)

10.
Samoocena usposobljenosti študentov pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami
Marko Hace, 2018, master's thesis

Abstract: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov, ki so zaposleni v osnovnih šolah pri delu z učenci s posebnimi potrebami, prinaša pomemben dejavnik zavedanja o znanju učencev s posebnimi potrebami. Ti se namreč pojavljajo v vse večjem številu v slovenskih osnovnih šolah in prav je, da se jim nameni pozornost, še posebej pri šolskem svetovalnem delu, pri katerem so prisotni tudi pedagogi. Magistrsko delo z naslovom: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pedagogike in svetovalnega dela, razvoj šolske svetovalne službe pri nas in, najpomembnejše naloge svetovalne službe, saj se z njimi srečujejo tako študenti tekom študija kot tudi že zaposleni pedagogi. Pri teoretičnem delu smo predstavili tudi skupine otrok s posebnimi potrebami in zakonodajo, ki je povezana s to tematiko. V empiričnem delu nas je zanimala predvsem samoocena o lastni usposobljenosti tako študentov magistrskega programa pedagogike kot tudi zaposlenih pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da imajo pedagogi zelo dobro oceno lastne usposobljenosti pri delu z učenci s posebnimi potrebami, na kar kaže tudi dejstvo, da jih velika večina vsakodnevno sodeluje z omenjenimi učenci. Kot izboljšavo na tem področju pedagogi v največji meri izpostavljajo dodatna izobraževanja in usposabljanja. Pedagogi predlagajo tudi prilagojen učni načrt za učence s posebnimi potrebami. Pri študentih je slika nekoliko spremenjena, saj se jih le peščica srečuje z učenci s posebnimi potrebami vsakodnevno ali nekajkrat tedensko. Večina se jih srečuje z učenci s posebnimi potrebami zgolj enkrat mesečno. Iz rezultatov v raziskavi je razvidno, da imajo študentje sicer dobro mnenje o lastni samooceni pri delu z učenci s posebnimi potrebami, vendar pa nihče po njihovem mnenju nima odličnega mnenja. To kaže na določene pomanjkljivosti pri samem študiju, saj so med spremembami in izboljšavami študentje navedli, da jim v večini primanjkuje pedagoške praske in obravnave dejanskih primerov učencev s posebnimi potrebami. Je pa to tudi znak, da se najkakovostnejše znanje in napredek pridobita ob zaposlitvi, na katero se pripravljamo v času študija.
Keywords: samoocena, usposobljenost, učenci s posebnimi potrebami, pedagogika, pedagogi, študij, študentje
Published: 22.11.2018; Views: 21; Downloads: 11
.pdf Full text (770,11 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica