SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 668
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Razvoj kadrov za proizvodni proces v papirni industriji
Jerneja Pečnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko razvoja kadrov v papirni industriji. Značilnost papirne industrije Slovenije je majhnost podjetij v primerjavi z globalnimi igralci. Podjetja se srečujejo z visokimi zahtevami globalnega trga, kar poleg dobre tehnološke pripravljenosti zahteva tudi močan intelektualni kapital. Papirna industrija Slovenije se sooča s problematiko strokovne usposobljenosti proizvodnega kadra, saj po ukinitvi Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani na trgu delovne sile primanjkuje kadrov s srednjo in poklicno papirniško izobrazbo. Tako podjetja iščejo načine za učinkovit in hiter razvoj kadra, ki bo s svojim delom uspešno in kakovostno zagotavljal kontinuiran proces proizvodnje papirja. Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali vse dejavnike razvoja kadrov, opredelili pomen znanja, kompetenc in procesa izobraževanja in usposabljanja. Pregledali smo pomembne motivacijske teorije, načine ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti in vodenja kariernih načrtov. V eksperimentalnem delu smo analizirali stanje razvoja kadrov v izmenskem proizvodnem procesu papirja v podjetju Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d. Na podlagi kritične analize rezultatov raziskave smo izdelali koncept modela razvoja kadrov, ki smo ga prilagodili izmenskemu proizvodnemu procesu v podjetju Goričane. Prednosti vzpostavitve modela vidimo v strateško vodenem procesu razvoja kadrov izmenskih delavcev, ki svoj osebni razvoj gradijo v organiziranem mreženju učečih se delovnih skupin. Opolnomočeni zaposleni, ki prevzemajo odgovornost za uspešno delovanje svoje skupine, postanejo visoko motivirani za prenos znanja in izkušenj na svoje sodelavce. Učeči se delavci vsakodnevno iščejo rešitve in znanja v okviru svoje delovne skupine in preko povezovanja z delavci iz drugih skupin gradijo zakladnico znanja.
Ključne besede: razvoj kadrov, osebni razvoj izmenskih delavcev, opolnomočeni zaposleni, učeči se delavci, zakladnica znanja.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 222; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,81 MB)

82.
Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantov
Roman Rehberger, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Višja strokovna šola Šolskega centra Kranj (VSŠ ŠC Kranj) si prizadeva, da njeni študenti in diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, kar jim omogoča zaposljivost in osebno rast. Glede na dejstvo, da je osrednji predmet preučevanja magistrskega dela vloga višje šole pri zaposlovanju diplomantov, smo v teoretičnem delu naloge predstavili nekatere možnosti, teoretična priporočila in smernice za zagotavljanje zaposljivosti diplomantov, opozorili na ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost zaposlovanja, ter predstavili spremenjeno vlogo šole pri povečanju zaposljivosti. V empiričnem delu naloge smo raziskali in analizirali, kako diplomanti VSŠ ŠC Kranj razumejo pomembnost svoje zaposljivosti in graditve kariere ter koliko je usmeritev šole v zaposljivost prepoznana pri študentih. Analizirali smo zaposlenost diplomantov VSŠ ŠC Kranj v programih mehatronika in informatika. Pridobili smo mnenje diplomantov o tem, katere aktivnosti bi prispevale k večji zaposljivosti diplomantov, katere dimenzije zaposljivosti so že prisotne na VSŠ ŠC Kranj. Ugotovili smo, da je po mnenju diplomantov višja šola v določeni meri dobro opravila svojo vlogo pri zagotavljanju njihove zaposljivosti in iskanju prve zaposlitve ter da je velik delež diplomantov trenutno že zaposlen. Obstajajo pa možnosti za izboljšanje kakovosti delovanja VSŠ ŠC Kranj v prid zagotavljanju zaposljivosti diplomantov in nudenju pomoči pri iskanju prve zaposlitve. Zato smo oblikovali predloge za pomoč študentom pri načrtovanju kariere, in sicer uvedbo novih dejavnosti v okviru kariernega centra in vključitev vsebin karierne orientacije v kurikulum.
Ključne besede: višja šola, zaposlovanje diplomantov, zaposljivost, karierna orientacija, karierni center.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 193; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

83.
SELITVENI POTENCIAL BREZPOSELNIH V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Vesna Cirar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Migracije so vedno imele in imajo še danes v svetu izjemen pomen. Predvsem pomembna je njihova vloga v nacionalnih zadevah in v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembna vprašanja in polemike v svetu vrtijo okoli denarja, je izjemnega pomena, kam se steka denar, ki ga zaslužijo migranti. Migracijski tokovi potekajo predvsem iz manj razvitih držav oziroma območij v razvitejša območja, saj so ljudje v iskanju boljših pogojev za življenje, predvsem boljših možnosti za zaposlitev ali izobraževanje. V določenih državah bi bilo brez migrantov težko zagotoviti nemoteno delovanje posameznih sektorjev, saj so nekatere javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od njih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na področje mednarodnih migracij, pri čemer dajemo poudarek na področje Evropske unije (EU). Opisali smo tudi vzroke, ki pripravijo ljudi do tega, da se odločijo za spremembo svojega prebivališča. Poudarek dajemo predvsem na ekonomske dejavnike, saj so ti najpogostejši vzrok, zaradi katerega se ljudje odločajo za selitev. Predstavili pa smo tudi vrste brezposelnosti in trg dela. V nadaljevanju smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med brezposelnimi osebami z bivališčem v osrednjeslovenski regiji. Dobili smo nekaj zanimivih ugotovitev, in sicer da so brezposelni v osrednjeslovenski regiji pripravljeni migrirati oziroma delati v tujini. V tujino bi se preselili predvsem zaradi večjega osebnega dohodka, ker nimajo zaposlitve v Sloveniji in boljših zaposlitvenih možnosti.
Ključne besede: migracije, brezposelni, osrednjeslovenska regija, trg dela
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 206; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

84.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Ključne besede: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 265; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

85.
Kompetence za vodenje družinskega podjetja
Barbara Vrhovnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V malih družinskih podjetjih, kjer se racionalni poslovni sistem prepleta s čustvenim družinskim sistemom, je vodenje bolj zahtevno kot v večjih podjetjih, kjer velikost pogojuje jasno razmejitev funkcij in odgovornosti. V družinskih podjetjih je ustanovitelj podjetja običajno tudi v vlogi vodje. Zato mora imeti vrsto managerskih kompetenc, ki pa jih večina sedanjih družinskih podjetnikov v okviru formalnega izobraževanja ni pridobila. V teoretičnem delu naloge smo proučili značilnosti družinskih podjetij ter področje managementa, vodenja in kompetenc. Predstavili smo tudi pomembnost prepletanja managerskih in vodstvenih kompetenc. Bolj kot so pri posamezniku lastnosti obeh vlog v ravnovesju, bolj uspešen je lahko na vodstvenem položaju. V empiričnem delu naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov o anketiranih podjetnikih in njihovih podjetjih preverjali tudi delež družinskih podjetij v skladu z definicijo družinskega podjetja, opredeljeno v magistrski nalogi. Ugotovili smo, da je med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji 48,4 % družinskih podjetij, ki na ključnih delovnih mestih večinoma zaposlujejo družinske člane. V dveh najobsežnejših vprašanjih, v katerih so anketiranci ocenjevali posamezne kompetence iz predlaganega kompetenčnega profila, smo sicer ugotovili določene razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji v obvladovanju kompetenc in zaznavanju pomembnosti kompetenc, vendar pa nismo uspeli dokazati, da so te razlike statistično značilne. Pokazale pa so se statistično značilne razlike, ko smo v družinskih podjetjih primerjali obvladovanje in pomembnost kompetenc za vodenje. Rezultati kažejo, da v družinskih podjetjih lastniki – managerji ne obvladujejo kompetenc za vodenje v obsegu, kot bi si želeli. Na podlagi izsledkov raziskave smo ugotovili, da v teoretičnem delu magistrske naloge oblikovani kompetenčni profil lahko v celoti predlagamo kot kompetenčni profil vodje družinskega podjetja. V družinskih podjetjih lahko uporabijo kompetenčni profil kot orodje za presojo lastnih vodstvenih kompetenc ali kompetenc vodstvenega kadra v podjetju. Poslovanje družinskih podjetij bo uspešnejše, če bodo sistematično in kontinuirano skrbeli za razvoj vodstvenih kompetenc. Vodstvene kompetence, ki bi jih želeli okrepiti, lahko izboljšajo z izobraževanjem in usposabljanjem, mentorstvom, specialističnim svetovanjem in spoznavanjem dobrih praks. Kompetenčni profil lahko podjetniki uporabijo tudi kot orodje za oblikovanje individualnih programov usposabljanja v procesu priprave naslednikov za prevzem družinskega podjetja. Tako bodo uspešnejši tudi prenosi družinskih podjetij na mlajšo generacijo.
Ključne besede: družinsko podjetje, management, vodenje, kompetence, učeča se organizacija
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 386; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

86.
POSLOVNA PODJETNOST BOLNIŠNIČNIH ZDRAVNIKOV GORENJSKE REGIJE
Andrej Prlja, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Nesorazmerje med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi zahtevami sodobne medicine je velik problem današnjega časa. Imperativ je racionalna poraba. Za kakovostnejše poslovne rešitve bi tudi zdravniki potrebovali vsaj osnovna poslovno-podjetniška znanja. Raziskali smo, kakšno je stanje glede poslovno podjetniških znanj, hotenj in aktivnosti med bolnišničnimi zdravniki gorenjske regije. Anketo je od 159 zdravnikov izpolnilo 99 (62,2 %). Uporabili smo metode opisne in sklepne statistike t in Z teste, teste deleža, neparametrične teste, metodo glavnih komponent in metodo diskriminantne analize. Ugotovili smo, da je večina bolnišničnih zdravnikov nezadovoljnih s sedanjim materialnim stanjem in pričakovanji za prihodnost, tako zdravstvenega sistema kot celote, kot tudi ustanov, kjer so zaposleni. Zaenkrat so še zadovoljni z osebnim materialnim stanjem, nezadovoljni s perspektivo. Ločijo prednosti in slabosti javnega ter zasebnega zdravstva. Zavedajo se, da nimajo ustreznih organizacijsko poslovnih znanj, denar jim ni najpomembnejši motivacijski dejavnik in praviloma niso poslovno aktivni. Med raziskavo se je izkazalo, da ni objektivnega merila poslovno podjetniških lastnosti, znanj in hotenj, sploh ne za zdravnike. Zato smo na osnovi metodoloških navodil, strokovne literature in lastnih predhodnih raziskav oblikovali svoje merilo vprašalnik, prilagojen zdravnikom. Dosegli smo raven pilotne študije in merilo prizkusili vpraksi. Raziskava je pokazala, da obstajajo nekatere značilne razlike med skupinama poslovno aktivnih in neaktivnih zdravnikov v lastnostih, znanjih in drugih predispozicijah za poslovno aktivacijo. Za dokončno oblikovanje in umeritev merila bodo potrebne nadaljnje raziskave. Stanje glede poslovno-podjetniških aktivnosti in ambicij ni spodbudno. Kljub prevladujočemu nezadovoljstvu z materialnim stanjem in pričakovanji za v bodoče večina zdravnikov ni poslovno aktivnih. Za izboljšanje stanja bo treba ozavestiti zdravnike o pomenu poslovne plati medicine, izboljšati njihovo poslovno informiranost in izobraževanje ter spodbujati njihove poslovne aktivnosti, saj so osnovni nosilci zdravstvenega sistema. Pri ocenjevanju učinkov takih ukrepov in njihovem usmerjanju bi pomagalo objektivno merilo, katerega osnova je rezultat naše magistrske naloge.
Ključne besede: - zdravnik - posel - podjetništvo - podjetniške lastnosti - gorenjska regija
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 212; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (3,30 MB)

87.
Odločitveni model za pomoč pri izbiri virtualizacijske platforme
Janez Rozman, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Temeljni koncepti računalništva v oblaku so v telekomunikacijah že zelo dolgo znani kot abstrakcija infrastrukture, platforme in storitev. Vedno večja razširjenost in splošna dostopnost širokopasovnih povezav ter napredek na področju virtualizacije strojne opreme so temeljni razlogi za razmah računalništva v oblaku. Virtualizacija predstavlja temelj infrastrukture kot storitve (IaaS). Podjetja se odločajo za virtualizacijo, ker želijo kar najbolje izkoristiti strežniško opremo. Odločitev podjetja za virtualizacijsko platformo ni preprosta zaradi različnih ponudnikov in pomanjkanja ustreznega znanja. Magistrsko delo odgovarja na vprašanji, ali je mogoče rešiti problem izbire virtualizacijske platforme z ustreznim odločitvenim modelom in kako. Opisana sta razvoj in kritično ovrednotenje odločitvenega modela za izbiro virtualizacijske platforme. Model je razvit v skladu z metodologijo večparametrskega hierarhičnega modeliranja odločitvenega znanja. Prispevek predstavlja transparentna (ekspertna) artikulacija znanja o izbiri virtualizacijske platforme v obliki ocenitvenega modela.
Ključne besede: virtualizacijska platforma odločitveni model večprametersko hierarhično modeliranje ocenitveni model
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 248; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

88.
Ocena vpliva znanja zaposlenih v zdravstveni negi na obravnavo mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem
Matejka Pintar Babič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Z izrazom nesamomorilno samopoškodovalno vedenje opišemo namerno povzročanje poškodb lastnega telesa na način, ki ni družbeno sprejemljiv in nima samomorilnega namena. Najpogostejše je v obdobju mladostništva. Posameznikom prinaša različne ugodnosti, načeloma pa služi kot način lajšanja notranjih napetosti. Večina mladostnikov, ki se samopoškodujejo, to storijo z namenom, da bi se pomirili, sprostili in ponovno zmogli nadzorovati svojo čustveno stisko. Prve zapise o samopoškodovalnem vedenju najdemo že v Stari zavezi, med tem ko v današnjih časih predstavlja pogost zdravstveni problem, s katerim se zdravstveni delavci vse pogosteje srečujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Kljub temu v slovenskem prostoru ni zaslediti sistematičnega spremljanja samopoškodovanja, med tem ko je bilo na podlagi tujih raziskav ugotovljeno, da zaposlenim v zdravstveni negi primanjkuje znanja o etiologiji motnje in njenem obvladovanju, kar lahko vodi v nerazumevanje in slabšo empatijo zaposlenih ter posledično negativno vpliva na celoten proces zdravljenja. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se seznanimo s psihopatologijo samopoškodovalnega vedenja in vlogo zdravstvene nege pri obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem. Zajema tudi poglavja o kakovosti v zdravstvu, usmeritvah za razvoj kakovosti ter predstavi vlogo zaposlenih ob uvajanju sprememb. Zaradi pomanjkanja podatkov o samopoškodovalnem vedenju v bolnišničnem okolju smo najprej na podlagi internega kazalnika kakovosti ugotavljali pojavnost in način obravnave z vidika zdravstvene nege v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK Ljubljana). V pomoč in usmerjanje zaposlenih, pacientov in njihovih svojcev smo izdelali zloženko »Samopoškodovanje in izdelava varnostnega načrta« ter na podlagi smernic Ministrstva za zdravje in nacionalnih načel kakovosti v delovni proces uvajali posamezne spremembe. Empirična raziskava je vključevala več faz. Za prvo fazo, imenovano identifikacija znanja, občutkov in odnosa zaposlenih v zdravstveni negi ob obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem, smo opravili tri intervjuje. Na podlagi teh in ob pregledu raziskav, ki so bile izvedene v tujini, je bil izdelan vprašalnik, temu je sledila obširnejša raziskava. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, in sicer s samoocenjevalnim vprašalnikom zaprtega tipa. Anketiranje je potekalo v dveh delih, pred in po izobraževanju. Na podlagi izobraževanj smo želeli povečati senzibilnost zaposlenih, da prepoznajo samopoškodovalno vedenje kot simptom pacientove (najpogosteje mladostnikove) motnje in stiske ter ne le kot iskanje pozornosti ali način vplivanja na vedenja drugih. Želeli smo poučiti osebje zdravstvene nege o ustreznem ocenjevanju pacientove ogroženosti ob samopoškodovanju in s tem nudenju najustreznejše pomoči v trenutkih, ko jo najbolj potrebuje. Z raziskavo je bilo ugotovljeno sledeče: Več kot 50 % zaposlenih v zdravstveni negi, vključenih v prvi del raziskave meni, da ima premalo znanja o samopoškodovalnem vedenju. Pri tem je močno željo po izobraževanju izražalo več kot 75 % anketiranih. Ob izvajanju aktivnosti zdravstvene nege se največ zaposlenih sooča z občutkom nemoči. Odnos zaposlenih smo opredeljevali na podlagi vrednotenja SHAS lestvice (Self-Harm Antipathy Scale) ter ugotovili, da imajo zaposleni v zdravstveni negi v UPK Ljubljana pozitiven odnos do mladostnikov, ki se samopoškodujejo. V drugem delu raziskave, ki je potekala po izobraževanju, smo ugotovili, da se je na podlagi izobraževanja znanje zaposlenih izboljšalo. V nadaljevanju smo znanje zaposlenih v UPK Ljubljana primerjali z znanjem strokovnih delavcev iz izobraževalnega, socialno varstvenega, zdravstvenega in nevladnega sektorja v Sloveniji. Predvidevali smo, da je znanje zaposlenih v UPK Ljubljana boljše, kar smo potrdili na podlagi rezultatov testiranja hipotez. Vpliva izobraževanja na odnos zaposlenih do pacientov s samopoškodovalnim vedenjem nismo
Ključne besede: samopoškodovanje, zdravstvena nega, kakovost, kazalniki kakovosti, znanje, izobraževanje, mladostniki
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 253; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (2,83 MB)

89.
VPLIV ORGANIZACIJE ZNOTRAJ BOLNIŠNIČNEGA TRANSPORTA ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA BOLNIKA NA POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
Gabrijela Pesek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavan znotraj bolnišnični transport življenjsko ogroženega bolnika, ki je zaradi dodatnih preiskav, posegov ali zdravljenja v drugi ustanovi pogosto neizogiben. Sam transport predstavlja tudi veliko fizično obremenitev za zaposlene in manjšo zbranost transportne ekipe. V času transporta je zmanjšan nadzor nad bolniki v enoti intenzivne terapije. Med samim transportom pa se lahko pojavijo tudi zapleti, kateri lahko vplivajo na nadaljnji potek zdravljenja. Opredeljeni so predlogi za zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb in fizično razbremenitev kadra ter posledično večjo varnost bolnikov. Ustrezne rešitve so bile opredeljene s pomočjo sistemskega pristopa. V izvedeni raziskavi je bilo vključenih 100 življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije, od katerih smo 50 bolnikov transportirali, 50 bolnikov pa ni potrebovalo transporta. Raziskali smo kakšen vpliv ima organizacija transporta na pojav bolnišničnih okužb, analizirali rezultate ter testirali postavljene hipoteze.
Ključne besede: Življenjsko ogrožen bolnik, organizacija znotraj bolnišničnega transporta, bolnišnična okužba, timsko delo, sistemski pristop
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 190; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,67 MB)

90.
RAZVOJ LEKCIJE V MOODLE-U S POMOČJO ODLOČITVENEGA DREVESA
Simon Cvetek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V današnjem času skoraj ni več šolskega predmeta, ki ne bi bil elektronsko podprt, zato je nujno imeti izdelana kakovostna e – gradiva. Osredotočili smo se na obvezni predmet 3. letnika visokošolskega strokovnega programa Organizacija in management informacijskih sistemov, Multimedijski sistemi, za katerega smo izdelali modul lekcija. Ta modul nam ponuja veliko število različnih možnosti multimedije, od slik, filmov, grafov in podobno. Lekcijo imamo možnost kreirati kot drevo, pri čemer deblo predstavlja glavno poglavje, veje pa podpoglavja, ki jih nato lahko poljubno razvejujemo še v nadaljnja podpoglavja. Vsako podpoglavje lahko vsebuje tudi vprašanja, namenjena preverjanju znanja. V okviru magistrskega dela smo izdelali ogrodja lekcije za predmet Multimedijski sistemi, ki jih bodo študentje uporabljali v prihodnjih letih kot učni pripomoček. Predstavili smo tudi proces izdelave lekcije in njene prednosti in slabosti ter anketo o zadovoljstvu z lekcijo.
Ključne besede: E-izobraževanje, Moodle, lekcija, multimedija, tehnologija izobraževanja
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 223; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici