SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 722
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Optimizacija spletnega portala čakalne dobe
Andraž Čevka, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj in potek procesa optimizacije za spletne iskalnike na primeru portala Čakalne dobe. Razvoj procesa pridobivanja informacij je v zadnjem času zelo napredoval. Še nedolgo časa nazaj je bil zanesljiv in skorajda edini vir relevantnih informacij knjižnica, kjer smo običajno s pomočjo knjižničarja med knjižnimi policami poiskali ustrezno literaturo. Danes večino informacij pridobimo preko svetovnega spleta. Za lažje iskanje informacij na spletu pa uporabljamo spletne iskalnike. Obiskanost spletnega mesta je v veliki meri odvisna od položaja spletne strani med iskalnimi rezultati na spletnem iskalniku (SERP). Proces, ki obsega aktivnosti za izboljšanje pozicije v spletnih iskalnikih, se imenuje optimizacija spletne strani za iskalnike (SEO). V sklopu magistrske naloge smo naredili pregled literature s področja optimizacije spletnih strani za iskalnike in izsledke teh raziskav uporabili na praktičnem primeru portala Čakalne dobe. S pomočjo optimizacije spletnega mesta smo dosegli znatno povečanje obiskov na portalu Čakalne dobe. Poleg spletne optimizacije smo raziskovali tudi vpliv plačljivega oglaševanja na spletnih iskalnikih in družabnih omrežjih. Za zaključek smo pripravili kratko obrazložitev rezultatov in smernice za razvijalce spletnih mest za optimiziranje spletnih strani.
Ključne besede: spletni portal, čakalne dobe, optimizacija za spletne iskalnike, marketing s pomočjo družabnih omrežij, vsebinska strategija, spletno oglaševanje
Objavljeno: 15.05.2017; Ogledov: 348; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

82.
Trg dela mladih v Sloveniji
Petra Zupan, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika. V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih. Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Ključne besede: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Objavljeno: 15.05.2017; Ogledov: 1285; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

83.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Ključne besede: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 494; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

84.
Razvoj kadrov v proizvodnem podjetju X d. o. o.
Jernej Balantič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo opisuje pomembna področja razvoja kadrov, ki pripomorejo k dobro usposobljenim, zadovoljnim, motiviranim zaposlenim, s tem pa neposredno vplivajo na učinkovito doseganje poslovnih ciljev podjetja. V prvem delu predstavljamo teoretična izhodišča, ki se nanašajo na področja izobraževanja in usposabljanja, delovno uspešnost, motivacijo, nagrajevanja in napredovanja, zadovoljstvo zaposlenih ter redne letne razgovore. V drugem (empiričnem) delu smo analizirali stanje razvoja kadrov v proizvodnem podjetju X d. o. o. Zaposleni v največji meri izražajo nezadovoljstvo s področji ocenjevanja delovne uspešnosti, nagrajevanja ter rednih letnih razgovorov, kjer so izpostavljeni problemi povratnih informacij, nezaznavanje ocenjevanja oziroma vrednotenja dela zaposlenih ter neuresničevanja in neupoštevanja dogovorov, ki so zastavljeni na letnem razgovoru. Na podlagi rezultatov raziskave smo potrdili oziroma zavrnili predpostavke magistrskega dela. Ugotovili smo, da so zaposleni, ki so bolj zadovoljni z nudenjem dodatnih izobraževanj posledično bolj motivirani za delo ter da tisti, ki so v boljših odnosih z nadrejenimi, višje ocenjujejo zadovoljstvo z ocenjevanjem delovne uspešnosti, ravno tako zaposleni, ki so bolj zadovoljni s plačo posledično bolje ocenjujejo sam sistem nagrajevanja. Pri zadovoljstvu z rednimi letnimi razgovori se kaže večje zadovoljstvo zaposlenih, pri katerih se bolje upoštevajo njihove želje in mnenja. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje ocenjujejo sistem delovne uspešnosti, kot starejši, ampak smo s testiranjem ugotovili, da to ne drži in s tem to predpostavko zavrgli. Na koncu smo na podlagi ugotovitev podali predloge za izboljšanje sistema razvoja kadrov in s tem k doprinosu boljših rezultatov dela ter samega zadovoljstva zaposlenih.
Ključne besede: - Razvoj kadrov - Izobraževanje in usposabljanje - Delovna uspešnost - Motivacija - Nagrajevanje in napredovanje - Zadovoljstvo zaposlenih - Redni letni razgovori
Objavljeno: 29.03.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

85.
Razvoj sistema za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil
Tom Bajec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Za magistrsko nalogo smo izdelali podatkovno skladišče ter avtomatski poročilni sistem. S tem smo rešili težave pri odzivnosti aplikacije in pridobivanju rezultatov, saj hranimo več milijonov zapisov. Izdelali in opisali smo ustrezen podatkovni model, podatkovno OLTP in OLAP-bazo ter ELT-proces. Napisali smo podatkovne poizvedbe in skripte v SQL-T jeziku. Izdelali smo poročila, ki temeljijo na klasifikaciji WHO ATC/DDD. V nalogi smo podrobno opisali, kaj WHO ATC/DDD klasifikacija je in kako se izračunava. Opisali smo, na kakšen način oziroma katero metodo smo uporabili pri izgradnji sistema. Podatkovno skladišče smo uporabili kot vir podatkov. Prikazali smo tudi način uporabe podatkovnega rudarjenja. Prototipni informacijski sistem, ki omogoča izračunavanje po WHO ATC/DDD klasifikaciji smo poimenovali Anbico. Uporabljali smo orodja, ki nam jih nudita programska paketa MS SQL 2012 in Visual studio 2013.
Ključne besede: podatkovno skladišče, avtomatski poročilni sistem, informacijski sistem Anbico, prototip
Objavljeno: 27.02.2017; Ogledov: 444; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (7,32 MB)

86.
Spodbujanje vključitve raziskovalcev v pedagoški proces na univerzah
Mojca Slak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji raziskave potekajo na univerzah in v veliki meri na javnih raziskovalnih zavodih. V Evropi je obseg raziskav večji na univerzah in manjši na državnih institutih. S tem je omogočen neposreden prenos aktualnega znanja v pedagoški proces. Pri nas pa odkritja in znanja, ki nastajajo pri raziskavah na javnih raziskovalnih zavodih, nimajo neposrednega pretoka v učni proces. Da bi dosegli ta pretok in hkrati razbremenili pedagoške sodelavce na univerzah, da bi lahko večji del svojega časa posvetili raziskovalnemu delu, je Javna agencija za raziskovalno dejavnost v letih od 2008 do 2010 namenila sredstva za »projekt ARRS-pedagoška vpetost«, s čimer je financirala vključevanje raziskovalcev v pedagoški proces na visokošolskih organizacijah. Analizirali smo kadrovski proces ob zaposlovanju za dopolnilno delovno razmerje in prikazali pregled porabe sredstev v letih financiranja projekta. Izvedli smo anketo, ki je zajela vodje raziskovalnih programov na Javnih raziskovalnih zavodih in vodje programskih ali raziskovanih skupin na visokošolskih organizacijah, katerih skupine so prejela sredstva za vključitev raziskovalcev v pedagoški proces. Na podlagi statistične analize rezultatov ankete je raziskava potrdila postavljene hipoteze, da je bil » projekt ARRS-pedagoška vpetost« uspešen in bi ga bilo treba obnoviti.
Ključne besede: pedagoška vpetost, pedagoški sodelavci, raziskovalci, javni raziskovalni zavodi, visokošolske organizacije.
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 671; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

87.
Učeča se organizacija med trenerji smučarjev skakalcev
Mitja Mežnar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi vse hitrejšega tehnološkega in informacijskega napredka v svetu, se okolje ves čas spreminja. Da pa bi se posameznik kot tudi organizacije čim hitreje prilagodile tem spremembam ter izrabile nove možnosti, ki so jim ponujene morajo svoje znanje, veščine ter spretnosti ves čas izpopolnjevati in nadgrajevati. Nenehno učenje je torej dandanes ključnega pomena. Eden izmed najsodobnejših managerskih pristopov nenehnega učenja in managementa znanja pa je prav koncept učeče se organizacije, ki je tudi glavna tema te magistrske naloge. Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem je opisano razumevanje in opredelitev učeče se organizacije, organizacijsko učenje ter opisana učeča se organizacija v športu. Opisane pa so tudi sposobnosti in lastnosti (uspešnega) trenerja ter njegovo delovanje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri nas je zanimal vpliv uporabe elementov učeče se organizacije, ob nenehnem izpopolnjevanju znanja trenerja smučarjev skakalcev, na najboljši doseženi rezultatom njegovega najuspešnejšega varovanca ter pri katerem elementu učeče se organizacije je vpliv na najboljši doseženi rezultat največji. Rezultati raziskave so pokazali, da uporaba učeče se organizacije ob nenehnem izpopolnjevanju znanja trenerja smučarjev skakalcev lahko napove rezultat najuspešnejšega tekmovalca. Z enajstimi napovednimi spremenljivkami (komuniciranje, učenje na preteklih izkušnjah, eksperimentiranje, sistematično reševanje problemov in sistemsko razmišljanje, učenje od drugih, skupna vizija, mentalni modeli, timsko učenje, osebno znanje, prenos znanja in merjenje napredka) in eno dihotomno spremenljivko (trenerjevo nenehno izpopolnjevanje znanja) pojasnimo kar 50 % variabilnosti najboljšega rezultata najuspešnejšega tekmovalca, ki ga je posamezni trener (v zadnjih dveh sezonah - sezoni 2013/14 in 2014/15) treniral. Med vsemi enajstimi sklopi učeče se organizacije in nenehnega izpopolnjevanja znanja trenerja pa vpliv na najboljši rezultat najuspešnejšega tekmovalca, ki ga je trener treniral kaže kar šest spremenljivk. Negativno na najboljši rezultat vpliva: eksperimentiranje, učenje od drugih ter merjenje napredka. Pozitivno pa: prenos znanja, skupna vizija ter nenehno izpopolnjevanja znanja trenerja. Omenimo še, da je za koncept učeče se organizacije slišalo že skoraj polovica vprašanih trenerjev smučarjev skakalcev.
Ključne besede: učeča se organizacija, organizacijsko učenje, športni trener, smučarski skoki, odnos trener – športnik
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 968; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

88.
Vpliv dejavnikov delovnega okolja na kakovostno izvedbo zdravstvene nege
Katja Veršič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zunanje in notranje okolje na področju zdravstvene nege se nenehno spreminja, hkrati se spreminjajo in večajo tudi pričakovanja pacientov in zaposlenih. Skladno s tem se vloga zdravstvene nege nenehno spreminja, spreminjajo se naloge in načini dela. Pogoji dela in delovno okolje sta zato ena izmed tistih dejavnikov, ki neposredno vplivata na izvedbo kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: Dejavniki delovnega okolja, kakovostna izvedba zdravstvene nege, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 632; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

89.
ZAPOSLENI KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI STORITEV ZDRAVSTVENE NEGA – ŠTUDIJA PRIMERA PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE
Darko Loncnar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava zaposlene kot dejavnik kakovosti storitev zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Cilj magistrskega dela je predstaviti pomen kakovosti, zagotavljanje varnosti in kulturo varnosti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Predstavljen je proces zagotavljanja 24-urne zdravstvene nege, podrobneje pa je prikazan oddelek pod posebnim nadzorom. Z vidika zaposlenih so predstavljene kompetence v zdravstveni negi - EFN direktiva in matrika usposobljenosti. Za opredelitev vpliva zaposlenih na kakovost izvajanja zdravstvene nege je bila izvedena anketa med zaposlenimi v Službi zdravstvene nege in oskrbe. Predstavljen je način razporejanja kadra v Službi zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Begunje pred uvajanjem sistema kakovosti ter sistem stalnih medoddelčnih timov. Po uvedbi novega načina razporejanja kadra, predvsem z vidika stalnih medoddelčnih timov, je iz izvedene ankete razvidno, da je zadovoljstvo zaposlenih, zagotavljanje varnosti in kakovosti boljša kot prej. Pomembni zaključki, ki izhajajo iz magistrskega dela se predvsem navezujejo na zavedanje zaposlenih o individualni odgovornosti tako do pacientov kot tudi do sodelavcev. Pomembna je tudi odgovornost do zagotavljanja kakovosti in varnosti, saj v primeru nekakovostnega dela negativne posledice najpogosteje nosi pacient.
Ključne besede: kakovost, varnost, kultura varnosti, zaposleni, zagotavljanje 24-urne zdravstvene nege
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

90.
KOMPETENCE KOMERCIALISTOV IN NJIHOVO ZADOVOLJSTVO PRI DELU
Tjaša Djukić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V današnjih časih so zaposleni največje bogastvo vsake organizacije, saj so prav oni zaslužni za uspeh podjetja med konkurenco na trgu. Podjetje ne more biti uspešno, če njegovi zaposleni nimajo pravih kompetenc in niso motivirani za delo. Smo v času, ko je konkurenca med podjetji vedno večja, zato mora imeti podjetje za svoj uspeh zaposlene, ki verjamejo vanj, so mu zvesti in se v njem dobro počutijo. V magistrskem delu smo predstavili, kako pomembne so kompetence in njihovo merjenje v podjetju. Želeli smo poudariti, da so prav zaposleni največje bogastvo podjetja in da se morajo vodje tega zavedati, saj je od njih odvisno, če zaposlijo ljudi s pravimi kompetencami, ki jih podjetje potrebuje. Namen oziroma cilj magistrske naloge je bil prikazati teoretična spoznanja o kompetencah. Predstavili in obdelali smo pojem kompetence, kako jih razvrščamo, kakšne so njihove dimenzije, kompetence posameznika in organizacije, kako merimo kompetence, na koncu pa smo se osredotočili še na to, kakšne kompetence potrebuje komercialist za opravljanje svojega dela. V raziskovalnem delu smo naredili anketno raziskavo v podjetju x - anonimni vprašalnik smo razdelili med komercialiste v podjetju. Z vprašalnikom smo ugotavljali, katere kompetence naj bi imeli uspešni komercialisti in kakšno je njihovo zadovoljstvo z delom. Podatke, ki so nas najbolj zanimali, smo analizirali s statističnimi metodami s pomočjo programa SPSS. Preverjanje hipotez je pokazalo, da je timsko delo za moške manj pomembno kot za ženske, prav tako pa ni moč reči, da vodje menijo, da je usmerjenost h kupcem najbolj pomembna kompetenca, ter da komercialisti menijo, da je prepričljivost in prilagodljivost najbolj pomembna kompetenca. Prav tako ne moremo potrditi hipoteze, da sta staž v organizaciji in delovna disciplina pozitivno povezani spremenljivki. Hipoteze, da so vodilni delavci v podjetju bolj zadovoljni z delovnim okoljem kot nevodilni, nismo uspeli potrditi. Pri zadnji hipotezi, ali starost vpliva na usmerjenost k rezultatom, smo dobili rezultate,na podlagi katerih tudi te hipoteze ne moremo potrditi. V raziskavi smo ugotovili, da se komercialistom v podjetju x vse kompetence, ki naj bi jih imel uspešen komercialist, zdijo pomembne. Najslabše je bilo ocenjeno vprašanje o zadovoljstvu z delom, kjer so anketiranci ocenjevali svoje pogoje za delo.
Ključne besede: kompetence, sistematizacija delovnega mesta, kompetence komercialistov
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 1131; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici