SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 668
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Model agilnega pristopa pri razvoju celovite programske rešitve v oblaku za mala in srednje velika podjetja
Andrej Črne, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Implementacije celovitih programskih rešitev so v poslovnem svetu stalnica dobrih 40 let, praktično od samih pričetkov, ko je informatika začela podpirati osnovne poslovne procese v organizacijah. Tekom časa je bilo razvitih veliko metodologij, pristopov ter dobrih praks, vseeno globalna statistika za l. 2015 (in pretekla leta) kaže, da je več kot polovica projektov implementacije izven t. i. projektnega trikotnika oz. izven dogovorjenih dimenzij projekta, kar pomeni odklon od obljubljenega in dejansko realiziranega. Magistrsko delo, preko statistik in strokovne literature, obravnava trenutno stanje na področju implementacij, fokusirano v segmentu malega in srednje velikega podjetništva, ter tehnološke komponente oblaka. Izpostavljeni so kritični dejavniki uspeha, ki kasneje tvorijo izhodišča za model implementacije. Oblikovana je problemska teza − izvedba implementacij v praksi ni takšna, kot je želja naročnika in izvajalca. Dodatno je ta teza podkrepljena z raziskovanjem − polstrukturiranimi intervjuji implementatorjev, preko katerih so oblikovana problemska izhodišča. Osnova za tvorbo novega modela implementacije so agilne metode, ki so pri razvoju programske opreme stalnica, pri implementacijah celovitih programskih rešitev pa se strokovna literatura navezuje na prediktivne modele. Osnova za nov model je proces blagovno-materialnega poslovanja (nabava in prodaja), kjer se analizira proces v obliki matrike ključnih elementov, ki se jim določi priotiteta in način izvedbe. To je nadaljnja zasnova modela implementacije, ki se evalvira preko prototipnega modela in izpostavi merilke (kot osnovna za vodenje projekta). Predvideni učinki novega modela so: a) celovito vodenje projekta glede na spoznanje dela s Scrumban agilno metodo, b) vpletanje vseh deležnikov v projekt, skupaj s časovno in vsebinsko merilko, kaj in kdaj kdo dela, c) izboljšana sledljivost projekta, morala in pripadnost vseh vpletenih, d) zmanjšano tveganje odklona od dogovorjene izvedbe projekta.
Ključne besede: agilne metode, računalništvo v oblaku, implementacija, celovite programske rešitve, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (3,62 MB)

72.
Model e-poslovanja z dobavitelji za povečanje konkurenčnosti korporacije Hidria
Robert Vončina, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: E-poslovanje posodablja klasičen papirni način poslovanja s sodobnim, brezpapirnim poslovanjem in hkrati zmanjšuje stroške poslovanja podjetja, poslovanje naredi bolj pregledno in zanesljivo. Na strani partnerjev povečuje zadovoljstvo, saj poenostavlja in pohitri tudi njihovo poslovanje. V magistrski nalogi je predstavljena vzpostavitev elektronskega poslovanja z dobavitelji v korporaciji Hidria. V uvodu je opredeljena potreba za vzpostavitev e-poslovanja, v nadaljevanju predstavljamo e-poslovanje, načine e-poslovanja in prednosti njegove uporabe. Sledi prikaz dveh prototipnih rešitev za vzpostavitev e-poslovanja z dobavitelji, ki imajo različne možnosti e-sodelovanja. Za tem je predstavljena prototipna rešitev e-poslovanja prek nabavnega portala in prototipna rešitev neposredne računalniške izmenjave poslovnih dokumentov. V zaključku je prikazana uporabna vrednost rešitve za korporacijo in njene dobavitelje. Prav tako pa bodo izsledki raziskave uporabni tudi za druge organizacije, ki želijo vzpostaviti e-poslovanje s svojimi dobavitelji.
Ključne besede: e-poslovanje, dobavitelji, nabavni partal, rip
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 248; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (2,33 MB)

73.
Kritična analiza informacijskih sistemov za spremljanje izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji
Rajko Antlej, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: EU sredstva in njihovo črpanje je pod drobnogledom javnosti in pristojnih institucij, saj gre za pomemben vir sredstev namenjenih za razvoj države. Pot do njih ni lahka, prav tako pa je zaradi obširne birokracije pogosto zapleten tudi postopek poročanja o izvedbi projektov in črpanja sredstev. Zato je ta del procesa podprt z različnimi informacijskimi sistemi, ki naj bi vsem vpletenim olajšali delo in obenem poskrbeli, da je zadoščeno vsem zahtevam EU. V praksi se pogosto izkaže, da uporaba informacijskih sistemov ne pomeni samodejne poenostavitve procesov in lažjega dela na izvajanju projektov. V nalogi smo se osredotočili na informacijski sistem ISARR, ki je referenčni informacijski sistem za spremljanje in poročanje o izvajanju OP za obdobje 2007–2013, ki se v praksi zaključuje šele v letu 2016. V okviru študije primera smo opravili delno strukturirane intervjuje z uporabniki sistema, osredotočili smo se na upravičence oz. prejemnike sredstev. Na osnovi DeLone in McLeanovega modela uspešnosti IS smo identificirali ključne ugotovitve iz intervjujev. Nato smo pridobljene podatke kvalitativno analizirali in jih primerjali med posameznimi primeri. Rezultat naloge so priporočila kako izboljšati informacijski sistem ISARR in druge podobne sisteme, predvsem z vidika upravičencev do EU sredstev.
Ključne besede: spremljanje porabe EU sredstev, informacijski sistem ISARR, študija primera, DeLone in McLeanov model uspešnosti IS
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (4,56 MB)

74.
Model vrednotenja proizvodnega tima
Aleš Čadež, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V pričujočem delu je na osnovi raziskave in opravljene ankete prikazan večparametrski odločitveni model za ugotavljanje uspešnosti proizvodnega tima. Na osnovi študija literature, sistemov za spremljanje uspešnosti v podjetjih in izvedene ankete med zaposlenimi so bili definirani osnovni kriteriji. Kot en izmed kriterijev najvišjega reda je bil določen tudi kriterij "zadovoljstvo članov tima". Kriteriji so bili logično združeni v višje nivoje. Za vsak posamezen kriterij je navedena njegova razlaga in pomen ter uporaba in možnosti določitve posameznega kriterija. V delu so prikazana odločitvena pravila za združevanje posameznih kriterijev v združene kriterije višjega reda. V raziskavi so bili zajeti tako kvantitativni kriteriji, ki jih je mogoče ustrezno meriti, kot tudi kvalitativni kriteriji, ki jih je mogoče oceniti na podlagi izkušenj oz. opazovanj. Model prikazuje smiselno združevanje obeh vrst kriterijev. Model tako omogoča v kratkem času natančno oceniti oz. predvsem primerjati uspešnost večih primerljivih proizvodnih timov in odkriti njihove dobre in slabe točke. Na osnovi analize lahko nato načrtujemo ukrepe za izboljšanje uspešnosti opazovanih timov. Prav tako je model mogoče uporabljati tudi v smislu motivacije in sodelovanja zaposlenih pri doseganju večje uspešnosti. V nalogi je namreč pokazano, da lahko tudi zaposleni sami ocenijo lastno uspešnost in tako z metodo participacije sodelujejo pri lastnem razvoju oz. razvoju proizvodnega tima. Na osnovi ocene vzorčnih timov in sodelovanja zaposlenih v timih je bil model tudi validiran in popravljen v skladu z dobljenimi rezultati.
Ključne besede: večparametrski odločitveni model, sistemi za pomoč pri odločanju, ključni kazalci učinkovitosti, uspešnost proizvodnega tima, prototip
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 169; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (567,47 KB)

75.
Analiza stanja zagotavljanja kakovosti v slovenskem višjem strokovnem izobraževanju
Tjaša Starčič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stanje na področju zagotavljanja kakovosti na višjih strokovnih šolah v Sloveniji. Ugotavljali smo, katere pristope k zagotavljanju kakovosti na višjih strokovnih šolah poznajo in katere pristope v ta namen tudi uporabljajo. Raziskovali smo, kako odgovorni za kakovost ocenjujejo raven dosežene kakovosti svoje šole ter katere aktivnosti za izboljšanje kakovosti načrtujejo v prihodnjih petih letih. Cilj raziskave je bil tudi ugotoviti, kateri pristop k zagotavljanju kakovosti je najprimernejši za višje strokovne šole v Sloveniji. Zanimala nas je še razlika med javnimi in zasebnimi višjimi strokovnimi šolami v povprečni samooceni ravni kakovosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili pojma kakovost in odličnost ter pristope k zagotavljanju kakovosti, ki so na voljo na trgu. Izpostavili smo pristope, ki so, po izsledkih literature, najprimernejši za višje strokovne šole. V empiričnem delu navajamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem višjih strokovnih šol v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se večina slovenskih višjih strokovnih šol zaveda pomena zagotavljanja kakovosti, zato ima vpeljan sistem kakovosti, ki je skladen z enim izmed modelov kakovosti. Ugotovili smo, da med javnimi in zasebnimi višjimi strokovnimi šolami ni razlike v samooceni ravni kakovosti, prav tako ni razlik v številu pristopov k zagotavljanju kakovosti, ki jih uporabljajo. Večina slovenskih višjih strokovnih šol uporablja model »Zahteve sistema vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah« in namerava v prihodnjih petih letih nadgraditi obstoječi sistem kakovosti z modelom odličnosti »Model odličnosti višjih strokovnih šol«. Višjim strokovnim šolam smo podali tudi smernice za nadaljnje korake pri izboljšanju kakovosti oziroma poti k odličnosti.
Ključne besede: kakovost. poslovna odličnost, management kakovosti, višje strokovno izobraževanje, sistemi in modeli za zagotavljanje kakovosti
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 189; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

76.
Obremenjenost kadra v patronažni zdravstveni negi
Andreja Krajnc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno delovanje patronažnega varstva v Sloveniji s poudarkom na obremenjenosti kadra. V teoretičnem delu je najprej opredeljeno delovanje patronažnega varstva znotraj sistema primarnega zdravstvenega varstva, v nadaljevanju pa smo znotraj delovanja patronažnega varstva izpostavili pravno podlago za delovanje, kadrovske in delovne normative, financiranje ter preventivno in kurativno dejavnost v patronažnem varstvu. Raziskovalni del magistrske naloge temelji na kvantitativni metodologiji. Analizirali smo delovno obremenitev kadra, zaposlenega v patronažnem varstvu v Sloveniji, po podatkih o kadrovski zasedenosti in realizaciji delovnega programa med letoma 2005 in 2014. V analizi smo preverjali razlike v delovni obremenitvi kadra po posameznih regijah v Sloveniji in ugotavljali dejavnike, ki vplivajo na delovno obremenitev, in kadrovske normative, ki jih priznava plačnik. Ugotavljali smo tudi trenutne razlike v kadrovski zasedenosti v patronažnem varstvu v Sloveniji ter analizirali dejanski primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov glede na strokovne normative. Ugotovili smo, da je kader, zaposlen v patronažnem varstvu, v vseh regijah preobremenjen, saj je bil v desetih letih delovni program konstantno presežen povprečno za več kot 12,5 %. Ugotovili smo velike razlike v delovnih obremenitvah med posameznimi regijami. Po kadrovski zasedenosti glede na priporočila stroke pri izvajanju patronažne zdravstvene nege na terenu primanjkuje 394 izvajalcev v patronažnem zdravstvenem varstvu. Po opravljenih analizah predlagamo, da se pristopi k reševanju kadrovske problematike v patronažnem varstvu na podlagi analize obstoječega stanja kadra in glede na preseganje delovnega programa. Predlagamo, da se najprej razbremeni obstoječi kader, tako da se v neposredno prakso na terenu zaposli kader, ki ga plačnik finančno trenutno že zagotavlja, a iz različnih razlogov na terenu ne izvaja patronažnih obravnav. Predlagamo tudi, da se na ravni države čim prej izdela javna mreža delovanja patronažnega zdravstvenega varstva, ki bo predstavljala zemljepisno porazdelitev človeških in materialnih zmogljivosti ter s katero bo ljudem zagotovljena optimalna dostopnost patronažne obravnave. Predlagamo, da so poleg števila prebivalcev na posameznem območju merila pri postavljanju mreže v patronažni dejavnosti tudi demografska in socialna struktura prebivalstva, stopnja urbanizacije območja ter gospodarske možnosti. V magistrskem delu je predstavljen še predlog upoštevanja kriterija ruralnosti v pripravi javne mreže za patronažno dejavnost in pripravljen izračun potrebnega števila izvajalcev za eno od regij.
Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, obremenjenost kadra, kadrovski primanjkljaj v patronažni dejavnosti, kadrovski normativ
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 192; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

77.
Vpliv stresa na delovnem mestu na delo zavarovalnega zastopnika
Janez Čarman, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu. Predstavljene so vrste stresorjev, prepoznavni znaki stresnih situacij, strategije za zmanjševanje in obvladovanje stresa ter vpliv stresa na vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Opisane so teoretične osnove s področja družboslovnega raziskovanja, kot so načrtovanje raziskave, priprava in testiranje vprašalnika, izvedba raziskave ter obdelava podatkov in interpretacija rezultatov raziskave ter posamezne statistične metode, ki smo jih v empiričnem delu magistrskega dela uporabili. Izvedena je raziskava med redno zaposlenimi zavarovalnimi zastopniki v dveh zavarovalnih družbah v Sloveniji. Rezultati raziskave odražajo trenutno stanje vpliva stresa na učinkovitost dela redno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov in na njihove vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Predstavljena so priporočila za prakso in podani predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: stres, zavarovalni zastopniki, vedenjske spremembe, čustvene spremembe, telesne spremembe
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 243; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

78.
Razporejanje proizvodnje z metodami strojnega učenja
Robert Rupnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Procesi v kompleksnih proizvodnih okoljih postajajo vse bolj nepredvidljivi in se zaradi nenehnih spreminjajočih se zahtev odjemalcev v globalnem okolju čedalje hitreje spreminjajo. Podjetja so se tako že v preteklosti pričela podrobneje organizirati in so v procese vključevala pomagala za terminiranje proizvodnje posameznega izdelka. Danes so na trgu že zelo dodelani računalniško podprti programi, ki pa žal ne predstavljajo ustrezne rešitve v kompleksnih okoljih, kjer imamo opravka z masovnimi, stohastičnimi tokovi materialov. V nalogi smo prikazali praktično uporabo aplikacije, izdelane z metodo strojnega učenja in genetskih algoritmov, v konkretnem proizvodnem okolju jeklarne SIJ Acroni d. o. o. Podjetje sestavljajo štiri enote, optimirali pa smo sklop strojev v eni izmed njih. Zaradi kompleksnosti proizvodnje izključno unikatnih izdelkov proces optimiranja v takem primeru preseže orodja klasičnega terminiranja kakor tudi človeško kombinatoriko. Reševanja izziva zmanjšanja zastojev smo se lotili z uporabo znanja s področja umetne inteligence in genetskih algoritmov. Razvili smo model za sklop strojev in izvedli njegovo validacijo s pomočjo dogodkovne simulacije. Genetske algoritme smo uporabili za iskanje optimalnega proizvodnega razporeda. V izvedeni preliminarni študiji smo ugotovili, da lahko z uporabo genetskih algoritmov čas proizvodnje skrajšamo v povprečju tudi za 4 %, kar pomeni velike časovne prihranke in za podjetje tudi nižje stroške obratovanja proizvodnje. Na ta način smo dokazali, da predstavljajo genetski algoritmi primerno metodo za optimiranje kompleksnih proizvodnih procesov, kar pripomore k večji produktivnosti proizvodnega procesa.
Ključne besede: strojno učenje, genetski algoritmi, optimiranje, stohastični procesi, planiranje (terminiranje) proizvodnega procesa, proizvodni management
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 305; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (3,25 MB)

79.
Pokojninski sistem in varčevanje podjetnikov za dodatno pokojnino
Nika Prezelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dejstvo je, da bodo v prihodnosti pokojnine bistveno nižje od današnjih, zato je smiselno, da podjetniki razmislijo tudi o bodočem dohodku, ki ga bodo prejemali v obliki pokojnine. Zaradi nepredvidljivih okoliščin bi morali podjetniki (to so komitenti banke segmenta mikropodjetij) razmišljati tudi o lastni prihodnosti, saj morda v nekem trenutku bodisi svojega dela ne bodo več zmogli opravljati bodisi ga ne bodo več želeli opravljati in se bodo želeli upokojiti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogoča prejemanje pokojnine iz plačil prispevkov obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon je leta 2013 v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja samostojnim podjetnikom ter družbenikom uvedel tudi pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg navedenih oblik pa lahko podjetniki varčujejo še individualno, česar pa ZPIZ-2 ne ureja. Slovenski pokojninski sistem primerjamo s švedskim pokojninskim modelom, ki velja za enega najboljših na svetu. Osrednji del magistrske naloge zajema rezultate raziskave. Z opravljeno raziskavo ugotavljamo odnos podjetnikov do dodatnega individualnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Podjetnike v tem magistrskem delu definiramo kot lastnike mikro podjetij in enoosebnih družb, samostojne podjetnike ter zasebnike (notar, zdravnik, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost). Iz opravljene raziskave smo ugotovili, da podjetniki za dodatno pokojnino varčujejo na različne načine. Ne moremo trditi, da podjetnice za pokojnino varčujejo več v primerjavi s podjetniki. Ugotovili smo, da podjetniki z višjimi prihodki v večji meri varčujejo za starost kot tisti z nižjimi prihodki.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojnina, varčevanje, podjetniki
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 204; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

80.
Ključni dejavniki za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij
Nina Malačič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Prestrukturiranje podjetij pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram v podjetju ali v poslovnem okolju podjetja. Takšno prilagajanje je lahko potrebno zaradi gospodarske krize, ki vpliva na kupno moč kupcev, vstopa novih konkurentov na trg, kar lahko vpliva na prodajne cene in lahko pomeni nižje prihodke, povečanja nabavnih cen surovin in s tem povečanja stroškov, tehnološkega napredka, ki povzroči zastarelost tehnologije in izgubo trgov, odhoda pomembnih kadrov iz podjetja, in zaradi številnih drugih razlogov. Ti razlogi tako močno vplivajo na prihodke ali stroške, ali celo na poslovni model, da podjetje ne more več uspešno delovati. To pomeni, da v tem trenutku ali v bližnji prihodnosti dolgoročno ne bo sposobno poravnati vseh svojih obveznosti in ne bo ustvarjalo dobička. Kadar je stanje kritično, takšne dogodke povezujemo s krizo, lahko pa vodstvo podjetja spremembe prepozna dovolj zgodaj, da se lahko nanje pravočasno pripravi. Spremembe takrat niso neposredno povezane z nastankom krize v podjetju, ampak jih vodstvo izvede, da bi se krizi izognilo. V magistrskem delu smo obravnavali vrste kriz in vlogo kriznega managementa, predstavili smo ključne dejavnike za uspešno prestrukturiranje podjetij, ki ga delimo na finančno in poslovno prestrukturiranje, zakonski okvir prestrukturiranja in postopke prestrukturiranja podjetij. Nato smo razvili splošni model prestrukturiranja, s katerim želimo vodstvom podjetij, ki se srečujejo s tako velikimi spremembami v okolju, da je prilagoditev oz. prestrukturiranje podjetja nujno potrebno, zagotoviti okvir oziroma pripomoček za pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju smo predstavili dva primera prestrukturiranja podjetij in na teh primerih testirali delovanje modela. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, v katerem smo povzeli glavne ugotovitve.
Ključne besede: poslovno in finančno prestrukturiranje, gospodarska kriza, poslovna kriza, model prestrukturiranja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 287; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (3,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici