SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Obremenjenost kadra v patronažni zdravstveni negi
Andreja Krajnc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno delovanje patronažnega varstva v Sloveniji s poudarkom na obremenjenosti kadra. V teoretičnem delu je najprej opredeljeno delovanje patronažnega varstva znotraj sistema primarnega zdravstvenega varstva, v nadaljevanju pa smo znotraj delovanja patronažnega varstva izpostavili pravno podlago za delovanje, kadrovske in delovne normative, financiranje ter preventivno in kurativno dejavnost v patronažnem varstvu. Raziskovalni del magistrske naloge temelji na kvantitativni metodologiji. Analizirali smo delovno obremenitev kadra, zaposlenega v patronažnem varstvu v Sloveniji, po podatkih o kadrovski zasedenosti in realizaciji delovnega programa med letoma 2005 in 2014. V analizi smo preverjali razlike v delovni obremenitvi kadra po posameznih regijah v Sloveniji in ugotavljali dejavnike, ki vplivajo na delovno obremenitev, in kadrovske normative, ki jih priznava plačnik. Ugotavljali smo tudi trenutne razlike v kadrovski zasedenosti v patronažnem varstvu v Sloveniji ter analizirali dejanski primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov glede na strokovne normative. Ugotovili smo, da je kader, zaposlen v patronažnem varstvu, v vseh regijah preobremenjen, saj je bil v desetih letih delovni program konstantno presežen povprečno za več kot 12,5 %. Ugotovili smo velike razlike v delovnih obremenitvah med posameznimi regijami. Po kadrovski zasedenosti glede na priporočila stroke pri izvajanju patronažne zdravstvene nege na terenu primanjkuje 394 izvajalcev v patronažnem zdravstvenem varstvu. Po opravljenih analizah predlagamo, da se pristopi k reševanju kadrovske problematike v patronažnem varstvu na podlagi analize obstoječega stanja kadra in glede na preseganje delovnega programa. Predlagamo, da se najprej razbremeni obstoječi kader, tako da se v neposredno prakso na terenu zaposli kader, ki ga plačnik finančno trenutno že zagotavlja, a iz različnih razlogov na terenu ne izvaja patronažnih obravnav. Predlagamo tudi, da se na ravni države čim prej izdela javna mreža delovanja patronažnega zdravstvenega varstva, ki bo predstavljala zemljepisno porazdelitev človeških in materialnih zmogljivosti ter s katero bo ljudem zagotovljena optimalna dostopnost patronažne obravnave. Predlagamo, da so poleg števila prebivalcev na posameznem območju merila pri postavljanju mreže v patronažni dejavnosti tudi demografska in socialna struktura prebivalstva, stopnja urbanizacije območja ter gospodarske možnosti. V magistrskem delu je predstavljen še predlog upoštevanja kriterija ruralnosti v pripravi javne mreže za patronažno dejavnost in pripravljen izračun potrebnega števila izvajalcev za eno od regij.
Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, obremenjenost kadra, kadrovski primanjkljaj v patronažni dejavnosti, kadrovski normativ
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 162; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

72.
Vpliv stresa na delovnem mestu na delo zavarovalnega zastopnika
Janez Čarman, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na stres na delovnem mestu. Predstavljene so vrste stresorjev, prepoznavni znaki stresnih situacij, strategije za zmanjševanje in obvladovanje stresa ter vpliv stresa na vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Opisane so teoretične osnove s področja družboslovnega raziskovanja, kot so načrtovanje raziskave, priprava in testiranje vprašalnika, izvedba raziskave ter obdelava podatkov in interpretacija rezultatov raziskave ter posamezne statistične metode, ki smo jih v empiričnem delu magistrskega dela uporabili. Izvedena je raziskava med redno zaposlenimi zavarovalnimi zastopniki v dveh zavarovalnih družbah v Sloveniji. Rezultati raziskave odražajo trenutno stanje vpliva stresa na učinkovitost dela redno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov in na njihove vedenjske, čustvene in telesne spremembe, povezane z delom. Predstavljena so priporočila za prakso in podani predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: stres, zavarovalni zastopniki, vedenjske spremembe, čustvene spremembe, telesne spremembe
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 230; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

73.
Razporejanje proizvodnje z metodami strojnega učenja
Robert Rupnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Procesi v kompleksnih proizvodnih okoljih postajajo vse bolj nepredvidljivi in se zaradi nenehnih spreminjajočih se zahtev odjemalcev v globalnem okolju čedalje hitreje spreminjajo. Podjetja so se tako že v preteklosti pričela podrobneje organizirati in so v procese vključevala pomagala za terminiranje proizvodnje posameznega izdelka. Danes so na trgu že zelo dodelani računalniško podprti programi, ki pa žal ne predstavljajo ustrezne rešitve v kompleksnih okoljih, kjer imamo opravka z masovnimi, stohastičnimi tokovi materialov. V nalogi smo prikazali praktično uporabo aplikacije, izdelane z metodo strojnega učenja in genetskih algoritmov, v konkretnem proizvodnem okolju jeklarne SIJ Acroni d. o. o. Podjetje sestavljajo štiri enote, optimirali pa smo sklop strojev v eni izmed njih. Zaradi kompleksnosti proizvodnje izključno unikatnih izdelkov proces optimiranja v takem primeru preseže orodja klasičnega terminiranja kakor tudi človeško kombinatoriko. Reševanja izziva zmanjšanja zastojev smo se lotili z uporabo znanja s področja umetne inteligence in genetskih algoritmov. Razvili smo model za sklop strojev in izvedli njegovo validacijo s pomočjo dogodkovne simulacije. Genetske algoritme smo uporabili za iskanje optimalnega proizvodnega razporeda. V izvedeni preliminarni študiji smo ugotovili, da lahko z uporabo genetskih algoritmov čas proizvodnje skrajšamo v povprečju tudi za 4 %, kar pomeni velike časovne prihranke in za podjetje tudi nižje stroške obratovanja proizvodnje. Na ta način smo dokazali, da predstavljajo genetski algoritmi primerno metodo za optimiranje kompleksnih proizvodnih procesov, kar pripomore k večji produktivnosti proizvodnega procesa.
Ključne besede: strojno učenje, genetski algoritmi, optimiranje, stohastični procesi, planiranje (terminiranje) proizvodnega procesa, proizvodni management
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 285; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (3,25 MB)

74.
Pokojninski sistem in varčevanje podjetnikov za dodatno pokojnino
Nika Prezelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dejstvo je, da bodo v prihodnosti pokojnine bistveno nižje od današnjih, zato je smiselno, da podjetniki razmislijo tudi o bodočem dohodku, ki ga bodo prejemali v obliki pokojnine. Zaradi nepredvidljivih okoliščin bi morali podjetniki (to so komitenti banke segmenta mikropodjetij) razmišljati tudi o lastni prihodnosti, saj morda v nekem trenutku bodisi svojega dela ne bodo več zmogli opravljati bodisi ga ne bodo več želeli opravljati in se bodo želeli upokojiti. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogoča prejemanje pokojnine iz plačil prispevkov obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon je leta 2013 v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja samostojnim podjetnikom ter družbenikom uvedel tudi pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg navedenih oblik pa lahko podjetniki varčujejo še individualno, česar pa ZPIZ-2 ne ureja. Slovenski pokojninski sistem primerjamo s švedskim pokojninskim modelom, ki velja za enega najboljših na svetu. Osrednji del magistrske naloge zajema rezultate raziskave. Z opravljeno raziskavo ugotavljamo odnos podjetnikov do dodatnega individualnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Podjetnike v tem magistrskem delu definiramo kot lastnike mikro podjetij in enoosebnih družb, samostojne podjetnike ter zasebnike (notar, zdravnik, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in kot poklic opravlja določeno dejavnost). Iz opravljene raziskave smo ugotovili, da podjetniki za dodatno pokojnino varčujejo na različne načine. Ne moremo trditi, da podjetnice za pokojnino varčujejo več v primerjavi s podjetniki. Ugotovili smo, da podjetniki z višjimi prihodki v večji meri varčujejo za starost kot tisti z nižjimi prihodki.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojnina, varčevanje, podjetniki
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 185; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

75.
Ključni dejavniki za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij
Nina Malačič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Prestrukturiranje podjetij pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram v podjetju ali v poslovnem okolju podjetja. Takšno prilagajanje je lahko potrebno zaradi gospodarske krize, ki vpliva na kupno moč kupcev, vstopa novih konkurentov na trg, kar lahko vpliva na prodajne cene in lahko pomeni nižje prihodke, povečanja nabavnih cen surovin in s tem povečanja stroškov, tehnološkega napredka, ki povzroči zastarelost tehnologije in izgubo trgov, odhoda pomembnih kadrov iz podjetja, in zaradi številnih drugih razlogov. Ti razlogi tako močno vplivajo na prihodke ali stroške, ali celo na poslovni model, da podjetje ne more več uspešno delovati. To pomeni, da v tem trenutku ali v bližnji prihodnosti dolgoročno ne bo sposobno poravnati vseh svojih obveznosti in ne bo ustvarjalo dobička. Kadar je stanje kritično, takšne dogodke povezujemo s krizo, lahko pa vodstvo podjetja spremembe prepozna dovolj zgodaj, da se lahko nanje pravočasno pripravi. Spremembe takrat niso neposredno povezane z nastankom krize v podjetju, ampak jih vodstvo izvede, da bi se krizi izognilo. V magistrskem delu smo obravnavali vrste kriz in vlogo kriznega managementa, predstavili smo ključne dejavnike za uspešno prestrukturiranje podjetij, ki ga delimo na finančno in poslovno prestrukturiranje, zakonski okvir prestrukturiranja in postopke prestrukturiranja podjetij. Nato smo razvili splošni model prestrukturiranja, s katerim želimo vodstvom podjetij, ki se srečujejo s tako velikimi spremembami v okolju, da je prilagoditev oz. prestrukturiranje podjetja nujno potrebno, zagotoviti okvir oziroma pripomoček za pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju smo predstavili dva primera prestrukturiranja podjetij in na teh primerih testirali delovanje modela. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, v katerem smo povzeli glavne ugotovitve.
Ključne besede: poslovno in finančno prestrukturiranje, gospodarska kriza, poslovna kriza, model prestrukturiranja
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 236; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (3,19 MB)

76.
Razvoj kadrov za proizvodni proces v papirni industriji
Jerneja Pečnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko razvoja kadrov v papirni industriji. Značilnost papirne industrije Slovenije je majhnost podjetij v primerjavi z globalnimi igralci. Podjetja se srečujejo z visokimi zahtevami globalnega trga, kar poleg dobre tehnološke pripravljenosti zahteva tudi močan intelektualni kapital. Papirna industrija Slovenije se sooča s problematiko strokovne usposobljenosti proizvodnega kadra, saj po ukinitvi Srednje šole tiska in papirja v Ljubljani na trgu delovne sile primanjkuje kadrov s srednjo in poklicno papirniško izobrazbo. Tako podjetja iščejo načine za učinkovit in hiter razvoj kadra, ki bo s svojim delom uspešno in kakovostno zagotavljal kontinuiran proces proizvodnje papirja. Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali vse dejavnike razvoja kadrov, opredelili pomen znanja, kompetenc in procesa izobraževanja in usposabljanja. Pregledali smo pomembne motivacijske teorije, načine ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti in vodenja kariernih načrtov. V eksperimentalnem delu smo analizirali stanje razvoja kadrov v izmenskem proizvodnem procesu papirja v podjetju Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d. Na podlagi kritične analize rezultatov raziskave smo izdelali koncept modela razvoja kadrov, ki smo ga prilagodili izmenskemu proizvodnemu procesu v podjetju Goričane. Prednosti vzpostavitve modela vidimo v strateško vodenem procesu razvoja kadrov izmenskih delavcev, ki svoj osebni razvoj gradijo v organiziranem mreženju učečih se delovnih skupin. Opolnomočeni zaposleni, ki prevzemajo odgovornost za uspešno delovanje svoje skupine, postanejo visoko motivirani za prenos znanja in izkušenj na svoje sodelavce. Učeči se delavci vsakodnevno iščejo rešitve in znanja v okviru svoje delovne skupine in preko povezovanja z delavci iz drugih skupin gradijo zakladnico znanja.
Ključne besede: razvoj kadrov, osebni razvoj izmenskih delavcev, opolnomočeni zaposleni, učeči se delavci, zakladnica znanja.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 211; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,81 MB)

77.
Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantov
Roman Rehberger, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Višja strokovna šola Šolskega centra Kranj (VSŠ ŠC Kranj) si prizadeva, da njeni študenti in diplomanti pridobijo uporabno praktično znanje, kar jim omogoča zaposljivost in osebno rast. Glede na dejstvo, da je osrednji predmet preučevanja magistrskega dela vloga višje šole pri zaposlovanju diplomantov, smo v teoretičnem delu naloge predstavili nekatere možnosti, teoretična priporočila in smernice za zagotavljanje zaposljivosti diplomantov, opozorili na ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost zaposlovanja, ter predstavili spremenjeno vlogo šole pri povečanju zaposljivosti. V empiričnem delu naloge smo raziskali in analizirali, kako diplomanti VSŠ ŠC Kranj razumejo pomembnost svoje zaposljivosti in graditve kariere ter koliko je usmeritev šole v zaposljivost prepoznana pri študentih. Analizirali smo zaposlenost diplomantov VSŠ ŠC Kranj v programih mehatronika in informatika. Pridobili smo mnenje diplomantov o tem, katere aktivnosti bi prispevale k večji zaposljivosti diplomantov, katere dimenzije zaposljivosti so že prisotne na VSŠ ŠC Kranj. Ugotovili smo, da je po mnenju diplomantov višja šola v določeni meri dobro opravila svojo vlogo pri zagotavljanju njihove zaposljivosti in iskanju prve zaposlitve ter da je velik delež diplomantov trenutno že zaposlen. Obstajajo pa možnosti za izboljšanje kakovosti delovanja VSŠ ŠC Kranj v prid zagotavljanju zaposljivosti diplomantov in nudenju pomoči pri iskanju prve zaposlitve. Zato smo oblikovali predloge za pomoč študentom pri načrtovanju kariere, in sicer uvedbo novih dejavnosti v okviru kariernega centra in vključitev vsebin karierne orientacije v kurikulum.
Ključne besede: višja šola, zaposlovanje diplomantov, zaposljivost, karierna orientacija, karierni center.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 174; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

78.
SELITVENI POTENCIAL BREZPOSELNIH V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI
Vesna Cirar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Migracije so vedno imele in imajo še danes v svetu izjemen pomen. Predvsem pomembna je njihova vloga v nacionalnih zadevah in v mednarodnih odnosih. Danes, ko se pomembna vprašanja in polemike v svetu vrtijo okoli denarja, je izjemnega pomena, kam se steka denar, ki ga zaslužijo migranti. Migracijski tokovi potekajo predvsem iz manj razvitih držav oziroma območij v razvitejša območja, saj so ljudje v iskanju boljših pogojev za življenje, predvsem boljših možnosti za zaposlitev ali izobraževanje. V določenih državah bi bilo brez migrantov težko zagotoviti nemoteno delovanje posameznih sektorjev, saj so nekatere javne storitve in celotni sektorji gospodarstva izjemno odvisni od njih. V magistrski nalogi smo se osredotočili na področje mednarodnih migracij, pri čemer dajemo poudarek na področje Evropske unije (EU). Opisali smo tudi vzroke, ki pripravijo ljudi do tega, da se odločijo za spremembo svojega prebivališča. Poudarek dajemo predvsem na ekonomske dejavnike, saj so ti najpogostejši vzrok, zaradi katerega se ljudje odločajo za selitev. Predstavili pa smo tudi vrste brezposelnosti in trg dela. V nadaljevanju smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med brezposelnimi osebami z bivališčem v osrednjeslovenski regiji. Dobili smo nekaj zanimivih ugotovitev, in sicer da so brezposelni v osrednjeslovenski regiji pripravljeni migrirati oziroma delati v tujini. V tujino bi se preselili predvsem zaradi večjega osebnega dohodka, ker nimajo zaposlitve v Sloveniji in boljših zaposlitvenih možnosti.
Ključne besede: migracije, brezposelni, osrednjeslovenska regija, trg dela
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 191; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

79.
Stres pri delu učiteljev razrednega pouka
Aleksandra Jagarinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako učitelji razrednega pouka doživljajo stres na delovnem mestu, kakšne so njegove posledice in kako ga poskušajo preprečevati ali omiliti. Stres je v današnjih časih naš stalni spremljevalec, vendar sam po sebi ni škodljiv, ker je zelo odvisen od tega, kako ga posamezna oseba doživlja in kako se nanj odziva. Zanima nas, kateri dejavniki povzročajo največ stresa pri delu učiteljev razrednega pouka. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali učiteljem dvajsetih izbranih šol po vsej državi, smo raziskovali, kakšne so posledice stresa in kako ga premagujejo učitelji razrednega pouka. Rezultati ankete so pokazali, da najbolj stresno na delo učiteljev razrednega pouka vplivajo odnos s starši učencev, administrativno delo in odnos s sodelavci. Ta rezultat nas je presenetil, saj preživijo učitelji pri svojem delu največ časa z učenci. Pri učiteljih prevladujejo mišljenjski in telesni znaki stresa, tega pa največkrat poskušajo preprečevati s preživljanjem časa z družino, s sprehodi in z izleti, s počitkom in s spanjem. Predlagamo še druge načine za preprečevanje stresa in smernice za preprečevanje vpliva stresa pri učiteljih, saj smo ugotovili, da je delo učitelja na razredni stopnji zelo stresno in pri opravljanju le-tega lahko hitro pride do izgorevanja.
Ključne besede: - stres - učitelji razrednega pouka - stresorji na delovnem mestu - izgorevanje - obvladovanje stresa  
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

80.
Kompetence za vodenje družinskega podjetja
Barbara Vrhovnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V malih družinskih podjetjih, kjer se racionalni poslovni sistem prepleta s čustvenim družinskim sistemom, je vodenje bolj zahtevno kot v večjih podjetjih, kjer velikost pogojuje jasno razmejitev funkcij in odgovornosti. V družinskih podjetjih je ustanovitelj podjetja običajno tudi v vlogi vodje. Zato mora imeti vrsto managerskih kompetenc, ki pa jih večina sedanjih družinskih podjetnikov v okviru formalnega izobraževanja ni pridobila. V teoretičnem delu naloge smo proučili značilnosti družinskih podjetij ter področje managementa, vodenja in kompetenc. Predstavili smo tudi pomembnost prepletanja managerskih in vodstvenih kompetenc. Bolj kot so pri posamezniku lastnosti obeh vlog v ravnovesju, bolj uspešen je lahko na vodstvenem položaju. V empiričnem delu naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov o anketiranih podjetnikih in njihovih podjetjih preverjali tudi delež družinskih podjetij v skladu z definicijo družinskega podjetja, opredeljeno v magistrski nalogi. Ugotovili smo, da je med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji 48,4 % družinskih podjetij, ki na ključnih delovnih mestih večinoma zaposlujejo družinske člane. V dveh najobsežnejših vprašanjih, v katerih so anketiranci ocenjevali posamezne kompetence iz predlaganega kompetenčnega profila, smo sicer ugotovili določene razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji v obvladovanju kompetenc in zaznavanju pomembnosti kompetenc, vendar pa nismo uspeli dokazati, da so te razlike statistično značilne. Pokazale pa so se statistično značilne razlike, ko smo v družinskih podjetjih primerjali obvladovanje in pomembnost kompetenc za vodenje. Rezultati kažejo, da v družinskih podjetjih lastniki – managerji ne obvladujejo kompetenc za vodenje v obsegu, kot bi si želeli. Na podlagi izsledkov raziskave smo ugotovili, da v teoretičnem delu magistrske naloge oblikovani kompetenčni profil lahko v celoti predlagamo kot kompetenčni profil vodje družinskega podjetja. V družinskih podjetjih lahko uporabijo kompetenčni profil kot orodje za presojo lastnih vodstvenih kompetenc ali kompetenc vodstvenega kadra v podjetju. Poslovanje družinskih podjetij bo uspešnejše, če bodo sistematično in kontinuirano skrbeli za razvoj vodstvenih kompetenc. Vodstvene kompetence, ki bi jih želeli okrepiti, lahko izboljšajo z izobraževanjem in usposabljanjem, mentorstvom, specialističnim svetovanjem in spoznavanjem dobrih praks. Kompetenčni profil lahko podjetniki uporabijo tudi kot orodje za oblikovanje individualnih programov usposabljanja v procesu priprave naslednikov za prevzem družinskega podjetja. Tako bodo uspešnejši tudi prenosi družinskih podjetij na mlajšo generacijo.
Ključne besede: družinsko podjetje, management, vodenje, kompetence, učeča se organizacija
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 347; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici