SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 663
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Uspešnost obrtno-zborničnega sistema v Sloveniji
Andreja Štrekelj, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Organizacije morajo zaradi vse večje konkurence in prostega nastopa na trgu stremeti k čim večji tržni prednosti oziroma prepoznavnosti in uspešnosti, ne glede na področje poslovanja. To velja tudi za neprofitne organizacije, ki svojemu neprofitnemu poslanstvu profitno sledijo in ga neprofitno uresničujejo. Med neprofitne organizacije spada tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki v slovenskem prostoru deluje že 47 let in je nastala na podlagi skupnih interesov takratnih obrtnikov zaradi omejevanja države pri razvoju obrti in dandanes predstavlja obrtno-zbornični sistem. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili neprofitne organizacije, management neprofitnih organizacij in njegove temeljne funkcije. V nadaljevanju smo obravnavali in opredelili strategijo, vizijo in poslanstvo, ki je vodilo delovanja vseh organizacij, še posebej pa neprofitnih, ki ne obstajajo zaradi ustvarjanja dobička, ampak zaradi uresničevanja skupnih interesov določenih skupin. Pravilno postavljeni cilji so vodilo za uresničevanje strategije, izvrševanja poslanstva in sledenje viziji neprofitne organizacije. Ker neprofitne organizacije večinoma delujejo na storitvenem področju, smo opredelili storitve, zagotavljanje njihove kakovosti in merjenje. V nadaljevanju smo na kratko opredelili človeške vire, saj so zaposleni najpomembnejši kapital v vseh storitvenih organizacijah, v neprofitnih organizacijah pa predstavljajo edini kapital, s katerim razpolagajo takšne organizacije. V tretjem poglavju smo predstavili delovanje zborničnega sistema v Evropski uniji in njegovega evropskega združenja ter primerjali podobne zbornične sisteme v državah EU s slovenskim obrtno-zborničnim modelom ter ugotovili podobnosti in razlikovanja v njih. Opisali smo tudi podporno podjetniško okolje v Sloveniji, katerega del je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in njene območne zbornice in smo ga v magistrski nalogi podrobno obravnavali. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov in vprašanj o delovanju obrtno-zborničnega sistema preverjali raziskovalne hipoteze, ki se nanašajo predvsem na ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih in uspešnost delovanja obrtno-zborničnega sistema. Naredili smo tudi SWOT analizo obrtno-zborničnega sistema. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v obrtno-zborničnem sistemu ne kažejo izrazitega zadovoljstva oziroma nezadovoljstva glede delovanja le-tega. A večina zaposlenih se strinja, da bi ta lahko deloval bolje, saj ima ustrezno usposobljen strokovni kader v območnih zbornicah in dobro svetovalno službo v krovni organizaciji. Primeri dobre prakse v drugih državah EU so pokazali, da ni popolnoma primerljivega modela, ki bi bil enak slovenskemu obrtno-zborničnemu sistemu, še najbližja in najbolj podobna sta javnopravna sistema zbornic v Nemčiji in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo na podlagi izhodišč raziskave, primerjave nekaterih zborničnih sistemov in SWOT analize podali predloge za izboljšanje delovanja obrtno-zborničnega sistema, ki so smernice za zaposlene in vodstvo obrtno-zborničnega sistema.
Ključne besede: neprofitna organizacija, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, management v neprofitni organizaciji, človeški viri, strategija, poslanstvo in vizija
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 252; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

52.
Razvoj odločitvenega modela za izbiro multimodalne biometrične nadzorne tehnologije
Tomaž Božič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z razvojem prototipnega sistema za podporo odločanju pri izbiri multimodalne biometrične nadzorne tehnologije. V teoretičnem delu so predstavljene najbolj razširjene metode biometrične identifikacije in verifikacije. Nato smo predstavili sisteme za strojno učenje z metodo podatkovnega rudarjenja. Natančno smo predstavili tudi programsko orodje Orange in utemeljili, zakaj smo ga uporabili. V empiričnem delu naloge smo razvili prototip večkriterijskega odločitvenega modela za pomoč svetovalcem/prodajnikom pri izbiri topologije sistema za potrebe varovanja določenega objekta. Model smo razvili s pomočjo sistema na podlagi strojnega učenja Orange. V modelu smo uporabili naslednje klasifikacijske metode: Naive Beyes, Neural Network, k NN, SVM, Random Forest in Classification Tree. Model smo naučili in validirali na dejanskih podatkih obravnavanega podjetja. Kot najtočnejša metoda pri klasifikaciji se je izkazala metoda klasifikacije Random Forest z natančnostjo klasifikacije CA 98,63 %. Razviti model je pokazal zadovoljivo natančnost pri ustrezni izbiri sistema biometrične identifikacije in verifikacije.
Ključne besede: pristopna kontrola, biometrija, strojno učenje, klasifikacija, večkriterijski odločitveni modeli
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 294; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (2,27 MB)

53.
Opredelitev modela kompetenc presojevalcev ISO 9001:2015 ob upoštevanju sodobne ergonomije
Ines Hikl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati, kakšne spremembe v postopkih certificiranja in preverjanja kompetentnosti presojevalcev je potrebno izvesti, da bo delovno mesto presojevalca, ko bo presojal po novi izdaji standarda ISO 9001:2015, v ergonomskem ravnovesju. Nova izdaja standarda prinaša nove izzive tako za certificirane organizacije kakor tudi za certifikacijske hiše. Za uspešno izvedbo presoj po novi izdaji standarda so potrebne spremembe obstoječih postopkov usposabljanja ter zagotavljanja in preverjanja kompetentnosti presojevalcev. Spremembe, ki jih prinaša nova izdaja, posegajo v obstoječe ergonomske interakcije tako na mikro kakor tudi na makro nivoju. »Nova generacija« presojevalcev bo morala imeti bolj odprto komunikacijo s stranko, bolj strukturiran in manj birokratski pristop pri pregledovanju rezultatov presojane organizacije ter biti kos komunikaciji z najvišjim vodstvom o kontekstu in strateških usmeritvah presojane organizacije. Pokazati bo morala veliko mero fleksibilnosti pri iskanju dokazov zaradi spremembe na področju dokumentiranih informacij. Presojevalci bodo morali razumeti koncept miselnosti, usmerjene v tveganja, ter znati prepoznati in slediti zahtevam preko tveganj in priložnosti do ciljev in politik. V magistrski nalogi je definiran nabor kompetenc, ki so potrebne za uspešno izvedbo presoje na podlagi sodobnih ergonomskih načel, ki vključujejo primarno kognitivno in organizacijsko ergonomijo v modernih sistemih vodenja kakovosti. Rezultat našega dela bo ergonomsko oblikovan model vodenja presojevalcev, ki temelji na tem, da je uspešnost presoje odvisna od pripravljenosti presojevalca, in istočasno v ospredje postavlja raziskave in ergonomsko dejstvo, da je potrebno delo prilagoditi delavcu in ne obratno. Na ta način je zagotovljen ergonomski model vodenja presojevalcev, obenem pa so postavljeni primerni temelji za uspešno pripravo na izvedbo presoj po novih zahtevah
Ključne besede: Ergonomija, sistem vodenja kakovosti, presojevalci, standard ISO 9001:2015
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 396; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (4,22 MB)

54.
Model permanentne implementacije varnostne kulture v podjetja na podlagi ergonomskih načel
Marjan Krnc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Reaktivno delovanje smo v raziskovanih podjetjih spremenili, saj smo prešli v sistem proaktivnosti. V podjetja smo implementirali inovativne sisteme varnosti in zdravja pri delu ter inovativne permanentne modele varnostne kulture z vključevanjem ergonomskih načel. Cilj podjetij je bil doseči dolgoročno trajnostno spremembo obnašanja glede varnosti na vseh slojih od vodstva do terena. Sledil je pristop vseh zaposlenih k izgradnji učinkovitega sistema varnosti in zdravja pri delu ter permanentne varnostne kulture v podjetju. Pri raziskavi in analizi smo se s pomočjo pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika za 507 zaposlenih in 13 različnih podjetij omejili na statistično analizo varnostne kulture, implementiranih ergonomskih načel in dokazovanje postavljenih hipotez. Analiza je dokazala, da je človeški faktor glavni vzrok za nezgode. Ugotovili smo, da nezgode niso odvisne samo od usposobljenosti, ozaveščenosti, ustreznega sistema varnosti in zdravja pri delu, ustrezne varnostne kulture, dobrih delovnih ali ergonomskih pogojev, temveč so tudi splet nesrečnih okoliščin – dejavnikov in se dogajajo vsem. Dokazali smo, da se zaposlenim v podjetjih z nizkim indeksom varnosti, z nizko varnostno kulturo, zaposlenim brez ustrezne vrednote za varnost in s slabšimi ergonomskimi načeli nezgode dogajajo pogosteje. Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni ločijo po skupinah glede na indeks varnosti. Skupina, ki ima slab faktor varnosti, ima tudi največji delež nezgod in hkrati najmanjše zaznavanje incidentov/nevarnih dogodkov. Zato mora biti cilj vsakega podjetja napredovanje zaposlenih v boljšo skupino, v kateri je razmerje bolj ugodno. In če bodo podjetja sledila rezultatom analize, da bodo permanentno delala na motivaciji in usposabljanju, na ozaveščanju in razumevanju ter zavedanju in upoštevanju predpisov in postopkov, vzpostavila pravo zaupanje v poročanje, bodo dejansko dosegla večjo varnost in zdravje pri delu. Zaključujemo, da je model permanentne implementacije z vključevanjem ergonomskih načel prava pot za izboljšanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Model je treba dejansko živeti v praksi in stalno spremljati učinke, ki so osnova za nenehno izboljšanje oz. nadaljnji razvoj modela.
Ključne besede: varnostna kultura, nezgoda, varnost, vrednota, ergonomija
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 155; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (3,17 MB)

55.
Obvladovanje vedenja in zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v vodilnih bolnišnicah štajerske regije
Jožefa Tomažič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo predstavlja preučevanje odnosa čustvene kompetentnosti in vedenja na zavzetost zaposlenih na področju zdravstvene nege. Problem, ki ga pri vsakdanjem delu zaposlenih v zdravstveni negi zaznavamo je, da moderne zahteve sodobnega managementa in delo z bolnimi, črpajo čustva zaposlenih, zato je zelo pomembno, da zaposleni zaznavajo in obvladujejo svoja čustva, jih ustrezno izražajo in nadzorujejo. V teoretičnem delu prikazujemo pomen obvladovanja čustev pri zaposlenih v zdravstveni negi in izpostavimo pomen čustev pri delu s pacienti in medsebojnem sodelovanju. V empiričnem delu preučujemo povezanost vedenja preko obvladovanja čustev v povezavi z zavzetostjo za delo. Ugotavljamo statistično pomembne razlike med različnimi profili glede na čustveno kompetentnost, zavzetost za delo in delno tudi glede na življenjski slog. S kvantitativno raziskavo preučujemo povezavo med vedenjem zaposlenih v zdravstveni negi predvsem iz vidika obvladovanja čustev in zdravega življenjskega sloga in zavzetostjo za delo. Preučujemo torej opredelitve zaposlenih na področju zdravstvene nege do trditev glede čustvene kompetentnosti, življenskega sloga in zavzetosti za delo v dveh bolnišnicah Štajerske regije (n = 474). Rezultati raziskave so pokazali, da sta sposobnost obvladovanje čustev in zavzetost zaposlenih šibko, vendar statistično pomembno (p < 0,001 pri 1% tveganju) linearno povezani (r = 0,388). V razskavi smo tudi ugotovili, da sta starost in obvladovanje čustev neznatno linearno povezani (r = 0,055). Analiza rezultatov je pokazala, da je stres statistično pomembno negativno povezan z zazvzetostjo zaposlenih (p < 0,001). Pokazali smo namreč, da se z višanjem stopnje stresa, niža zavzetost za delo. Dokazali smo tudi, da sta čustvena kompetenca in zavzetost za delo šibko (r = 0,333), vendar statistično pomembno (p < 0,001) linearno povezani. Skozi analizo rezultatov smo ugotovili, da je dejavnik, ki najbolj vpliva na razlike v zavzetosti za delo zaposlenih v zdravstveni negi stres, saj smo dokazali, da stres statistično pomembno vpliva na zavzetost za delo zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: zavzetost za delo, zdravstvena nega, čustvena inteligenca, čustvena kompetenca, vedenje, stres.
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 291; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (2,09 MB)

56.
Model celovitega upravljanja z znanjem
Sonja Pavše Grabrijan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V podjetjih se dnevno srečujemo z ogromnim številom podatkov in informacij, ki nastajajo v delovnih procesih. Dostop do informacij je v večini primerov znan. Kljub temu, da lahko z naprednimi tehnologijami generiramo, zbiramo in urejamo velike količine podatkov, ostaja problem upravljanja z znanjem še vedno zelo aktualen. V nalogi obravnavamo problem upravljanja z znanjem v inovativnem podjetju, ki ima delovne procese dobro opredeljene, podatke, ki v teh procesih nastajajo pa strukturirane in shranjene v podatkovnih bazah. Soočajo pa se z izzivom zajemanja nestrukturiranih podatkov in informacij, ki bi prispevale k večji konkurenčnosti podjetja. V ta namen bomo s pomočjo literature in virov preučili področje upravljanja znanja ter obdelali osnovna teoretična izhodišča. Na osnovi analize stanja v podjetju na področju upravljanja znanja bomo podali predlog modela celovitega upravljanja z znanjem za razvojno naravnano podjetje, ki daje velik poudarek pri svojem poslovanju na inovativnost. Glavni problem, ki ga naloga naslavlja, je enotna vstopna točka do znanja v podjetju. Izhajamo iz predpostavke, da je znanje razpršeno in iz različnih virov. Za pregled stanja na področju upravljanja znanja in virov znanja v podjetju bomo opravili intervjuje s petnajstimi lastniki različnih procesov (prodaja, proizvodnja, nabava, razvoj, finance, kadrovska,…). Cilj intervjujev bo prepoznati vire znanja iz posameznih poslovnih procesov in dostop do tega znanja. Znanje se v podjetju nahaja tako v elektronskih kot tudi v papirnih virih. Podjetje različna področja dela in procese pokriva z različno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. S pomočjo prototipne rešitve in obstoječe informacijske tehnologije bomo poizkušali povezati različne vire znanja v podjetju in na ta način olajšati iskanje znanja po nepovezanih virih.
Ključne besede: informacije, znanje, upravljanje znanja, modeli upravljanja znanja, informacijsko komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 213; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (3,33 MB)

57.
Vpliv energetske izkaznice na vrednotenje nepremičnin
Silvo Plesnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljena povezava med načini vrednotenja nepremičninskih pravic in izdelanimi ter izdanimi energetskimi izkaznicami stavb v Republiki Sloveniji. Poseben poudarek pri samem procesu ocenjevanja vrednosti se nanaša na pazljivost uporabe podatkov predstavljenih v energetskih izkaznicah. Izvedena je bila analiza primerljivosti dveh z zakonodajo predpisanih tipih energetskih izkaznic na konkretnih primerih. Obveznost pridobitve energetske izkaznice v postopku prodaje ali oddaje nepremičnine je v svojem bistvu pomoč bodočemu kupcu ali najemniku stavbe pri odločitvi o nakupu/najemu. S pomočjo energetske izkaznice potencialni kupec dobi nekatere informacije o energijskih lastnostih stavbe. Vrednotenje nepremičnin je kompleksnejše delo, ki mora biti interdisciplinarno, kar pomeni, da mora biti ocenjevalec vrednosti med drugim osredotočen tudi na energijske lastnosti ocenjevane nepremičnine. Pri tem bi mu naj bila v pomoč tudi energetska izkaznica stavbe, ki jo ocenjuje. Ali je energetska izkaznica kot javna listina lahko ocenjevalcu vrednosti v pomoč, ali je sistem vpeljave energetskih izkaznic v slovenski prostor dosegel svoj namen in je pri tem v strokovno pomoč še drugim deležnikom na trgu, je med drugim predmet ugotavljanja pričujoče naloge.
Ključne besede: premoženje, nepremičnine, vrednotenje nepremičnin, energetske izkaznice
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 201; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

58.
Vpliv podobe na nakup turistične storitve
Urška Binter, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem smo raziskovali vpliv imidža in marketinškega spleta na obseg prodaje turističnega produkta Bleda. Bled je ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti Slovenije, zato je smiselno preveriti, kako uspešno je trženje unikatne destinacije. Zasnova magistrskega dela temelji na teoretičnem in raziskovalnem delu. Prvi del povezuje teorijo turizma, prakso razvoja turistične destinacije, predstavi trženjske pristope za vzpostavite imidža destinacije in nakupno pot potrošnika. Nato je predstavljena turistična destinacija Bled, posebnosti njegovega blejskega imidža in trženja te destinacije. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako partnerji Bleda ocenjujejo dimenzije imidža in marketinškega spleta. Zanimalo nas je tudi, kako velik je vpliv imidža in marketinga na obseg prodaje nočitev. Raziskovali smo štiri dimenzije imidža ter njihovo odvisnost od obsega prodaje: zaznano unikatnost celotne podobe, zaznano unikatnost znamenitosti, kakovost okolja, percepcijo varnosti. Nadalje smo iskali povezavo med obsegom prodaje in petimi dimenzijami marketinškega spleta, ki so: zaznana kakovost produkta, percepcija cene storitev, percepcija načina prodaje Bleda, percepcija uporabljenih kanalov promocije Bleda, percepcija domačinov. Zanimala nas je še korelacija med obstoječo pozitivno izkušnjo o Sloveniji in obsegom prodaje. Anketirali smo 400 sprejemnih agencij, tuje večje organizatorje potovanj, združenja ali potovalne agencije, ki prodajajo produkt Bleda. Vrnjenih smo dobili 235 enot, od tega jih je 164 dokončalo anketo. Anketiranci prihajajo iz 30 držav vsega sveta. Kolikor nam je poznano, je to prva tovrstna raziskava za turistično destinacijo Bled. Anketiranci izmed vseh postavk najvišje rangirajo varnost Bleda. Ta postavka ima najvišjo aritmetično sredino in najnižjo standardno deviacijo. Najnižjo oceno so anketiranci namenili prometu. Zelo nizko je ocenjena tolerantnost do drugih religij, zelo zaskrbljujoča pa je slaba ocena kakovosti storitev, saj je ta ključen element turistične ponudbe. Statistične ugotovitve ne nakazujejo povezanosti med neodvisnimi spremenljivkami (“imidž,” “marketinški splet”) in odvisno spremenljivko (obseg prodaje), kar pa še ne pomeni, da je temu res tako.
Ključne besede: imidž destinacije, unikatnost znamenitosti, tržni pristopi, menedžment destinacije
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 224; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

59.
Model učinkovitega pridobivanja evropskih sredstev
Marija Michaud, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrske naloge bomo izhajali iz zadnje čase precej aktualne teme oz. problema, zakaj prihaja do precejšnje razlike med načrtovano in dejansko dinamiko črpanja evropskih sredstev, oziroma zakaj slovenska podjetja in organizacije ne črpajo evropskih sredstev dovolj učinkovito. Teoretično bomo opredelili pojme EU ter opisali institucije, pravne predpise in tehnike dela, ki urejajo področje evropskih sredstev. V raziskovalnem delu bomo ugotavljali, koliko organizacij in katere redno sodelujejo v evropskih projektih in kaj je ključnega pomena za njihovo sodelovanje. Cilj raziskave je: identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito pridobivanje sredstev, izpostavitev smernic za uspešno prijavo, osnovanje modela učinkovitega pridobivanja sredstev. S pomočjo rezultatov raziskave bomo spremenili oz. zavrnili hipotezo, predstavili ugotovitve, model učinkovitega pridobivanja sredstev ter predloge za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: - Evropska unija - Evropska sredstva - Kohezijska politika - Finančni okvir EU - Vodenje projektov
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 188; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

60.
Analiza vpliva uvedbe spletnega uredniškega sistema znanstvene revije na učinkovitost uredniškega procesa
Pika Škraba, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno upravljanje v procesu izdajanja znanstvene revije ter učinek uvedbe spletnega uredniškega sistema na skrajševanje časa potrebnega za uredniško odločitev za posamezni prejeti članek. Izvedeno je bilo načrtovanje, izbira, uvedba in uporaba spletnega uredniškega sistema. Za celovito oceno uvedbe spletnega uredniškega sistema je bilo izvedeno prilagajanje sistema za obravnavano znanstveno revijo, uvajanje zaposlenih ter strukturiranje podatkov o recenzijskem postopku, časov od oddaje članka do končne odločitve za članek. Izvedena je primerjava časov izvedbe recenzijskega postopka posameznih zaporednih let in obdobja pred uvedbo spletnega uredniškega sistema (2009-2011) ter obdobja po uvedbi spletnega uredniškega sistema (2012-2014). Predstavljeno je statistično testiranje hipotez, s katerimi smo potrdili uspešnost uvedbe spletnega uredniškega sistema ter vpliv le-tega na učinkovitost uredniškega dela. Opredelili smo dejavnike, ki zagotavljajo hitrejše in kvalitetnejše ter lažje in učinkovitejše upravljanje v procesu izdajanja znanstvene revije. Analizirali smo kakovostni vidik recenzijskega postopka in podali smernice izboljšav za višanje kakovosti recenzijskega postopka. V magistrskem delu so podani tudi izsledki analize upravljanja s pomočjo spletnega uredniškega sistema ter smernice za reševanje podobnih primerov v praksi.
Ključne besede: recenzijski proces, uredniški proces, spletni uredniški sistem, učinkovitost recenzijskega procesa, znanstvena revija
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 207; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (3,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici