SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 668
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
SOCIALNI IN MOTIVACIJSKI VIDIK PLAČE MED MLADIMI
Špela Gradišnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se najprej seznanili z mladimi na trgu dela, kjer smo predstavili pojma mladost in mladina, njuno zgodovino ter začetke mladinskega dela. Po spoznanju mladih in mladine smo se dotaknili njihove prisotnosti na trgu dela v Sloveniji. Ker je v Sloveniji njihova brezposelnost pereč problem, smo se dotaknili tudi zaposlovanja in zaposljivosti mladih, ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo zaposlovanje. Zanimale so nas tudi vrednote mladih. Zaradi prenasičenosti na trgu dela, smo poiskali najizvirnejše načine zaposlitve. Na kratko smo razložili kaj je plača in njene tri vidike. Empirični del pa je sestavljen iz raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo ga mladim, ki so kadar koli opravljali delo in zanj prejeli plačilo in ugotovili, da so mladi načeloma zadovoljni s svojo trenutno zaposlitvijo, težavo je zaznati edino pri pridobivanju zaposlitve. Treba pa poudariti, da jih zelo malo išče zaposlitev.
Ključne besede: • Mladi • Trg dela • Plača • Motivacijski in socialni vidik plače
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 226; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (3,21 MB)

42.
POKLICNI PROFIL BLAGAJNIKOV V BANČNEM SEKTORJU
Špela Kimovec Capl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo želeli oblikovati poklicni profil blagajnika oziroma določiti minimalni standard znanj, veščin in kompetenc za delovno mesto blagajnika v bančnem sektorju. V Sloveniji ni poklicne kvalifikacije za to delovno mesto, zato smo želeli analizirati in ugotoviti, kaj mora imeti kandidat za zasedanje in uspešno opravljanje tega delovnega mesta. Vsaka banka ali hranilnica ima svoje zahteve in znotraj interne sistemizacije opredeljena dela, naloge in kompetence. Glede na to, da je v bančnem sektorju veliko blagajnikov, smo želeli poenotiti in določiti minimalni standard za to delovno mesto. V zelo obsežni raziskavi smo ugotovili, katere so ključne kompetence, katere naloge in dela so najpomembnejša, katera znanja in izobraževanja se zahteva od blagajnika. Pogledali smo tudi razpise za delovna mesta v določenem obdobju iz Zavoda za zaposlovanje RS. Največji poudarek se daje na trženje in komunikacijo, saj so blagajniki prvi, ki navežejo oziroma ohranjajo stik s strankami. Pomembno je tudi, da so blagajniki natančni, korektni, verodostojni, urejeni, poznajo storitve in produkte, ki jih ponujajo. Blagajnik je torej prva oseba, s katero vzpostavimo stik, ko vstopimo v banko. Pravi pristop in odnos blagajnika pa je način, kako privabi stranko in tudi povečuje zaupanje v banko.
Ključne besede: - Poklicni profil blagajnikov - Bančni sektor - Kompetence - Sistemizacija - Delovno mesto - Dela in naloge
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 220; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (2,66 MB)

43.
MODEL KOMPETENC JAVNIH USLUŽBENCEV NA PODROČJU SOCIALE
Špela Žibert, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Kompetence imajo ključno vlogo v življenju posameznika. Brez dobro razvitih kompetenc zelo težko uspešno opravljamo delovne naloge. V magistrskem delu smo predstavili ključne socialne in delovne specifične kompetence zaposlenih Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Magistrsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili in pojasnili kompetence, njihove značilnosti in vrste. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi kompetenčnega modela, saj predstavlja bistvo magistrskega dela. Obravnavali smo javne uslužbence, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. V raziskovalnem delu smo si postavili pet raziskovalnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj z različnimi statističnimi testi smo prišli do zanimivih ugotovitev. Želimo izpostaviti, da so zaposleni Centra slepih slabovidnih in starejših Škofja Loka ocenili, da imajo dobro razvite delovno specifične kompetence, ki so potrebne pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Bolj kot so pri zaposlenih izražene socialne kompetence, bolj so izražene tudi delovno specifične kompetence in obratno. Višje kot so zaposleni ocenili pomembnost socialnih kompetenc, bolj imajo razvite delovno specifične kompetence in obratno. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s starostniki, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo. Prav tako obstajajo statistično značilne razlike v samooceni razvitosti delovno specifičnih kompetenc med skupinama zaposlenih, ki menijo, da imajo dovolj razvite kompetence za delo s slepimi in slabovidnimi, in tistimi, ki menijo, da jih nimajo.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, socialne kompetence, delovno specifične kompetence, javni uslužbenec
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 365; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (697,92 KB)

44.
VPLIV NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA NA ZMANJŠANJE IZGORELOSTI MEDICINSKIH SESTER
Veronika Ivartnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Izgorevanje je postal resen problem današnjega časa. Vpliva tako na izgorelo osebo, kot na osebe, ki so z njo v stiku. Prav tako vpliva na celotno organizacijo, delodajalca, paciente, družino, predvsem pa ohromi posameznika, ki lahko zaradi izgorelosti izgubi službo, zdravje, ugled, notranji mir. Zaradi nenehnega tehnološkega razvoja se spreminjajo osnovne vsebine dela in obremenitve zaposlenih. Obremenitve nastajajo zaradi neugodnih pogojev, predvsem pa so na udaru psihične obremenitve, značilne za storitvene dejavnosti. Posledice teh obremenitev pa vodijo k pogostejšemu doživljanju stresa in posledično vseh s stresom povezanih bolezni, ena izmed njih je izgorelost. V teoretičnem delu naloge smo predstavili znake in faze izgorelosti, prav tako smo predstavili dejavnike tveganja za nastanek izgorelosti. Opisali smo nekaj tehnik nevrolingvističnega programiranja, s katerimi se izognemo stresnim situacijam in posledično izgorelosti. V nadaljevanju smo opravili raziskavo s pomočjo ankete, s katero smo zbrali podatke za nadaljno analizo, na podlagi vzorca medicinskih sester. Izpolnile so ga diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prišli smo do ugotovitev, da je njihovo delo močno podvrženo izgorelosti, ter da uporaba tehnik in veščin nevrolingvističnega programiranja pomaga oziroma preprečuje izgorelost. Izkazalo se je, da tehnike in veščine nevrolingvističnega programiranja, ki jih uporabljajo na nezavedni ravni, ne vplivajo na izboljšane odnose s sodelavci. Ugotovljeno je bilo, da izgorelost ne vpliva na strokovnost dela medicinskih sester.
Ključne besede: Medicinska sestra, izgorevanje, nevrolingvistično programiranje
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 266; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (5,98 MB)

45.
UVEDBA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V TELEKOMUNIKACIJSKEM PODJETJU
David Kropf, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Hiter tehnološki razvoj, konkurenčnost, visoka pričakovanja kupcev in zunanjih partnerjev so tisto, kar lastnikom podjetja povzroča visok pritisk. Danes podjetje, ki ni pripravljeno oz. noče avtomatizirati poslovanja, ni konkurenčno na tržišču. Organizacije za celovito podporo in avtomatizacijo poslovnih procesov uporabljajo celovite programske rešitve (Enterprise resource planing systems ERP). To je celovita programska rešitev podjetja ,ki poskrbi za povezanost in delovanje podjetja. V nalogi obravnavamo uvedbo celovite programske rešitve v manjšem telekomunikacijskem podjetju X. Problem je zanimiv, saj v Sloveniji prevladujejo majhna podjetja, ki običajno nimajo dovolj sredstev (finančnih in kadrovskih) za uvedbo tovrstnih rešitev, nekateri pa niso pripravljeni oziroma imajo odpor do uvedbe novih tehnologij in sprememb procesov v podjetje.
Ključne besede: celovita programska rešitev, avtomatizacija poslovnih procesov, organizacijska analiza, odprtokodni celovita programska rešitev »Odoo«
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 292; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,78 MB)

46.
ANALIZA POSLOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA SPODNJI BRNIK-VOPOVLJE
Aleš Ropotar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Prostovoljno gasilsko društvo ima kot nepridobitna organizacija zasidrane korenine globoko v slovenski zgodovini in ljudeh. Financiranje prostovoljnih gasilskih društev v Republiki Sloveniji je določeno z zakoni, ki pokrivajo področje gasilstva in organiziranja ter delovanja društev na območju Republike Slovenije. Vsako prostovoljno gasilsko društvo se sooča z iskanjem zanesljivih finančnih virov, ne samo tistih, ki so predvideni po zakonodaji. S stalnimi in predvidljivimi finančnimi viri lahko zagotovijo nemoten razvoj društva. Mandatno obdobje organizacijskih in operativnih funkcij traja pet let, kar je primerna doba za analizo delovanja društva z vidika napredka in razvoja ter finančnega poslovanja. Na osnovi pridobljenih podatkov, izpiskov in zapisov je na primeru Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Brnik–Vopovlje analizirano finančno poslovanje društva v letih od 2009 do 2014. Sledi preverjanje, ali lahko iz pridobljenih letnih poročil in bilanc stanja sklepamo, v kakšni finančni kondiciji je društvo, kakšen je bil razvoj in kako so se gibali stroški opremljanja društva ter ali je bilo društvo uspešno pri zagotavljanju svojega poslanstva. Prostovoljna gasilska društva so zaradi napredka v znanosti vse bolj sodobno opremljena, tako si je treba tudi zaradi načrtovanja nadaljnjega razvoja postaviti cilje za določeno obdobje. Na osnovi trenutnega stanja sta narejena ocena razvoja in načrt porabe finančnih sredstev za naslednjih pet let. To bo koristilo predvsem upravnemu odboru društva in operativni strukturi, ki bi na osnovi začrtanih ciljev lažje upravljala denarna sredstva in bolj temeljito načrtovala opremljanje in razvoj društva.
Ključne besede: - nepridobitna organizacija, - društvo, - prostovoljno gasilsko društvo, - financiranje nepridobitnih organizacij, - računovodski izkaz.
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 343; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (10,09 MB)

47.
Analiza učenja partnerske komunikacije v šoli za starše v zdravstvenih domovih gorenjske regije
Erika Povšnar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. Namen: Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. Raziskovalna metodologija: Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo. Rezultati: Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000). Zaključki: Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - šola za starše - prehod para v starševstvo - komunikacija - učenje
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

48.
INTEGRACIJA NOTRANJIH PRESOJ PO ISO 9001, ISO/TS 16949 IN ISO 14001
Kristina Bizant, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja sistemov managementa, integracije sistemov managementa in integracije notranjih presoj sistemov managementa. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvantitativna in kvalitativna raziskava. Magistrsko delo je namenjeno vsem organizacijam, ki si želijo izboljšati sisteme managementa in narediti organizacijo bolj prilagodljivo ter prožno. Uporabno je za podjetja, ki imajo vpeljane sisteme managementa in se zanimajo tudi za integracijo sistemov managementa ter integracijo notranjih presoj sistemov managementa. Organizacije imajo lahko vpeljanih več sistemov managementa, ki pripomorejo k učinkovitejšemu vodenju. Za lažje obvladovanje različnih sistemov managementa se pogosto sisteme managementa integrira, kar pomeni, da se jih združi v bolj učinkovit integriran sistem managementa. Organizacije, ki imajo integrirane sisteme managementa, imajo po navadi integrirane ali vsaj delno integrirane tudi notranje presoje sistemov managementa. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s kvantitativno metodo — anketnim vprašalnikom — ugotovili, da integracija sistemov managementa organizacijam prinese veliko prednosti. Spoznali smo cilje integracije sistemov managementa ter elemente, ki jih organizacija pridobi z integracijo. Raziskali smo, koliko podjetij ima integrirane notranje presoje sistemov managementa in do kakšne mere. Ugotovili smo, da integracija notranjih presoj sistemov managementa prinese veliko prednosti za organizacijo, pojavljajo pa se tudi določene ovire. Raziskali smo pomembnost resursov za presojo integriranih sistemov managementa. Ugotovili smo, da ni razlike v prednostih integracije notranjih presoj sistemov managementa glede na velikost podjetja ter da ne obstajajo bistvene razlike v stopnji integracije sistemov managementa glede na velikost podjetja. Spoznali smo, da sta najpogosteje integrirana standarda ISO 9001 in ISO 14001. S kvalitativno metodo — študijo primera — pa smo na primeru podjetja prikazali stopnjo integracije notranjih presoj sistemov managementa glede na tri kriterije: tim presojevalcev, čas presoje ter plan in poročilo presoje. Glede na ugotovitve raziskovalnega dela magistrske naloge in pregleda raziskav tujih avtorjev z raziskovanega področja smo ugotovili, da je za uspešnost, obstoj in rast organizacije na trgu vpeljava ter integracija sistemov managementa in notranjih presoj zelo pomembna.
Ključne besede: ISO 9001, ISO/TS 16949, ISO 14001, Sistemi managementa, Integracija sistemov managementa, Notranja presoja, Integracija notranjih presoj
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 171; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (2,63 MB)

49.
RAZLIKE V ZADOVOLJSTVU BOLNIKOV Z ZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE-KONCESIONARJEM IN ZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE V JAVNEM ZAVODU
Adrijana Hren Visenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pacienti lahko z oceno zadovoljstva z delom zdravnika družinske medicine prispevajo k višji kakovosti v zdravstvu. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike v zadovoljstvu pacientov z zdravnikom, zaposlenim v javnem zdravstvu, in s koncesionarjem. V presečni študiji smo uporabili anketni vprašalnik EUROPEP s 25 vprašanji. Priložnostni vzorec je zajemal 80 pacientov, ki so obiskali splošnega zdravnika v mesecu marcu 2016. Analiza je pokazala razlike v zadovoljstvu pacientov v prid koncesionarju. Skupna povprečna ocena po EUROPEP točkovniku je pri obiskih v javnem zavodu znašala 75 točk, pri zdravniku koncesionarju pa je bila povprečna ocena 89 točk (p<0,001). Skupna ocena EUROPEP vprašalnika je zavzela 81,9 točk. Najvišje povprečne vrednosti po Likertovi lestvici (4,74) zasledimo pri vprašanju o zaupnem ravnanju z zdravstvenim kartonom, in sicer v skupini pacientov, ki so obiskali koncesionarja. Najvišjo razliko smo ugotovili pri vprašanju o telefonski zvezi z ambulanto, ki je pri koncesionarju znašala 4,45, pri zdravniku v javnem zavodu pa 3,45 (razlika za eno točko, p<0,001). Mediana ocene po Likertovi lestvici je pri koncesionarju znašala odlično 5, pri zdravniku v javnem zavodu pa prav dobro 4 (p<0,001). Na splošno so pacienti, ki so obiskali obe skupini zdravnikov, podali zelo visoke ocene in sklepamo lahko, da so zadovoljni z delom tako osebnega zdravnika koncesionarja kot zdravnika v javnem sektorju.
Ključne besede: zadovoljstvo pacientov, kvaliteta zdravstvene oskrbe, zdravnik družinske medicine, koncesionar
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 284; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (2,14 MB)

50.
Značilnosti vodenja v družinskih podjetjih
Jolanda Mihelič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V postmoderni družbi se pripisuje vodenju velik pomen, ker se povezuje vodenje in različne stile vodenja z uspešnostjo in učinkovitostjo podjetij. V nalogi razumemo podjetje kot obliko gospodarske družbe, ki se ukvarja s proizvodno in storitveno dejavnostjo. Posebna oblika podjetij so družinska podjetja, ki so tudi zaradi nedorečene definicije manj pogosto predmet znanstvenega proučevanja. V magistrskem delu smo proučevali stile vodenja v tistih izbranih slovenskih družinskih podjetjih, ki so bila regijski nominiranci v izboru za zlato, srebrno in bronasto gazelo Slovenije med leti 2011 in 2015. Cilj naloge je bil ugotoviti, kako direktorji omenjenih podjetij sprejemajo odločitve in kako vodijo zaposlene. Posebej so nas zanimale oblike komunikacije, lastnosti vodij, ki jih pri njih prepoznajo njihovi zaposleni, in vpliv stilov vodenja na učinkovitost podjetja. Rezultati raziskave so pokazali sledeče. Intervjuvani direktorji prepuščajo zaposlenim večjo samostojnost na operativnem nivoju, ker se tako poveča njihova odgovornost in pripadnost podjetju. Na strateški ravni pa le redko prepustijo odločanje zaposlenim, ki niso družinski člani, ker menijo da je to izključno v njihovi pristojnosti. V raziskovanih podjetjih zaposlene večinoma aktivno vključujejo v sodelovanje pri določanju delovnih ciljev. Direktorji naloge delegirajo ustno, ker so odnosi med njim in zaposlenim neformalni. Intervjuvanci prepoznavajo ustno komunikacijo kot bolj osebno in pristno. Sestanke imajo v majhnih skupinah in po potrebi, ker menijo da so le-ti izguba časa. Direktorji se zavedajo vpliva različnih stilov vodenja na učinkovitost podjetja. Večina intervjuvancev svojega stila vodenja ni spremenila, ker se jim ne zdi potrebno uvajati sprememb dokler ima podjetje primerno rast. Redki, ki so spremenili stil vodenja, pa so ga zaradi hitre rasti podjetja ali osebnih razlogov.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, management, vodenje, stili vodenja, uspešnost podjetja
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici