| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 764
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko d.o.o.
Nina Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko, d. o. o.«, smo raziskovali, kako v podjetju motivirajo zaposlene, ali nadrejeni delajo razlike med zaposlenimi ter kako temperament vpliva na delovno uspešnost v podjetju. V teoretičnih osnovah smo predstavili osnove ravnanj z zaposlenimi, kot so medsebojni odnosi, motiviranje zaposlenih, redne letne razgovore ter kako ravnati, ko pride do stresa na delovnem mestu. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli v podjetju z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da so zaposleni zadovoljni s svojim delovnim mestom, imajo pozitivno mnenje o svojih nadrejenih in so v večini zadovoljni z motivacijskimi metodami, ki se jih v podjetju poslužujejo. Vodje na delovnem mestu ne delajo razlik med zaposlenimi ne glede na čas zaposlitve v podjetju niti glede na spol zaposlenih. V podjetju prav tako ni prevladujočega temperamenta, kar nakazuje, da tudi pri samem procesu zaposlitve ne gledajo na to, kakšnega značaja je zaposleni, in ne delajo razlik pri osebnostnih lastnostih. Glede na raznolikost temperamentov v podjetju ne morejo ustvariti nekega motivacijskega modela za vse zaposlene, saj je vsak temperament motiviran na drugačen način. Ne nazadnje pa je le vsak posameznik edinstven in ima vsak svoj način motivacije.
Ključne besede: motivacija, komunikacija, odnosi, temperamenti, zaposleni
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike
Peter Bohinc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela. Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa. Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Problematika zaposlovanja mladih žensk v občini Lukovica
Teja Bernot, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 8; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Kompetence za razvoj kariere
Maruša Props, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Redni letni razgovori za strokovne delavce na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Mateja Progar, 2020, magistrsko delo

Opis: Redni letni razgovori so na področju razvoja kadrov eden učinkovitejših načinov za odkrivanje novih kadrovskih zmožnosti, povečanje motivacije zaposlenih, povečanje zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu, izboljšanje kakovosti dela in ne nazadnje za doseganje ciljev organizacije. Letni razgovori so usmerjeni v preteklost, sedanjost in prihodnost. Redni letni razgovor je osnova za spremljanje delovne uspešnosti delavcev in zagotavlja njihov karierni razvoj. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani se redni letni razgovori ne izvajajo oziroma se ti izvajajo pomanjkljivo. Vodstvo fakultete spodbuja uvedbo rednih letnih razgovorov, vendar pa izvedba še vedno ostaja v pristojnosti vodij posameznih služb. V zaključnem delu smo preverjali, ali se na fakulteti podpira uvedba rednih letnih razgovorov. Ločeno smo preverjali mnenja delavcev in mnenja vodij. Raziskava in analiza podatkov je bila izvedena na podlagi anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med strokovne delavce v tajništvu fakultete. Anketa je bila anonimna, podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Glavne ugotovitve zaključnega dela so, da se na fakulteti podpira uvedba letnih razgovorov. Delavci imajo o uvedbi v splošnem pozitivno mnenje. Vodje služb so za izvedbo pripravljeni pridobiti ustrezna znanja. Vodstvu fakultete se predlaga uvedbo rednih letnih razgovorov.
Ključne besede: redni letni razgovor, razvoj kadrov, zaposleni, usposabljanje
Objavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na gostoljubnost hostes v lutkovnem gledališču ljubljana
Tamara Ćuk, 2020, magistrsko delo

Opis: Hitro spreminjajoče socialno okolje vedno bolj poudarja storitev "možganov". Ti za kupce skrbijo s svojo prijaznostjo, intelektualnostjo in so jim na razpolago ter v pomoč, zato nas je zanimalo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubnost hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana so se v preteklosti spraševale, kaj je tisto, kar zaposlenega na tem delovnem mestu spodbuja k večji gostoljubnosti, in kaj je tisto, kar njihovemu gostoljubju znižuje vrednost pomembnosti. Organizacije danes zaradi vedno večje konkurenčnosti na trgu prodajnih storitev, ki zahtevajo interakcijo s kupci, velik pomen pripisujejo gostoljubju. Gostoljubje je eden tistih dejavnikov, ki vpliva na organizacijo, ali bo ta s svojo storitvijo kupca zadržala in ga privabila k ponovnemu nakupu ali pa ga bo od tega popolnoma odvrnila, zato je pomembno, da poznamo ključne dejavnike, ki vplivajo na gostoljubje zaposlenih. Oseba, ki je bila s storitvijo zadovoljna, bo svojo pozitivno besedo širila naprej, prav tako lahko pozitiven vtis podjetju prinese nove potencialne zaposlene. Na gostoljubje zaposlenih vplivajo številni dejavniki, katere morajo vodje zaposlenih in celotna organizacija dobro poznati, saj se le tako lahko na tem področju izboljšujejo in posledično ohranjajo svoj kader ter zagotavljajo konkurenčnost. Zaposleni v organizacijah potrebujejo veliko pozornosti za izboljšanje morebitnih dejavnikov, ki vplivajo na gostoljubje. Raziskavo smo izvedli v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer smo anketirali hostese in hostesnike, delo v hostesni službi pa opravljajo študenti in upokojenci. S pomočjo že validiranih vprašalnikov smo izdelali samostojni vprašalnik, ki smo ga preko spletne povezave posredovali vsakemu posamezniku. Za merjenje psihološkega opolnomočenja smo uporabili PEQ – Spreitzerjev vprašalnik, za merjenje organizacijske pripadnosti smo uporabili Allen in Meyerjev – OCQ, prav tako smo uporabili Spectorjev – JSS vprašalnik o zadovoljstvu z delom in vprašalnik HELS, povzet po Chu in Murrmannu, ki meri čustveno lestvico gostoljubnosti. Z anketo smo ugotavljali, kateri dejavniki gostoljubja so po mnenju hostes bistveni. V raziskavo smo vključili nekdanjo in sedanjo vodjo hostes. S pomočjo primerjalne analize intervjujev, pretekle in sedanje vodje hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, smo naše hipoteze in raziskovalna vprašanja lahko primerjali in podkrepili. Tako smo pridobili konkreten vpogled v njuno stališče glede na vpliv dejavnikov gostoljubja hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Ugotovili smo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubje hostes. Hostese in hostesniki med dejavniki gostoljubja najbolje vrednotijo pozdrav obiskovalca z nasmehom in vzpostavitev očesnega stika. Prav tako smo ugotovili, da so si podana mnenja v intervjujih podobna, vendar kljub temu ostaja bistvena razlika v načinu vodenja. Pretekla vodja hostes je veliko pozornosti namenjala hostesam in hostesnikom ter njihovi vključenosti v samo gledališče, medtem ko je sedanja vodja bistveno bolj usmerjena v dodatna izobraževanja in pogovore. Podali smo tudi konkretne rešitve za izboljšanje gostoljubja hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, katere bi z implementacijo v proces dela prinesle boljše rezultate, raven gostoljubja v gledališču bi dvignile na povsem nov, zavidljiv nivo in tako ohranile visoko konkurenčnost pred drugimi gledališči. Med predlogi, ki bi po mnenju vprašanih pozitivno prispevali h gostoljubnosti hostes, so dodatna izobraževanja, večja vključenost hostes in hostesnikov v sam proces delovanja Lutkovnega gledališča Ljubljana, merjenje zadovoljstva hostes in hostesnikov itd.
Ključne besede: gostoljubje, dejavniki gostoljubja, hostesa/hostesnik, organizacijska pripadnost, upokojenci
Objavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Prenova poslovnega modela in razvoj spletne trgovine v malem podjetju
Eva Štirn, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih smo priča hitrim in intenzivnim spremembam v načinu poslovanja, oglaševanja in pristopanja do kupcev. Vsako podjetje se mora znati spremembam na trgu hitro prilagoditi, sicer ga lahko ostala konkurenčna podjetja izpodrinejo in prevzamejo njegovo mesto na trgu. V magistrskem delu smo se osredotočili na poslovanje podjetja Agrotehnika, d. o. o., in na njihov pristop do kupcev. Ugotovili smo, da je njihova spletna stran zastarela in ne izpolnjuje današnjih zahtev na trgu. Prav tako ima podjetje nepopolno izdelan poslovni načrt, katerega je potrebno prenoviti za zagotovitev boljše konkurenčnosti na trgu in izpolnitev zahtev strank. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali ključne elemente sodobnega elektronskega poslovnega sistema, kot so informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijski sistem, tehnologije komuniciranja, elektronsko poslovanje, svetovni splet, spletna trgovina itd. Prav tako smo se osredotočili na raziskovalne strategije in obstoječe poslovne modele. Za potrebe izgradnje novega poslovnega modela podjetja smo se odločili za uporabo poslovnega modela Canvas. V praktičnem delu magistrskega dela smo opisali potek prenove spletne strani za podjetje Agrotehnika, d. o. o., ter izgradnjo in vpeljavo spletne trgovine in spletne prodaje. S tem smo podjetju zagotovili boljšo konkurenčnost v poslovnem svetu ter jim omogočili lažji dostop do širšega kroga potencialnih kupcev. Spletno trgovino smo postavili na OpenCart platformi ter jo nadgradili z vmesnim vtičnikom, ki omogoča hkratni uvoz podatkov iz VASCO ERP sistema v spletno trgovino OpenCart. V drugem delu magistrskega dela smo opisali obstoječi poslovni model podjetja, ga analizirali in ga prenovili glede na nov način poslovanja podjetja, torej glede na spletno prodajo. Za oblikovanje novega poslovnega modela smo se poslužili uporabe poslovnega modela Canvas. Ugotovili smo, da je bila spletna trgovina že takoj v samem začetku dobro sprejeta s strani kupcev, saj se je izdatno povečalo tako povpraševanje po izdelkih podjetja Agrotehnika, d. o. o., kot njihov nakup. Spletna stran je namenjena tako poslovnim uporabnikom kot končnim kupcem in s tem smo zajeli celotno populacijo potencialnih kupcev. Določene potrebe po izboljšavi delovanja spletne strani in njene zmogljivosti se bodo pokazale z daljšo uporabo, zato vemo, da projekt nikoli ne bo v celoti zaključen. Vendar trenutno lahko z gotovostjo trdimo, da je bila vpeljava spletne trgovine v podjetju uspešna.
Ključne besede: Prenova spletne strani, Spletna trgovina, OpenCart, Poslovni model, Canvas
Objavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

8.
Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na Gorenjskem
Claudia Ribnikar Lavtižar, 2020, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Ključne besede: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 91; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
Vidiki obravnave minimalne plače v republiki sloveniji
Sebastijan Nemeček, 2020, magistrsko delo

Opis: Institut minimalne plače ob vsaki uskladitvi vzbudi družbene diskusije o upravičenosti njene višine in samega obstoja. Ekonomski vidik obravnave minimalne plače velja za enega od osrednjih, za njegov vsebinski antagonizem glede predmeta obravnave pa je mogoče izvor iskati v ekonomski šoli, v katero se šteje osebo, ki argumentira stališče. Osrednja ekonomska področja razprave, na katere pozitivno, negativno ali nasploh vpliva minimalna plača, pa so višina zaposlenosti, obstoj pravnih subjektov in vpliv na cene dobrin lokalne ali globalne ravni. Poleg omenjenega vidika izredno visoko vrednostno konotira moralni vidik. Ta se osredotoča na vprašanje odnosa družbe do revščine, katere obstoj, kot pravi argument zagovora minimalne plače, naj bi preprečila minimalna plača kot oblika sredstva socialne varnosti. Vendar obeh vidikov, ki veljata za osrednja pri razpravi o minimalni plači, ni mogoče obravnavati prirejeno, niti izjemoma – imata namreč moralni vidik primata argumentacije. Tako v magistrskem delu obravnavamo oba omenjena vidika, vključno s splošno pravno opredelitvijo instituta minimalne plače. Pri opredelitvi vidikov pa poleg teoretičnih navedb področij, na katere ima vpliv minimalna plača, v ospredje postavljamo vsebinske argumente zagovornikov in nasprotnikov instituta minimalne plače glede obstoja in višine minimalne plače. Poleg teoretične opredelitve vidikov pa v raziskovalnem delu analiziramo prejete podatke respondentov glede minimalne plače. Zastavljeni cilji raziskovalnega dela obsegajo zadovoljitev osnovnih in želenih potreb respondentov, njihovo poznavanje instituta minimalne plače ter predvsem njihov vidik glede obstoja in višine minimalne plače.
Ključne besede: minimalna plača, pravni vidik minimalne plače, ekonomski vidik, moralni vidik, družbeno gospodarska ureditev
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
Dizajn delovnega okolja na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala
Lea Pučnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava dizajn delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala. Predstavljen je vpliv različnih telesnih drž članov kabinskega osebja med pripravo kabine pred prihodom potnikov na letalo in med strežbo ter vpliv okolja na člane kabinskega osebja v letalu (turbulence, vibracije, hrup, tlak, temperatura zraka …). Raziskava, ki je bila narejena še v času polne aktivnosti Adrie Airways, d. o. o., in je predstavljena v empiričnem delu magistrskega dela, temelji na podatkih, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete, izvedene v mesecu aprilu 2019, v katero so bili vključeni redno zaposleni in študenti, ki so opravljali delo člana kabinskega osebja v podjetju Adria Airways, d. o. o. Anketo je rešilo 43 anketirancev. Ergonomska metoda OWAS temelji na dokumentiranih podatkih, pridobljenih na letu novembra 2018 s pomočjo kamere na mobilnem telefonu. Metodi RULA in REBA temeljita na anketiranju članov kabinskega osebja na posameznem delovnem mestu, zato sta v večji meri odvisni od občutka, realnosti in interpretacije podatkov. Lundqvistov indeks pa računsko določa odstotne deleže težavnosti, v kateri se znajdejo člani kabinskega osebja pri opravljanju del in nalog. Vse slike in posnetke za analizo smo pridobili s pomočjo mobilnega telefona. Ključni del pri ocenjevanju dizajna delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala so bila vprašanja, ki so vključevala subjektivno oceno o razmerah na letalu in zdravstvenem stanju posameznika. Večina anketirancev je mnenja, da razmere (suh zrak, hrup, mraz, vročina, vibracije in manjša koncentracija kisika) vplivajo na njihovo zdravje. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da 46,5 % anketirancev na letalu zelo moti hrup. Prav zaradi hrupa 88,4 % anketirancev sliši manj in ima glavobole. Prav tako smo ugotovili, da 72,1 % članov kabinskega osebja po končanem letenju boli hrbet, 51,2 % pa vrat zaradi upognjene drže vratu in hrbta kabinskega osebja pri pripravi kabine na let. 97,7 % anketirancev je mnenja, da bi se razmere v letalu lahko izboljšalo. V okviru magistrskega dela smo izpostavili nekatera ključna področja izboljšav. Predlagali smo dodatne raziskave, s katerimi bi ugotovili dejavnike, ki ovirajo ergonomske izboljšave za člane kabinskega osebja glede strežbe na letalu, ocenili učinek predlogov izboljšav glede izboljšanja dizajna (ergonomije) na delovnem mestu ter predlagali boljše ozaveščanje zaposlenih o ergonomiji na delovnem mestu, saj veliko lahko naredijo zaposleni tudi sami.
Ključne besede: ergonomija, dizajn, delovno mesto, kabinsko osebje, REBA, RULA, OWAS
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (37,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici