Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vsakoletno višanje ciljev uprave podjetja po izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in ekonomičnosti proizvodnega obrata z namenom povečanja proizvodne fleksibilnosti in odzivnosti do končnih kupcev in ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu nas vedno znova žene, da iščemo načine, kako zastavljene cilje doseči. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ustreznih rešitev s pomočjo metod in orodij, ki se navezujejo na model organizacijske ergonomije. Glede na problemsko stanje v proizvodnem obratu ocenjujemo, da je ta model najbolj ustrezen za implementacijo, saj obravnava delavca, tehnologijo in procese. Z analizo stanja v proizvodnem obratu, ki proizvaja kopalniško pohištvo, smo poiskali izboljšave in rešitve, ki bodo vplivale na humanizacijo dela, boljšo kakovost, učinkovitost in ekonomiko obrata. Obravnavali smo tako strojni oddelek kot tudi montažno linijo sestave omarice z umivalnikom. Na ključnih delovnih mestih smo izvedli meritve s pomočjo metode OWAS. Meritve snemanja poteka procesa smo razdelili na dva sklopa, in sicer na izdelavo polizdelka in izdelavo omarice z umivalnikom. Prav tako smo izračunali OEE za stroje ter skupni OLE za montažno linijo. Dobljene rezultate smo podrobno analizirali in izdelali predloge za izboljšave. V zadnjem delu naloge smo s ciljem izboljšanja rezultatov pred prenovo izvedli študijo primera prenove delovnega mesta za sestavo in montažo predala na montažni liniji. Ugotovimo lahko, da smo s prenovo delovnega mesta dosegli razbremenitev delavca in izboljšali njegovo učinkovitost. Na podlagi rezultatov pa lahko dolgoročno računamo tudi na izboljšanje kakovosti in ekonomičnosti obrata.
Ključne besede: ergonomija, organizacijska ergonomija, učinkovitost, OWAS.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 48; Prenosov: 7
Celotno besedilo (14,17 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z delovanjem in prilagajanjem organizacij v izrednih razmerah. Kot primer smo preučevali delovanje različnih organizacij v različnih sektorjih med izrednimi razmerami COVID-19. To smo si izbrali zato, ker so izredne razmere COVID-19 zajele celotno svetovno gospodarstvo in je tu na voljo ogromno podatkov in informacij. Področje smo raziskovali z uporabo literature iz najrazličnejših virov, ki so javno dostopni. Glavni cilj dela je odkriti dobre prakse delovanja organizacij v izrednih razmerah. Najboljše izmed teh smo dokumentirali in podrobneje opisali. Glavni namen tega je, da dobre prakse ostanejo dokumentirane in tako lahko koristijo organizacijam v prihodnjih izrednih razmerah. Taka dokumentacija je izjemnega pomena, saj se dobre prakse delovanja v izrednih razmerah pogosto pozabijo, kadar izredne razmere niso prisotne. To je bil tudi glavni razlog za tako veliko škodo med izrednimi razmerami COVID-19, saj večina organizacij na take razmere ni bila pripravljena, čeprav bi morala biti. Za spopadanje s prihodnjimi izrednimi razmerami bo pripravljenost organizacij zelo pomembna, saj se bo na ta način mogoče izogniti večjemu delu škode, ki jo povzročijo takšne in drugačne izredne razmere. Naše upanje je, da bi bila lahko dela, kot je to, v prihodnje neke vrste navodilo za delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah.
Ključne besede: Epidemija, COVID-19, ekonomija, globalizacija, organizacije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura. V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger. Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime. Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Ključne besede: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 65; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 166; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Pandemija bolezni covid-19 je povzročila drastične spremembe, prizadela mnoga podjetja ter jih prisilila v prilagajanje poslovanja z namenom ohranjana konkurenčnosti in povečevanja obsega poslovanja. Mnogi zaposleni so se znašli v izjemno stresnih situacijah zaradi socialne, zdravstvene in poklicne negotovosti. Namen naloge je pripraviti relevanten pregled sekundarnih virov literature o izbrani tematiki. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave iskali odgovore na osem raziskovalnih vprašanj, ki so se navezovala na prilagoditve poslovanja, izzive pri izvozu in uvozu blaga, iskanju novih prodajnih poti, prilagajanju dela zaposlenih in sprejemanju teh prilagoditev zaposlenih ter morebitne prilagoditve v prihodnosti. Kvalitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo vnaprej pripravljenih intervjujev v podjetju Geaprodukt, d.o.o., ki je specializirano podjetje za trženje sadja in zelenjave. Ugotovili smo, da se je podjetje dobro, pravočasno in uspešno prilagodilo na izzive, ki jih je prinesla bolezen covid-19. V podjetju so se osredotočili na razvoj novih produktov, s katerimi lahko ustvarjajo večji obseg poslovanja, vpeljali so nove oblike dela, kot so delo od doma, delo na daljavo, ki pa se zaradi njihove narave dela ni izkazalo kot najbolj primerna oblika dela, zato se ga v prihodnosti prostovoljno ne bodo posluževali. V nadaljevanju svetujemo in menimo, da imajo pravočasne prilagoditve podjetij izjemen pomen za poslovanje, saj tako lahko ohranjajo konkurenčnost na trgu, povečujejo obseg poslovanja in iščejo nove tržne priložnosti.
Ključne besede: prilagajanje poslovanja, epidemija, covid-19, delo od doma, gospodarstvo med epidemijo
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 206; Prenosov: 58
Celotno besedilo (779,21 KB)