| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 799
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Analiza konsolidacije informacijskih rešitev
Blaž Kastelic, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobni telekomunikacijski ponudniki se morajo hitro prilagajati spremembam na trgu, nuditi zanesljive storitve omrežja in učinkovito izvajati procese za podporo poslovanju. Prav zaradi tega so se v podjetju odločili izpeljati kompleksno transformacijo informacijskega sistema za podporo poslovanju. Konsolidacija poteka v skladu z načrtovano specifikacijo ter standardi in je ključna za celovito prenovo informacijskih rešitev. Vsebuje 5 glavnih vlog, ki smo jih opisali in analizirali. Poleg tega smo opisali tudi zaledne službe ki so temelj za celotno infrastrukturo informacijskega sistema. Rezultat dela je zagotoviti optimizacijo celotnega procesa, boljšo uporabniško izkušnjo ter povečati obseg elektronskega poslovanja. Prav tako delo opisuje tudi stanje pred prenovo in po njej, kjer smo s pomočjo metode dela – intervjuja, dobili odgovore na vprašanja, glede postopka vpeljave informacijskih rešitev, ter jih kasneje predstavili podjetju.
Ključne besede: informacijski sistem, podpora poslovnim procesom, konsolidacija, intervju
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Karierni sistem in kompetence vodij v poklicnih gasilskih enotah
Marko Tomazin, 2021, magistrsko delo

Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

6.
Kompetence vodje pasjega hotela
Katja Podgoršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Ključne besede: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenega
Janja Lavrač, 2020, magistrsko delo

Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Optimizacija postopka vodenja čakalnega seznama ambulante za genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta v Ljubljani
Eufemia Barzelatto, 2020, magistrsko delo

Opis: Eden glavnih ciljev ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje je hitra in kakovostna obravnava vsakega pacienta. Pomanjkanje ustreznih prostorov za osebje in dokumentacijo pogosto oteži delovni postopek, kar povzroči dodaten pritisk na medicinske sestre in slabo organizacijo. Cilj magistrske naloge je bil postavljanje baze podatkov, ki bi na prvem mestu zagotavljala ustrezno in hitrejšo obravnavo pacienta glede na stopnjo nujnosti in posledično tudi razbremenila zaposlene v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta Ljubljana, kar bi se kazalo kot višja raven zadovoljstva na delovnem mestu, kar je zelo pomemben dejavnik kakovostne obravnave pacienta. Uporabljen je bil program MS Access, ker je zmožen upravljanja velikega števila podatkov in je dostopen vsem, saj ima Onkološki inštitut Ljubljana licenco za paket Microsoft Office. Na obe raziskovalni vprašanji je bilo odgovorjeno in vsi cilji so bili doseženi. Za dodatne kritike in nadgradnje bodo potrebne usmeritve zaposlenih po nekaj časa uporabe nove informacijske rešitve v praksi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijske tehnologije, čakalni seznam, management, zdravstvo
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

9.
Uporaba metod strojnega učenja za izboljšanje spletnega vprašalnika
Duško Rodić, 2020, magistrsko delo

Opis: Zbiranje podatkov preko spletnega vprašalnika je v današnjem času pravzaprav stalnica, saj gre za hiter in učinkovit način za zajemanje podatkov iz širše populacije. Pogosto pa so vprašalniki predolgi in tudi kompleksne, zato ne zajemamo ciljne populacije in ne dobimo prave slike o raziskovanem stanju. Poseben primer je zajemanje podatkov z namenom ocene primernosti uporabe zalo-zmogljivega računalništva v oblaku za mala in srednje velika podjetja. Ta vprašalnik je namenjen zajemu vhodnih podatkov za večkriterijski model, ki omogoča oceno potenciala, ki v praksi ni v celoti zaživel. Izhajamo iz predpostavke, da je tudi kompleksnost vprašalnika vplivala na šibek odziv respondentov. Iz tega smo razvili raziskovalno vprašanje: »Ali je mogoče vprašalnik skrajšati s pomočjo strojnega učenja?«. Cilj magistrske naloge je, da s pomočjo metod strojnega učenja skušamo ugotoviti katera vprašanja največ prispevajo k oceni potenciala ter na ta način skrajšati vprašalnik. Problem smo reševali z uporabo metod strojnega učenja. V ta name smo analizirali večkriterijski model, vprašalnik za zajemanje podatkov, odgovore respondentov ter v programu Orange , ki poleg metod strojnega učenja vsebuje tudi vizualizacijo podatkov, IV analizirali prispevek posameznega vprašanja h končni oceni. Rezultati kažejo, da imajo nekateri kriteriji večji vpliv na končno oceno potenciala uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku, vendar se ti kriteriji nanašajo na splošne atribute primerov (npr. država, vrsta organizacije). Ob izločitvi trivialnih kriterijev napoved modela še vedno ni dovolj natančna, zato je edini zaključek, ki ga lahko potegnemo, da na pričujočih podatkih ni bilo možno izbrati takega nabora kriterijev oziroma vprašanj, s katerimi bi lahko natančno ocenili potencial uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku.
Ključne besede: - zelo-zmogljivo računalništvo, - oblak, - strojno učenje, - podatkovno rudarjenje, - Orange (program).
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

10.
Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo
Martina Kramarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni. Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo. Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni. Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Ključne besede: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 74; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici