1. Nadgradnja ogrevalnega sistema z internetom stvariBranko Zebec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje analizo in razvoj prototipa za nadgradnjo ogrevalnega sistema, pri katerem smo sledili dvema ciljema: povezati ogrevalni sistem v internetno omrežje s pomočjo tehnologije interneta stvari in optimizirati ogrevalni sistema. Za dosego ciljev smo raziskali vse potrebne tehnologije, programska orodja in strojno opremo. Pri implementaciji smo uporabili programsko platformo Home Assistant, s katero smo razvili glavni krmilnik na strojni opremi Raspberry Pi 4. V okviru platforme Home Assistant smo integrirali dodatna programska orodja: Cloudflare za vzpostavitev varne povezave na oblačni strežnik in s tem ustvarjanje varnega tunela do glavnega krmilnika, Node-RED, s katerim smo razvili programsko kodo za povezavo z napravami Modbus in optimizacijo sistema vključno s PID krmilnikom, InfluxDB za bazo podatkov vseh spremenljivk našega ogrevalnega sistema, Grafano za vizualizacijo podatkov iz baze, Google SDK za integracijo Googlovega pomočnika na Home Assistant. Na krmilnik smo povezali naprave prek protokola Modbus TCP/IP (angl. Transmission Control Protocol/Internet Protocol): Daikin krmilnik za dostop do toplotne črpalke Daikin Altherma HT, Siemens sobni termostat. Za spremljanje porabe električne energije smo razvili merilnik porabe na modulu ESP32, ki smo ga povezali na kontakte S0 analognega števca. Programsko kodo C++ smo povzeli in prilagodili ter povezali prek protokola MQTT na Home Assistant. Razvili smo tudi simulacijski model, s pomočjo katerega smo preverjali nastavitve PID krmilnika. S statistično analizo smo preverili, ali so podatki po optimizaciji sistema resnično potrdili pričakovane rezultate glede zmanjšanja porabe električne energije, manjšega vtoka ogrevalne vode ter sprememb sobne temperature. Prototip smo preverjali v celotnem ogrevalnem obdobju, le-ta je deloval zanesljivo brez izpadov. Za oddaljeni dostop smo uporabljali Home Assistant pomočnika in Googlovega pomočnika. Optimizacija ogrevalnega sistema se je izkazala za zelo uspešno, kar smo potrdili z meritvami spremenljivk, predvsem porabe električne energije. Ugotovili smo, da se v prehodnem obdobju ogrevanja poraba znatno zmanjša. Na podlagi tega smo prepričani, da bomo na dolgi rok podaljšali življenjsko dobo toplotne črpalke ter prispevali k trajnostni naravnanosti našega sistema ogrevanja.
Ključne besede: internet stvari (IoT), pametni dom, ogrevanje, Home Assistant, Node-RED, PID.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (9,03 MB) |
2. Enakost spolov na trgu dela v SlovenijiNeža Žugelj Gašperšič, 2024, magistrsko delo Opis: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol.
Ključne besede: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centruArijana Smajlović, 2024, magistrsko delo Opis: Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA).
En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05).
Ključne besede: stres, izgorelost, medicinske sestre, urgentni center
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okoljuMarjetka Lucija Prelog, 2024, magistrsko delo Opis: magistrske naloge z naslovom Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju obravnava vpliv globalizacije na upravljanje človeških virov v slovenskih podjetjih. Naloga raziskuje, kako globalni trendi in tehnološki napredek oblikujejo kadrovske prakse ter kakšne izzive to predstavlja za slovenske organizacije. Namen raziskave je analizirati vpliv globalizacije na kadrovsko funkcijo, prepoznati glavne izzive pri implementaciji globalnih praks in predlagati rešitve za prilagoditev tem spremembam.
V teoretičnem delu naloga pojasnjuje ključne pojme globalizacije, njen zgodovinski razvoj in vpliv na svetovno gospodarstvo. Obravnava tudi razvoj in vlogo kadrovske funkcije v sodobnih organizacijah ter spremembe, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Poseben poudarek je na izzivih, kot so iskanje in zadrževanje talentov, prilagajanje multikulturnim delovnim okoljem in implementacija digitalnih orodij v kadrovske procese.
Raziskovalni del temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje intervjuje s petimi slovenskimi kadrovskimi strokovnjaki. Namen teh intervjujev je bil pridobiti vpogled v aktualne prakse in izzive, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Ugotovljeno je, da globalizacija povečuje potrebe po fleksibilnih delovnih pogojih, raznolikosti v kadrih in uporabi digitalnih rešitev. Vendar pa so slovenska podjetja omejena z dostopom do naprednih kadrovskih orodij in s težavami pri prilagajanju globalnih praks lokalnim razmeram.
Zaključek naloge poudarja pomen prilagoditve globalnih trendov lokalnim specifikam ter potrebo po stalnem izobraževanju kadrovskih strokovnjakov. Med priporočili so uvedba prilagodljivih delovnih pogojev, večja vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in večja usmerjenost v strateško kadrovsko načrtovanje. Globalizacija predstavlja izziv, vendar hkrati ponuja priložnosti za razvoj bolj konkurenčnih in inovativnih kadrovskih praks v Sloveniji.
Ključne besede: globalizacija, kadrovska funkcija, tveganja, tehnološki napredek, slovenska podjetja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,65 MB) |
5. Dilema sodobne ženske: družina ali kariera?Maruša Rebernik, 2024, magistrsko delo Opis: Delo obravnava izzive in dileme, s katerimi se soočajo sodobne ženske pri usklajevanju družinskih in kariernih obveznosti. Namen je bil preučiti dileme, ki se nanašajo na usklajevanje teh dveh sfer, s pomočjo predhodnih raziskav in anketnega vprašalnika. Pri raziskavi je bil poudarek predvsem na starosti žensk, izobrazbi žensk, področju dela in starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Glavni rezultati so pokazali, da je družina ključna vrednota, ki je enako pomembna za ženske vseh starosti. Dejavnik starosti ob rojstvu prvega otroka pa je vpliven in ključen za razvoj in zavzetost kariere žensk. Samo preučevanje teorije pa nakazuje na pomembnost in potrebo po podpori delodajalcev in družbe, da ženske lahko lažje in učinkovito usklajujejo svoje mnoge vloge.
Ključne besede: materinstvo, kariera, dilema, diskriminacija, usklajevanje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Podpora organizacije pri preprečevanju izgorelosti med medicinskimi sestramiUrška Jalen, 2024, magistrsko delo Opis: Povzetek
Organizacijska in institucionalna ozaveščenost, pozornost in prepoznavanje problema igrajo ključno vlogo pri spodbujanju dobrega počutja medicinskih sester. Spodbujanje avtonomije, zagotavljanje ustreznih virov in podpornega osebja ter ustvarjanje sodelovalnega delovnega okolja lahko pozitivno vplivajo na zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih. Magistrsko delo preučuje podporo, ki jo organizacije nudijo medicinskim sestram pri preprečevanju in obvladovanju izgorelosti. Cilj raziskave je oceniti učinkovitost trenutnih podpornih ukrepov in predlagati izboljšave. Rezultati ankete med diplomiranimi medicinskimi sestrami so pokazali nezadovoljstvo z obstoječimi oblikami podpore, ki so preveč splošne in nezadostne. Pomanjkanje dolgoročne podpore, omejena dostopnost do psihološkega svetovanja in nezadostno prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti so bili glavni problemi. Intervjuji so potrdili kvantitativne ugotovitve in dodali vpoglede v težave, kot so nezadostna angažiranost vodstva in neučinkovito prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti. Pomanjkljiva promocija obstoječih programov in omejena dostopnost do svetovalcev so prispevali k večjemu stresu zaposlenih. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo večjo individualno podporo z uvedbo stalnih svetovalcev in mentorjev, izboljšanje prepoznavanja znakov izgorelosti z implementacijo proaktivnega pristopa, večjo angažiranost vodstva, ki naj zagotovi osebno podporo zaposlenim, ter boljšo promocijo in prilagoditev obstoječih programov za duševno zdravje, da bi le-ti postali bolj prepoznavni in učinkoviti. Trenutni ukrepi za podporo medicinskim sestram niso dovolj učinkoviti. Potrebne so spremembe, ki vključujejo večjo angažiranost vodstva, boljšo prepoznavnost znakov izgorelosti in izboljšanje obstoječih programov.
.
Ključne besede: Organizacija, izgorelost, medicinske sestre, zadovoljstvo, dobro počutje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Usklajevanje poslovnega in zasebnega življenja zaposlenih v podjetju XEva Pintar, 2024, magistrsko delo Opis: Poslovno in zasebno življenje sta najpomembnejša v življenju vsakega posameznika, saj posameznik svoje poslovno življenje opravlja vsaj 40 let. Skupaj predstavljata skupek delov posameznikovega življenja. Ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem ter postavljanje meje med enim in drugim delom vsakemu posamezniku predstavlja izziv.
Namen naloge je predstaviti teoretične osnove poslovnega in zasebnega življenja ter njuno usklajevanje. Pregledali smo sekundarne vire literature na podlagi katerih smo izdelali teoretični del naloge, nato smo z anketnim vprašalnikom pridobili vse potrebne podatke za izvedbo analize in nadaljnjo raziskavo. S statističnimi analizami smo preverjali štiri vnaprej postavljene hipoteze ter štiri raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so pokazali, da ljudje menijo, da je njihovo življene na splošno ustrezno uravnoteženo. Vendar je še vedno nekaj priložnosti za prilagoditve na področju obravnavane tematike.
Ključne besede: poslovno življenje, zasebno življenje, usklajevanje, kadrovanje, delo od doma
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,99 MB) |
8. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Ključne besede: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,60 MB) |
9. Ravnovesje poklicnega in zasebnega življenja v zasebnem in javnem sektorjuPatricia Smolej, 2024, magistrsko delo Opis: Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je že dolgo tematika, ki jo obravnavamo iz vidika različnih sfer (npr. menedžmenta, psihologija, izobraževanje, zdravstvo), ki predstavljajo tudi različne pristope in definicije ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Najbolj splošno bi lahko rekli, da ravnovesje vključuje aktivnosti v poklicnem in prostem času in se pozitivno odraža v zmogljivosti in povečanem zadovoljstvu na delovnem mestu. Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zato ne moremo obravnavati ločeno in samostojno, ampak tudi z vidika drugih faktorjev, ki imajo naj posredni ali neposredni vpliv. Nekateri izmed njih so: sreča, stres, motivacija, izgorelost, delovni čas, … Pomembna pa je tudi obravnava določenih skupin, kot so npr. ženske, ki pogosto igrajo vodilno vlogo v družini in hkrati zasedajo pomembne funkcije na delovnem mestu. Za čim boljše ravnovesje so tako vzpostavljeni različni programi, ki so prilagojeni različnim strukturam zaposlenih tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji. Opravljena je bila kvantitativna raziskava v Sloveniji v kateri je sodelovalo 103 anketirancev, ki so zaposleni tako v javnem in zasebnem sektorju. Za ugotavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem je bil uporabljen vprašalnik sta ga razvila Daniels in McCarraher (2000) in je bil uporabljen v številnih študijah. Ugotovljeno je bilo, da zaposleni niso povsem zadovoljni z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar v dobrem položaju, da situacija ne uide izpod nadzora. V delu niso bile ugotovljene statistično značilne razlike med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da imajo slabše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposleni na vodstvenih delovnih mestih, tisti z nižjo izobrazbo in tisti, ki delajo več kot 40 ur tedensko. Zato je bilo predlagano več ukrepov za izboljšanje stanja, in sicer : sprejem strategij za izboljšanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem, implementacija različnih programov, večja fleksibilnost delovnega časa, ozaveščanje nižje izobraženih zaposlenih o nevarnostih stresa, omejitev delovnega časa na 40 ur tedensko in drugi ukrepi. Za nadaljnje raziskovanje je bilo predlagano, da se bolj podrobno raziskuje skupine zaposlenih za katere je bilo ugotovljeno, da so bolj izpostavljene slabemu ravnovesju med zasebnim in poklicnim življenjem.
Ključne besede: ravnovesje, poklicno življenje, zasebno življenje, stres
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Analiza zadovoljstva zaposlenih v podjetju 3fs Nordic SI d. o. o.Eva Bajželj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju 3fs Nordic SI d.o.o. (v nadaljevanju 3fs). Namen dela je preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v obdobju petih let, od leta 2018 do 2022, ter identificirati glavne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in posledično na uspešnost podjetja.
V teoretičnem delu se osredotočamo na obravnavanje različnih pojmov, ki se nanašajo na tematiko, kot je (ne)zadovoljstvo na delovnem mestu, obravnavali smo tudi elemente in dejavnike zadovoljstva. Nekaj besed smo namenili tudi delu od doma in pandemiji Covid-19.
Področje praktične raziskave zajema analizo ankete s 47 vprašanji, ki je razdeljena na več sklopov, ki so povezani z zadovoljstvom na delovnem mestu. To so pomen dela, delovni pogoji, odnosi med sodelavci, možnosti za izobraževanje in napredovanje ter splošno počutje zaposlenih. Želja podjetja je bila prejeti grafični prikaz obširne ankete in deskriptivni opis določenih vprašanj, kar smo tudi opravili.
V raziskavi so bile uporabljene različne metode, ki vključujejo pregled domače in tuje literature ter izvedbo anketiranja med zaposlenimi v podjetju. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo pivotnih tabel in prikazani s pomočjo grafičnih prikazov, ki omogočajo vizualizacijo rezultatov in identifikacijo trendov v zadovoljstvu zaposlenih.
Preko raziskave ugotavljamo, da pandemija ni imela negativnega vpliva na zadovoljstvo, temveč v določenih situacijah prav obratnega. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih smo podjetju predlagali, naj nadaljujejo z dobrim delom kot doslej.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, zadrževanje kadrov, delovno okolje, motivacija, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,16 MB) |
