1. Načrt odpiranja podatkov v Arhivu Republike SlovenijeTine Završnik, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je oceniti zrelost Arhiva Republike Slovenije za objavo odprtih podatkov, analiza kakovosti objavljenih odprtih podatkov Arhiva Republike Slovenije na nacionalnem portalu za objavo odprtih podatkov OPSI ter pripraviti načrt za dvig zrelosti pri odpiranju podatkov. Osredotoča se na področje odprtih podatkov v javni upravi, s poudarkom na arhivski dejavnosti. V teoretičnem delu so predstavljeni pravni in tehnični okviri odprtih podatkov v Sloveniji. Predstavljena je vloga portala OPSI kot osrednjega nacionalnega portala za objavo odprtih podatkov. Empirični del zajema analizo zrelosti Arhiva Republike Slovenije za objavo odprtih podatkov ter pregled vseh podatkovnih nizov, objavljenih na portalu OPSI. Raziskava temelji na vsebinski in tehnični analizi podatkovnih nizov, na primerjavi z zahtevami odprtih podatkov ter interpretaciji priporočil iz poročila, pripravljenega s pomočjo orodja NOPSI. Rezultati analize so pokazali, da obstoječi podatki ne ustrezajo kriterijem odprtih podatkov, saj so večinoma objavljeni v neprimernih formatih za strojno obdelavo. Na podlagi teh ugotovitev je bil pripravljen načrt izboljšav, ki vključuje konkretne predloge za tehnično, vsebinsko in organizacijsko posodobitev objav. Pri tem smo se osredotočili na ustrezno licenciranje podatkov, uporabo odprtih formatov ter rednemu spremljanju in posodabljanju objav. Menimo, da bi Arhiv z načrtnim izboljšanjem odprtih podatkov ne le povečal njihovo dostopnost, temveč tudi izboljšal njihovo uporabnost za širšo javnost. Ključne besede: odprti podatki, Arhiv Republike Slovenije, načrt izboljšav, portal OPSI, orodje NOPSI Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. Razvoj nadzornih plošč za spremljanje e-izobraževanja v organizacijiAljoša Gostiša, 2025, magistrsko delo Opis: V organizaciji je zbiranje in analiziranje podatkov vse pomembnejše za optimizacijo poslovnih procesov in doseganje poslovnih ciljev. S pomočjo naprednih analitičnih orodij lahko organizacija pridobi koristne vpoglede, ki podpirajo sprejemanje pomembnih odločitev. Magistrsko delo se osredotoča na razvoj funkcionalnih nadzornih plošč za spremljanje e-izobraževanja v izobraževalni organizaciji, ki uporablja sistem LMS za upravljanje učnih aktivnosti zaposlenih. Proces razvoja nadzornih plošč je zajemal več korakov. Pričeli smo z zbiranjem naročnikovih zahtev in opredelitvijo ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), ki jih organizacija želi spremljati. Sledila je priprava, transformacija in integracija podatkov v analitično orodje Power BI. S pomočjo orodja smo nato za naročnika razvili interaktivne vizualizacije in oblikovali tri nadzorne plošče – Splošno, Oddelki in Zaposleni. Te plošče omogočajo spremljanje KPI, kot so stopnja uspešnosti dokončanja tečajev, napredek zaposlenih in kakovost izobraževalnih vsebin. Organizacija tako pridobi orodje za učinkovito analizo e-izobraževanja, kar omogoča izboljšanje strategij in načrtovanje novih izobraževalnih programov. Pripravljene plošče so prilagodljive in omogočajo nadgradnje, kot je vključitev dodatnih podatkovnih virov, ki bi služili razvoju novih vizualizacij v skladu s potrebami naročnika. Ključne besede: integracija podatkov, Power BI, analitična orodja, vizualizacija podatkov, nadzorne plošče Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. Model za ocenjevanje vrednosti projektov razvoja spletnih programskih rešitevNina Milinković, 2024, magistrsko delo Opis: V nalogi predstavljamo zasnovo in implementacijo modela multiple linearne regresije v »Podjetju X«, ki se ukvarja z razvojem spletnih programskih rešitev. Model je bil zasnovan za izboljšanje natančnosti pri napovedovanju presežka ur v projektih, kar omogoča boljše planiranje in oceno projektov. S sistematično analizo podatkov iz preteklih projektov in oblikovanjem vprašalnika, ki upošteva ključna področja, kot so «inovativne rešitve in razvoj«, «upravljanje in vodenje«, »infrastruktura in procesi« ter »ocenjevanje in odnosi s strankami«, in pripadajoče parametre smo razvili model, ki omogoča natančnejše planiranje in ocenjevanje prihodnjih projektov. Model multiple linearne regresije smo razvili v skladu s smernicami za razvoj linearnih regresijskih modelov, ki vključujejo preverjanje sedmih ključnih predpostavk ustreznosti modela, ki smo jih v nalogi potrdili. Za validacijo modela smo uporabili metodo validacije s pomočjo prilagojenega koeficienta determinacije in validacijo ponovnega vzorčenja z zamenjavo –, model pa smo testirali na dejanskem primeru projekta v »Podjetju X«. Rezultati validacije s statističnimi metodami kažejo na statistično značilne korelacije v obeh vzorcih, kar potrjuje, da so napovedi modela tesno usklajene z dejanskimi podatki. Validacija na konkretnem primeru pa je pokazala, da uvedba modela multiple linearne regresije uspešno napoveduje presežek ur že pred začetkom projekta. Z napovedjo, ki od dejanskega stanja glede presežka ur odstopa za le 3 odstotke, model zmanjšuje izgube zaradi neoptimalnega napovedovanja ur pri projektih in podjetju potencialno omogoča ustvarjanje dodatnega zaslužka – če seveda podjetje dodatne ure proda. Ključne besede: Planiranje in ocenjevanje vrednosti projekta, model multiple linearne regresije, projektni vodja, spletne programske rešitve. Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,95 MB) |
4. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v javnem socialnovarstvenem zavoduMojca Kokove, 2025, magistrsko delo Opis: Kadrovska situacija v socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji je trenutno v izredno nezavidljivi situaciji. Soočamo se s pomanjkanja kadra v takšnih razsežnostih, da so socialnovarstveni zavodi primorani zmanjševati število stanovalcev, kar negativno vpliva na kakovost življenja starostnikov. Mlajši zaposleni odhajajo na lažja delovna mesta, starejši zaposleni zaradi izgorelosti v bolniški stalež. Kakovost obravnav stanovalcev se znižuje, ob tem pa je prisotno tudi močno nezadovoljstvo zaposlenih z delovnimi pogoji.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pregledom strokovne in znanstvene domače in tuje literature opredelili vodenje, sestavine vodenja, zbrali nekaj lastnosti dobrih vodij in razlogov za vodenje. Nadalje smo zbrali nekaj najpogostejših teorij in stilov vodenja, opisali proces vodenja in predstavili vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu magistrske naloge smo z uporabo anonimnega vprašalnika iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili, in sicer:
• Kateri stil vodenja prevladuje v socialno varstvenem zavodu?
• Kateri stil vodenja je najprimernejši v socialnovarstvenem zavodu?
• Katere so lastnosti vodje, ki bi si jih podrejeni želeli?
• Ali stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu?
Analize in grafe smo predstavili v tabelah in s slikami s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati so pokazali, da v izbranem socialnovarstvenem zavodu prevladuje transformacijsko vodenje. Prav tako se je izkazalo, da je transformacijsko vodenje najprimernejši stil vodenja v socialnovarstvenem zavodu. Odločnost, zanesljivost in poštenost so lastnosti vodje, ki jih podrejeni pri vodji postavljajo v ospredje. Pri raziskovanju vpliva stila vodenja na zadovoljstvo zaposlenih smo presenetljivo prišli do rezultata, da obstaja šibka povezanost oziroma smo z nadaljnjimi regresijskimi metodami analize prišli do rezultata, da niti transformacijsko niti avtoritarno vodenje nima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu. Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, socialnovarstveni zavod Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. Pomembnost timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapijeNina Bohinjc, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja.
Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov. Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (319,14 KB) |
6. Usklajevanje družine in kariere visokošolske učiteljiceUrška Kovačič, 2025, magistrsko delo Opis: Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega, gospodarskega in vsesplošnega razvoja države. Kariera visokošolske učiteljice je poleg akademskih zahtev odvisna tudi od širših družbenih dejavnikov. Vpliv družine na kariero visokošolske učiteljice je večplasten in lahko prinaša tako izzive kot priložnosti. Magistrsko delo obravnava izzive usklajevanja družinskega in poklicnega življenja visokošolskih učiteljic. Glavni cilj raziskave je bil preučiti, kako družinske obveznosti vplivajo na karierno pot visokošolskih učiteljic. Pri raziskavi smo uporabljali koncept družine z vidika starševstva. V raziskavo so bile vključene visokošolske učiteljice z nazivom docentka, izredna profesorica in redna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Teoretični del naloge opredeljuje ključne pojme, kot so družina, kariera, visokošolsko okolje in ovire za ženske na akademski poti na osnovi deskriptivne metode. Empirični del temelji na podatkih, pridobljenih s kvantitativno metodo, in vključuje analizo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 158 visokošolskih učiteljic. Rezultati raziskave kažejo, da je usklajevanje dela in družine za visokošolske učiteljice zahtevno, še posebej zaradi obsežnih delovnih obveznosti, kot so raziskovalno delo, poučevanje in administrativna opravila. Ugotovljeno je bilo, da družinske obveznosti lahko omejujejo možnosti napredovanja v višje habilitacijske nazive, zlasti pri učiteljicah z mlajšimi otroki. Med ključnimi ovirami so pomanjkanje institucionalne podpore, neredni delovni urniki in visoka pričakovanja glede znanstvene produktivnosti Ključne besede: usklajevanje, družina, kariera, visokošolska učiteljica Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,91 MB) |
7. Vloga managementa pri ergonomskih pristopih kadra zdravstvene nege v enotah intezivne terapijeAmar Agović, 2024, magistrsko delo Opis: Negovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim
tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne
vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih
pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v
raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje
ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo
se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh
raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega
kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko
naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih
sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih
negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo
raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno
vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v
intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški
stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je
kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra
zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro
ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna
izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav
tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je
potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj
ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se
zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre
varnostne ergonomske kulture delovnega okolja. Ključne besede: strategije ergonomskih pristopov, absentizem, kostno-mišična obolenja, obremenitve medicinskih sester Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,56 MB) |
8. Optimizacija procesa razvoja programskih rešitevBor Bogožalec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava optimizacijo procesov razvoja programske opreme v Kontroli Zračnega Prometa Slovenije (KZPS) s poudarkom na izzivih, ki jih predstavljajo varnostno kritični sistemi v kontroli zračnega prometa. Ocenjuje integracijo metodologij Agile, zlasti SafeScrum in Kanban, za reševanje težav, kot so dolgi časovni okviri projektov, pomanjkanje medoddelčne preglednosti in neučinkovitost pri upravljanju poročil o težavah. Izvedena je bila primerjalna analiza testiranih orodij, vključno s fizičnimi tablami Kanban in sistemi za sledenje, ki temeljijo na MS Excelu, da bi ugotovili njihovo primernost za edinstvene operativne potrebe KZPS. Ugotovitve kažejo, da hibridna rešitev, ki združuje ta orodja, izboljša nadzor nad projektom, poenostavi razvrščanje nalog po prednosti in zagotavlja spoštovanje strogih varnostnih standardov, kot je ED-153. Ključne besede: Varnostno kritični sistemi, letalstvo, agilne metodologije, MS Excel, SafeScrum. Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,97 MB) |
9. Etične dileme pri poučevanju dijakov srednje zdravstvene šole Ljubljana na praktičnem pouku pod nadzorom mentorjaDomen Eržen, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako dijaki doživljajo etične dileme, s katerimi se soočajo med praktičnim poukom v kliničnem okolju in kakšno vlogo imajo mentorji glede pomoči dijakom pri reševanju teh izzivov. Metode: Raziskava je bila izvedena z uporabo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Glavno raziskovalno orodje je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 5 ključnih področij: odnosi med mentorji in dijaki, kakovost izobraževalne prakse, varnost pacientov, odgovornost mentorjev ter odnos dijakov do pacientov in napak. V raziskavi je sodelovalo 71 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki so delili svoje izkušnje in mnenja o praktičnem pouku. Rezultati: Analiza rezultatov kaže, da večina dijakov (69 %) odnose z mentorji ocenjuje kot dobre ali odlične, vendar 24 % dijakov izpostavlja potrebo po izboljšanju komunikacije in večji vključenosti dijakov v proces izobraževanja. Na področju mentorjevega nadzora nad varnostjo pacientov smo ugotovili zadovoljstvo dijakov, vendar tudi potrebo po večji doslednosti mentorja, saj je povprečna ocena znašala 3,94. Pomembno je bilo izpostavljeno tudi mentorjevo spodbujanje empatije in komunikacijskih veščin, kar dijaki ocenjujejo z visoko povprečno oceno 4,25. Kljub temu so opozorili na potrebo po sistematičnejšem pristopu k poučevanju etike. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je nujno okrepiti usposabljanje mentorjev na področju etičnih dilem, izboljšati metode poučevanja o etiki in komunikaciji ter standardizirati kakovost praktičnega pouka. Priporočila vključujejo večje vključevanje dijakov v proces odločanja, večji poudarek na simulacijah in praktičnih primerih ter ustvarjanje varnega okolja za obravnavo napak, ki jih storijo dijaki. Ključne besede: etične dileme, dijaki, zdravstvena nega, napake v zdravstvu, mentor Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Management talentov v uspešnem prehranskem podjetjuZala Jereb, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo "Management talentov v uspešnem prehranskem podjetju: Vpliv DEI (raznolikost, enakost in vključenost)" preučuje povezavo med strategijami upravljanja talentov in fluktuacijo zaposlenih med generacijo Z in Milenijci. Naloga se osredotoča na identifikacijo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, zadovoljstvo in zadržanje zaposlenih, ter na vpliv Diversity _ Equity _ Inclusion (Raznolikost _ Enakost _ Vključenost: v nadaljevanju DEI) praks na ustvarjanje vključujočega delovnega okolja. Teoretični del naloge obravnava koncept upravljanja talentov, pomen fleksibilnosti in vključujoče delovne kulture ter prednosti in omejitve DEI strategij. Pri tem izpostavi primere tako uspešnih kot neuspešnih implementacij DEI politik, ki ponazarjajo njihovo kompleksnost in občutljivost v organizacijskem okolju. Empirični del temelji na analizi podatkov, pridobljenih s kvantitativno raziskavo, izvedeno med zaposlenimi v prehranskem podjetju. Rezultati so pokazali, da so jasno opredeljene strategije razvoja kariere in možnosti za napredovanje ključni dejavniki za mlajše generacije, medtem ko starejši zaposleni večji pomen pripisujejo stabilnosti in medsebojnim odnosom. Praksa DEI pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, vendar nepravilna implementacija lahko povzroči občutek nepravičnosti in zmanjša zaupanje med zaposlenimi. Ugotovitve ponujajo praktične smernice za prehranska podjetja pri oblikovanju strategij za zadržanje talentov in izboljšanje organizacijske učinkovitosti. Delo prispeva k razumevanju pomena prilagodljivih kadrovskih strategij in DEI praks ter njihovemu vplivu (pozitivnem in negativnem) na zmanjšanje fluktuacije zaposlenih v konkurenčnem poslovnem okolju. Ključne besede: Upravljanje talentov, Generacija Z, Milenijci, DEI, Fluktuacija Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,61 MB) |