Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela. Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa. Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Hitro spreminjajoče socialno okolje vedno bolj poudarja storitev "možganov". Ti za kupce skrbijo s svojo prijaznostjo, intelektualnostjo in so jim na razpolago ter v pomoč, zato nas je zanimalo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubnost hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana so se v preteklosti spraševale, kaj je tisto, kar zaposlenega na tem delovnem mestu spodbuja k večji gostoljubnosti, in kaj je tisto, kar njihovemu gostoljubju znižuje vrednost pomembnosti. Organizacije danes zaradi vedno večje konkurenčnosti na trgu prodajnih storitev, ki zahtevajo interakcijo s kupci, velik pomen pripisujejo gostoljubju. Gostoljubje je eden tistih dejavnikov, ki vpliva na organizacijo, ali bo ta s svojo storitvijo kupca zadržala in ga privabila k ponovnemu nakupu ali pa ga bo od tega popolnoma odvrnila, zato je pomembno, da poznamo ključne dejavnike, ki vplivajo na gostoljubje zaposlenih. Oseba, ki je bila s storitvijo zadovoljna, bo svojo pozitivno besedo širila naprej, prav tako lahko pozitiven vtis podjetju prinese nove potencialne zaposlene. Na gostoljubje zaposlenih vplivajo številni dejavniki, katere morajo vodje zaposlenih in celotna organizacija dobro poznati, saj se le tako lahko na tem področju izboljšujejo in posledično ohranjajo svoj kader ter zagotavljajo konkurenčnost. Zaposleni v organizacijah potrebujejo veliko pozornosti za izboljšanje morebitnih dejavnikov, ki vplivajo na gostoljubje. Raziskavo smo izvedli v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer smo anketirali hostese in hostesnike, delo v hostesni službi pa opravljajo študenti in upokojenci. S pomočjo že validiranih vprašalnikov smo izdelali samostojni vprašalnik, ki smo ga preko spletne povezave posredovali vsakemu posamezniku. Za merjenje psihološkega opolnomočenja smo uporabili PEQ – Spreitzerjev vprašalnik, za merjenje organizacijske pripadnosti smo uporabili Allen in Meyerjev – OCQ, prav tako smo uporabili Spectorjev – JSS vprašalnik o zadovoljstvu z delom in vprašalnik HELS, povzet po Chu in Murrmannu, ki meri čustveno lestvico gostoljubnosti. Z anketo smo ugotavljali, kateri dejavniki gostoljubja so po mnenju hostes bistveni. V raziskavo smo vključili nekdanjo in sedanjo vodjo hostes. S pomočjo primerjalne analize intervjujev, pretekle in sedanje vodje hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, smo naše hipoteze in raziskovalna vprašanja lahko primerjali in podkrepili. Tako smo pridobili konkreten vpogled v njuno stališče glede na vpliv dejavnikov gostoljubja hostes v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Ugotovili smo, kateri so pozitivni in negativni dejavniki, ki vplivajo na gostoljubje hostes. Hostese in hostesniki med dejavniki gostoljubja najbolje vrednotijo pozdrav obiskovalca z nasmehom in vzpostavitev očesnega stika. Prav tako smo ugotovili, da so si podana mnenja v intervjujih podobna, vendar kljub temu ostaja bistvena razlika v načinu vodenja. Pretekla vodja hostes je veliko pozornosti namenjala hostesam in hostesnikom ter njihovi vključenosti v samo gledališče, medtem ko je sedanja vodja bistveno bolj usmerjena v dodatna izobraževanja in pogovore. Podali smo tudi konkretne rešitve za izboljšanje gostoljubja hostes in hostesnikov v Lutkovnem gledališču Ljubljana, katere bi z implementacijo v proces dela prinesle boljše rezultate, raven gostoljubja v gledališču bi dvignile na povsem nov, zavidljiv nivo in tako ohranile visoko konkurenčnost pred drugimi gledališči. Med predlogi, ki bi po mnenju vprašanih pozitivno prispevali h gostoljubnosti hostes, so dodatna izobraževanja, večja vključenost hostes in hostesnikov v sam proces delovanja Lutkovnega gledališča Ljubljana, merjenje zadovoljstva hostes in hostesnikov itd.
Ključne besede: gostoljubje, dejavniki gostoljubja, hostesa/hostesnik, organizacijska pripadnost, upokojenci
Objavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Ključne besede: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 91; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava dizajn delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala. Predstavljen je vpliv različnih telesnih drž članov kabinskega osebja med pripravo kabine pred prihodom potnikov na letalo in med strežbo ter vpliv okolja na člane kabinskega osebja v letalu (turbulence, vibracije, hrup, tlak, temperatura zraka …). Raziskava, ki je bila narejena še v času polne aktivnosti Adrie Airways, d. o. o., in je predstavljena v empiričnem delu magistrskega dela, temelji na podatkih, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete, izvedene v mesecu aprilu 2019, v katero so bili vključeni redno zaposleni in študenti, ki so opravljali delo člana kabinskega osebja v podjetju Adria Airways, d. o. o. Anketo je rešilo 43 anketirancev. Ergonomska metoda OWAS temelji na dokumentiranih podatkih, pridobljenih na letu novembra 2018 s pomočjo kamere na mobilnem telefonu. Metodi RULA in REBA temeljita na anketiranju članov kabinskega osebja na posameznem delovnem mestu, zato sta v večji meri odvisni od občutka, realnosti in interpretacije podatkov. Lundqvistov indeks pa računsko določa odstotne deleže težavnosti, v kateri se znajdejo člani kabinskega osebja pri opravljanju del in nalog. Vse slike in posnetke za analizo smo pridobili s pomočjo mobilnega telefona. Ključni del pri ocenjevanju dizajna delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala so bila vprašanja, ki so vključevala subjektivno oceno o razmerah na letalu in zdravstvenem stanju posameznika. Večina anketirancev je mnenja, da razmere (suh zrak, hrup, mraz, vročina, vibracije in manjša koncentracija kisika) vplivajo na njihovo zdravje. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da 46,5 % anketirancev na letalu zelo moti hrup. Prav zaradi hrupa 88,4 % anketirancev sliši manj in ima glavobole. Prav tako smo ugotovili, da 72,1 % članov kabinskega osebja po končanem letenju boli hrbet, 51,2 % pa vrat zaradi upognjene drže vratu in hrbta kabinskega osebja pri pripravi kabine na let. 97,7 % anketirancev je mnenja, da bi se razmere v letalu lahko izboljšalo. V okviru magistrskega dela smo izpostavili nekatera ključna področja izboljšav. Predlagali smo dodatne raziskave, s katerimi bi ugotovili dejavnike, ki ovirajo ergonomske izboljšave za člane kabinskega osebja glede strežbe na letalu, ocenili učinek predlogov izboljšav glede izboljšanja dizajna (ergonomije) na delovnem mestu ter predlagali boljše ozaveščanje zaposlenih o ergonomiji na delovnem mestu, saj veliko lahko naredijo zaposleni tudi sami.
Ključne besede: ergonomija, dizajn, delovno mesto, kabinsko osebje, REBA, RULA, OWAS
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 129
Celotno besedilo (37,02 MB)