Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 12
Celotno besedilo (862,16 KB)

Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Zbiranje podatkov preko spletnega vprašalnika je v današnjem času pravzaprav stalnica, saj gre za hiter in učinkovit način za zajemanje podatkov iz širše populacije. Pogosto pa so vprašalniki predolgi in tudi kompleksne, zato ne zajemamo ciljne populacije in ne dobimo prave slike o raziskovanem stanju. Poseben primer je zajemanje podatkov z namenom ocene primernosti uporabe zalo-zmogljivega računalništva v oblaku za mala in srednje velika podjetja. Ta vprašalnik je namenjen zajemu vhodnih podatkov za večkriterijski model, ki omogoča oceno potenciala, ki v praksi ni v celoti zaživel. Izhajamo iz predpostavke, da je tudi kompleksnost vprašalnika vplivala na šibek odziv respondentov. Iz tega smo razvili raziskovalno vprašanje: »Ali je mogoče vprašalnik skrajšati s pomočjo strojnega učenja?«. Cilj magistrske naloge je, da s pomočjo metod strojnega učenja skušamo ugotoviti katera vprašanja največ prispevajo k oceni potenciala ter na ta način skrajšati vprašalnik. Problem smo reševali z uporabo metod strojnega učenja. V ta name smo analizirali večkriterijski model, vprašalnik za zajemanje podatkov, odgovore respondentov ter v programu Orange , ki poleg metod strojnega učenja vsebuje tudi vizualizacijo podatkov, IV analizirali prispevek posameznega vprašanja h končni oceni. Rezultati kažejo, da imajo nekateri kriteriji večji vpliv na končno oceno potenciala uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku, vendar se ti kriteriji nanašajo na splošne atribute primerov (npr. država, vrsta organizacije). Ob izločitvi trivialnih kriterijev napoved modela še vedno ni dovolj natančna, zato je edini zaključek, ki ga lahko potegnemo, da na pričujočih podatkih ni bilo možno izbrati takega nabora kriterijev oziroma vprašanj, s katerimi bi lahko natančno ocenili potencial uporabe zelo-zmogljivega računalništva v oblaku.
Ključne besede: - zelo-zmogljivo računalništvo, - oblak, - strojno učenje, - podatkovno rudarjenje, - Orange (program).
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,63 MB)