Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrske naloge je oceniti zrelost Arhiva Republike Slovenije za objavo odprtih podatkov, analiza kakovosti objavljenih odprtih podatkov Arhiva Republike Slovenije na nacionalnem portalu za objavo odprtih podatkov OPSI ter pripraviti načrt za dvig zrelosti pri odpiranju podatkov. Osredotoča se na področje odprtih podatkov v javni upravi, s poudarkom na arhivski dejavnosti. V teoretičnem delu so predstavljeni pravni in tehnični okviri odprtih podatkov v Sloveniji. Predstavljena je vloga portala OPSI kot osrednjega nacionalnega portala za objavo odprtih podatkov. Empirični del zajema analizo zrelosti Arhiva Republike Slovenije za objavo odprtih podatkov ter pregled vseh podatkovnih nizov, objavljenih na portalu OPSI. Raziskava temelji na vsebinski in tehnični analizi podatkovnih nizov, na primerjavi z zahtevami odprtih podatkov ter interpretaciji priporočil iz poročila, pripravljenega s pomočjo orodja NOPSI. Rezultati analize so pokazali, da obstoječi podatki ne ustrezajo kriterijem odprtih podatkov, saj so večinoma objavljeni v neprimernih formatih za strojno obdelavo. Na podlagi teh ugotovitev je bil pripravljen načrt izboljšav, ki vključuje konkretne predloge za tehnično, vsebinsko in organizacijsko posodobitev objav. Pri tem smo se osredotočili na ustrezno licenciranje podatkov, uporabo odprtih formatov ter rednemu spremljanju in posodabljanju objav. Menimo, da bi Arhiv z načrtnim izboljšanjem odprtih podatkov ne le povečal njihovo dostopnost, temveč tudi izboljšal njihovo uporabnost za širšo javnost.
Ključne besede: odprti podatki, Arhiv Republike Slovenije, načrt izboljšav, portal OPSI, orodje NOPSI
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: V nalogi predstavljamo zasnovo in implementacijo modela multiple linearne regresije v »Podjetju X«, ki se ukvarja z razvojem spletnih programskih rešitev. Model je bil zasnovan za izboljšanje natančnosti pri napovedovanju presežka ur v projektih, kar omogoča boljše planiranje in oceno projektov. S sistematično analizo podatkov iz preteklih projektov in oblikovanjem vprašalnika, ki upošteva ključna področja, kot so «inovativne rešitve in razvoj«, «upravljanje in vodenje«, »infrastruktura in procesi« ter »ocenjevanje in odnosi s strankami«, in pripadajoče parametre smo razvili model, ki omogoča natančnejše planiranje in ocenjevanje prihodnjih projektov. Model multiple linearne regresije smo razvili v skladu s smernicami za razvoj linearnih regresijskih modelov, ki vključujejo preverjanje sedmih ključnih predpostavk ustreznosti modela, ki smo jih v nalogi potrdili. Za validacijo modela smo uporabili metodo validacije s pomočjo prilagojenega koeficienta determinacije in validacijo ponovnega vzorčenja z zamenjavo –, model pa smo testirali na dejanskem primeru projekta v »Podjetju X«. Rezultati validacije s statističnimi metodami kažejo na statistično značilne korelacije v obeh vzorcih, kar potrjuje, da so napovedi modela tesno usklajene z dejanskimi podatki. Validacija na konkretnem primeru pa je pokazala, da uvedba modela multiple linearne regresije uspešno napoveduje presežek ur že pred začetkom projekta. Z napovedjo, ki od dejanskega stanja glede presežka ur odstopa za le 3 odstotke, model zmanjšuje izgube zaradi neoptimalnega napovedovanja ur pri projektih in podjetju potencialno omogoča ustvarjanje dodatnega zaslužka – če seveda podjetje dodatne ure proda.
Ključne besede: Planiranje in ocenjevanje vrednosti projekta, model multiple linearne regresije, projektni vodja, spletne programske rešitve.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,95 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (319,14 KB)

Opis: Negovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre varnostne ergonomske kulture delovnega okolja.
Ključne besede: strategije ergonomskih pristopov, absentizem, kostno-mišična obolenja, obremenitve medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,56 MB)

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako dijaki doživljajo etične dileme, s katerimi se soočajo med praktičnim poukom v kliničnem okolju in kakšno vlogo imajo mentorji glede pomoči dijakom pri reševanju teh izzivov. Metode: Raziskava je bila izvedena z uporabo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Glavno raziskovalno orodje je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 5 ključnih področij: odnosi med mentorji in dijaki, kakovost izobraževalne prakse, varnost pacientov, odgovornost mentorjev ter odnos dijakov do pacientov in napak. V raziskavi je sodelovalo 71 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki so delili svoje izkušnje in mnenja o praktičnem pouku. Rezultati: Analiza rezultatov kaže, da večina dijakov (69 %) odnose z mentorji ocenjuje kot dobre ali odlične, vendar 24 % dijakov izpostavlja potrebo po izboljšanju komunikacije in večji vključenosti dijakov v proces izobraževanja. Na področju mentorjevega nadzora nad varnostjo pacientov smo ugotovili zadovoljstvo dijakov, vendar tudi potrebo po večji doslednosti mentorja, saj je povprečna ocena znašala 3,94. Pomembno je bilo izpostavljeno tudi mentorjevo spodbujanje empatije in komunikacijskih veščin, kar dijaki ocenjujejo z visoko povprečno oceno 4,25. Kljub temu so opozorili na potrebo po sistematičnejšem pristopu k poučevanju etike. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je nujno okrepiti usposabljanje mentorjev na področju etičnih dilem, izboljšati metode poučevanja o etiki in komunikaciji ter standardizirati kakovost praktičnega pouka. Priporočila vključujejo večje vključevanje dijakov v proces odločanja, večji poudarek na simulacijah in praktičnih primerih ter ustvarjanje varnega okolja za obravnavo napak, ki jih storijo dijaki.
Ključne besede: etične dileme, dijaki, zdravstvena nega, napake v zdravstvu, mentor
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,23 MB)