| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 769
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces uvajanja novo zaposlenih na Mestni občini Ljubljana
Ivana Popov Jovanović, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo zaposlenih na Mestni občina Ljubljana je v veliki meri odvisno od uporabe določenih računalniških programov, kot so Lotus Notes, Kadris, Mferac, Pobude meščanov ipd. Za usposabljanje zaposlenih, ki uporabljajo te programe, se izvajajo obdobni tečaji, vendar le enkrat do dvakrat na leto. To je predvsem težava za novo zaposlene, ki se tako lahko zanesejo le na dobro voljo in pomoč sodelavcev. Ti programi so tudi podvrženi obdobnim posodobitvam, kar predstavlja dodatno težavo za zaposlene. Zato smo se odločili, da to kompleksno področje poskušamo rešiti s pripravo digitalnega priročnika, ki bi predvsem novo zaposlenim omogočil čimprejšnje obvladovanje teh računalniških programov in vključitev v delovni proces. Istočasno bi se spremljale vse novosti pri programih in se samodejno dodajale v priročnik. Poleg tega je bila načrtovana in izvedena anonimna spletna anketa, ki je imela za cilj ugotoviti izkušnje zaposlenih pri uvajanju ter tudi pridobiti določene splošne podatke o strukturi zaposlenih na MOL. Ugotovljeno je, da ima Mestna občina Ljubljana nadpovprečno izobražene zaposlene, da je starostna struktura v povprečju aktivnega prebivalstva v Sloveniji, da je razmerje med zaposlenim 3:1 v korist žensk. Ugotovljeno je tudi, da 35 % novozaposlenih ni imelo pomoči pri uvajanju in da je za 34 % zaposlenih to bila prva zaposlitev. Pripravljeni Priročnik bo posredovan kadrovski službi za distribucijo zaposlenim in uporabo. Na temelju raziskav bodo kadrovski službi podani predlogi o uvedbi onboardinga za novo zaposlene namesto dosedanjega načina uvajanja.
Ključne besede: uvajanje, onboarding, novo zaposleni, priročnik
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 29; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

2.
Razvoj odločitvenega modela za izbiro mikro sončne elektrarne v gospodinjstvih
Boris Čižman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo aktualno področje obnovljivih virov energije (OVE) za pridobivanje električne energije, to je sončno sevanje. Glavni problem pri namestitvi sončne elektrarne je optimalna izbira in načrtovanje mikro sončne elektrarne (MSE) glede na različno porabo električne energije v posameznem gospodinjstvu v povezavi z geografsko lokacijo, lego objekta v prostoru in konstrukcijo stavbe. Poleg običajnih porabnikov električne energije imamo lahko v gospodinjstvu tudi druge porabnike, kot so električna vozila (EV) in toplotne črpalke (TČ) ali kaj tretjega. V magistrskem delu smo se osredotočili na poglobljeno analizo samega koncepta sončne elektrarne in predstavili pripadajočo programsko opremo in ustrezne podatke, ki so bili potem podlaga za ekonomsko-tehnični model. V nadaljevanju smo predstavili razvoj ekonomsko-tehničnega odločitvenega modela. Rezultati temeljijo na konkretnih izračunih upravičenosti nabave MSE v gospodinjstvu glede na vračilo investicije v okviru omejitev (največja dovoljena moč elektrarne, mikro lokacija, pozicija sončne elektrarne na objektu). Posplošen ekonomsko-tehnični odločitveni model omogoča bodočim uporabnikom – investitorjem optimalno izbiro MSE in vključuje tudi možnost investicije v EV in TČ. Predstavljene pa so tudi nadaljnje možnosti razvoja in ustrezna priporočila.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, mikro sončna elektrarna, fotovoltaika, odločitveni model, neto meritev, informacijski sistemi
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

3.
Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v Mariboru
Teja Per, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi. Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Ključne besede: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Vizualizacija in analiza zdravstvenih podatkov iz javnih baz
Uroš Kolman, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava združevanje dveh različnih, javno dostopnih baz podatkov: porabo zdravil z vplivom farmacevtske industrije in klasifikacijo zdravil po ATC s klasifikacijo bolezni po mednarodnem vzorcu. V praksi sta omenjeni klasifikaciji povsem nepovezani, povezovanje klasifikacij pa pripelje do koristnih informacij s področij zdravstva, zdravljenja, zdravil. V ta namen smo pripravili pilotno bazo podatkov in pilotni sistem vizualizacije. Javno dostopne podatke smo črpali s spletnih strani WHO in NIJZ, jih prečistili in strukturirano uvozili v podatkovno bazo. S sistemom poslovne inteligence in s SAP orodjem za pripravo nazornih plošč Business Objects smo pripravili nadzorne plošče, ki nam podajo informacije s področja porabe zdravil, o aspektu zdravljenja določene diagnoze v povezavi s točno določenim zdravilom in primerjavo evropskih podatkov o boleznih. Z dobljenimi rezultati smo postavili temelje za razširitev in dodatni razvoj obsežnejšega sistema, ki lahko izhaja iz naše pilotne verzije.
Ključne besede: - vizualizacija podatkov - interaktivne nadzorne plošče (dashboards) - zdravstvo - javno dostopne baze podatkov
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

5.
Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu Gorenjske
Nika Teran, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev. Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Ključne besede: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko d.o.o.
Nina Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko, d. o. o.«, smo raziskovali, kako v podjetju motivirajo zaposlene, ali nadrejeni delajo razlike med zaposlenimi ter kako temperament vpliva na delovno uspešnost v podjetju. V teoretičnih osnovah smo predstavili osnove ravnanj z zaposlenimi, kot so medsebojni odnosi, motiviranje zaposlenih, redne letne razgovore ter kako ravnati, ko pride do stresa na delovnem mestu. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli v podjetju z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da so zaposleni zadovoljni s svojim delovnim mestom, imajo pozitivno mnenje o svojih nadrejenih in so v večini zadovoljni z motivacijskimi metodami, ki se jih v podjetju poslužujejo. Vodje na delovnem mestu ne delajo razlik med zaposlenimi ne glede na čas zaposlitve v podjetju niti glede na spol zaposlenih. V podjetju prav tako ni prevladujočega temperamenta, kar nakazuje, da tudi pri samem procesu zaposlitve ne gledajo na to, kakšnega značaja je zaposleni, in ne delajo razlik pri osebnostnih lastnostih. Glede na raznolikost temperamentov v podjetju ne morejo ustvariti nekega motivacijskega modela za vse zaposlene, saj je vsak temperament motiviran na drugačen način. Ne nazadnje pa je le vsak posameznik edinstven in ima vsak svoj način motivacije.
Ključne besede: motivacija, komunikacija, odnosi, temperamenti, zaposleni
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

7.
Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike
Peter Bohinc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela. Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa. Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Problematika zaposlovanja mladih žensk v občini Lukovica
Teja Bernot, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, ki naj bi ga zaznamovala vsesplošna enakopravnost, tudi na področju zaposlovanja. Žal temu ni tako, saj neenakosti med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo. Razloge gre iskati v preteklosti, ko so ženske veljale za manjvredno in »slabo« delovno silo, ki jim je družba določila vlogo matere, gospodinje in šibkejšega spola. Stereotipne predstave o ženskah so se ohranile vse do danes, saj je obravnava žensk na trgu dela še vedno drugačna kot pri moških. Ženske, predvsem mlade, se namreč srečujejo z diskriminacijo v obliki »manjvredne« obravnave pri zaposlovanju, plačilu in napredovanju na delovnem mestu ter zapostavljenosti nasploh. Magistrsko delo obsega dva dela. V teoretičnem delu opredeljujemo sodobne razmere na trgu dela za »zapostavljene« skupine, tj. mlade, ženske in predvsem mlade ženske. Dotaknemo se področja prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, položaja žensk v službi in razlogov za večjo brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi. Poglavje sklenemo s predstavitvijo, kako se s problematiko zaposlovanja mladih žensk soočamo v Sloveniji. V raziskovalnem delu veljavnost teoretičnih spoznanj preverjamo konkretno v občini Lukovica. Zanimiva je namreč zaradi velikega deleža mladih žensk, ki so v primerjavi z ženskami na splošno zaradi mladosti še v nekoliko slabšem položaju. S preverjanjem veljavnosti zastavljenih hipotez in z iskanjem odgovorov na raziskovalna vprašanja preučujemo vpliv trajanja iskanja zaposlitve, smeri študija ter vez in poznanstev na prvo zaposlitev ter presojamo, ali je prvo zaposlitev lažje dobiti v zasebnem sektorju ali morda v javnem. Razpravljamo o vplivu izobrazbe na prvo zaposlitev, položaju mladih žensk pri iskanju prve zaposlitve in v času prve zaposlitve ter o najpogostejših razlogih za njeno prekinitev. Naše ugotovitve na primeru mladih žensk v občini Lukovica primerjamo z objavljenimi izsledki avtorjev, ki so raziskovali omenjeno problematiko.
Ključne besede: diskriminacija, mlade ženske, občina Lukovica, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 95; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Kompetence za razvoj kariere
Maruša Props, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

10.
Redni letni razgovori za strokovne delavce na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Mateja Progar, 2020, magistrsko delo

Opis: Redni letni razgovori so na področju razvoja kadrov eden učinkovitejših načinov za odkrivanje novih kadrovskih zmožnosti, povečanje motivacije zaposlenih, povečanje zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu, izboljšanje kakovosti dela in ne nazadnje za doseganje ciljev organizacije. Letni razgovori so usmerjeni v preteklost, sedanjost in prihodnost. Redni letni razgovor je osnova za spremljanje delovne uspešnosti delavcev in zagotavlja njihov karierni razvoj. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani se redni letni razgovori ne izvajajo oziroma se ti izvajajo pomanjkljivo. Vodstvo fakultete spodbuja uvedbo rednih letnih razgovorov, vendar pa izvedba še vedno ostaja v pristojnosti vodij posameznih služb. V zaključnem delu smo preverjali, ali se na fakulteti podpira uvedba rednih letnih razgovorov. Ločeno smo preverjali mnenja delavcev in mnenja vodij. Raziskava in analiza podatkov je bila izvedena na podlagi anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med strokovne delavce v tajništvu fakultete. Anketa je bila anonimna, podatki so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Glavne ugotovitve zaključnega dela so, da se na fakulteti podpira uvedba letnih razgovorov. Delavci imajo o uvedbi v splošnem pozitivno mnenje. Vodje služb so za izvedbo pripravljeni pridobiti ustrezna znanja. Vodstvu fakultete se predlaga uvedbo rednih letnih razgovorov.
Ključne besede: redni letni razgovor, razvoj kadrov, zaposleni, usposabljanje
Objavljeno: 17.06.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici