| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 859
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja dela
Žana Lončarič Rangus, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela. V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta. Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela. V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Ključne besede: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 68; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Implementacija organizacijske ergonomije v proizvodnem obratu
Damir Jambrošić, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsakoletno višanje ciljev uprave podjetja po izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in ekonomičnosti proizvodnega obrata z namenom povečanja proizvodne fleksibilnosti in odzivnosti do končnih kupcev in ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu nas vedno znova žene, da iščemo načine, kako zastavljene cilje doseči. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ustreznih rešitev s pomočjo metod in orodij, ki se navezujejo na model organizacijske ergonomije. Glede na problemsko stanje v proizvodnem obratu ocenjujemo, da je ta model najbolj ustrezen za implementacijo, saj obravnava delavca, tehnologijo in procese. Z analizo stanja v proizvodnem obratu, ki proizvaja kopalniško pohištvo, smo poiskali izboljšave in rešitve, ki bodo vplivale na humanizacijo dela, boljšo kakovost, učinkovitost in ekonomiko obrata. Obravnavali smo tako strojni oddelek kot tudi montažno linijo sestave omarice z umivalnikom. Na ključnih delovnih mestih smo izvedli meritve s pomočjo metode OWAS. Meritve snemanja poteka procesa smo razdelili na dva sklopa, in sicer na izdelavo polizdelka in izdelavo omarice z umivalnikom. Prav tako smo izračunali OEE za stroje ter skupni OLE za montažno linijo. Dobljene rezultate smo podrobno analizirali in izdelali predloge za izboljšave. V zadnjem delu naloge smo s ciljem izboljšanja rezultatov pred prenovo izvedli študijo primera prenove delovnega mesta za sestavo in montažo predala na montažni liniji. Ugotovimo lahko, da smo s prenovo delovnega mesta dosegli razbremenitev delavca in izboljšali njegovo učinkovitost. Na podlagi rezultatov pa lahko dolgoročno računamo tudi na izboljšanje kakovosti in ekonomičnosti obrata.
Ključne besede: ergonomija, organizacijska ergonomija, učinkovitost, OWAS.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 48; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (14,17 MB)

3.
Kompetence vodij v izbranem podjetju
Amela Kazić, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju. Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali. Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Ključne besede: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah
Andrej Bernard Marinček, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z delovanjem in prilagajanjem organizacij v izrednih razmerah. Kot primer smo preučevali delovanje različnih organizacij v različnih sektorjih med izrednimi razmerami COVID-19. To smo si izbrali zato, ker so izredne razmere COVID-19 zajele celotno svetovno gospodarstvo in je tu na voljo ogromno podatkov in informacij. Področje smo raziskovali z uporabo literature iz najrazličnejših virov, ki so javno dostopni. Glavni cilj dela je odkriti dobre prakse delovanja organizacij v izrednih razmerah. Najboljše izmed teh smo dokumentirali in podrobneje opisali. Glavni namen tega je, da dobre prakse ostanejo dokumentirane in tako lahko koristijo organizacijam v prihodnjih izrednih razmerah. Taka dokumentacija je izjemnega pomena, saj se dobre prakse delovanja v izrednih razmerah pogosto pozabijo, kadar izredne razmere niso prisotne. To je bil tudi glavni razlog za tako veliko škodo med izrednimi razmerami COVID-19, saj večina organizacij na take razmere ni bila pripravljena, čeprav bi morala biti. Za spopadanje s prihodnjimi izrednimi razmerami bo pripravljenost organizacij zelo pomembna, saj se bo na ta način mogoče izogniti večjemu delu škode, ki jo povzročijo takšne in drugačne izredne razmere. Naše upanje je, da bi bila lahko dela, kot je to, v prihodnje neke vrste navodilo za delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah.
Ključne besede: Epidemija, COVID-19, ekonomija, globalizacija, organizacije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoli
Teja Pustotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Ključne besede: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

6.
Vpliv vlog spolov na etično temelječe menedžerske strategije odločanja v Srbiji
Milena Mladenović, 2022, magistrsko delo

Opis: Etične dileme so situacije, v katerih so v skušnjavi ne le etične vrednote, ki jih zastopamo, zagovarjamo in v katere verjamemo, ampak tudi naša vztrajnost in odločnost, torej doslednost pri spoštovanju vrednot, ki jih zastopamo v procesu odločanja. V tej raziskovalni nalogi se ukvarjamo s preučevanjem sposobnosti integritete menedžerjev v procesu odločanja na podlagi etičnih vrednot. Namen te raziskave je bil preučiti neskladje med menedžerskimi vrednostnimi sistemi in vrednostnimi sistemi, ki jih predstavljajo menedžerjeve strategije odločanja. Cilj je bil vzpostaviti model, ki lahko zagotovi zanesljive in relevantne podatke, potrebne za dokaz obstoja neskladja med vrednostnimi sistemi menedžerjev in vrednotami, ki so zastopane v njihovih strategijah odločanja: model, s katerim lahko merimo stopnjo neskladja tako, da lahko dokažemo, da je njegova raven v povezavi s spremenljivko spola, pa tudi s spremenljivkami, kot sta raven etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijska kultura. V teoretičnem delu naše raziskovalne naloge smo pregledali več ključnih področij, začenši s splošno definicijo etike, poslovne etike in organizacijske kulture. Za spoznavanje vrednostnega sistema menedžerjev smo izvedli teoretični pregled vrednot, ki jih priznavajo vodje podjetij ter pregled najpomembnejših seznamov človeških vrednot. V tem delu naše raziskave smo pregledali več modelov, ki pojasnjujejo razmerje med etiko in strategijami odločanja. Zadnje poglavje našega teoretičnega pregleda se dotika prejšnjih raziskav, ki so pojasnjevale razlike in podobnosti strategij vodenja glede na spol. Empirični del naše raziskave je temeljil na primerjalni analizi podatkov, pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativne in kvalitativne statistične metode tako, da smo izdelali dva vprašalnika in en intervju. Ankete so bile izvedene s pomočjo spletne anketne platforme 1ka.com, za statistične analize pa smo uporabili program IBM SPSS. Intervju je potekal večinoma na daljavo z uporabo videokonferenčnih programov, kot sta Zoom in Messenger. Zaradi socialnih razlik, ki se kažejo v družbeno pogojenih okoliščinah osebnostnega razvoja moških in žensk, spremenljivko spola preučujemo kot dejavnik doslednosti v procesu odločanja, na podlagi nabora etičnih vrednot, ki jih zastopa določen menedžer. Ali obstaja neskladje med vrednotami, ki jih zastopajo menedžerji in integracijo etičnih vrednot v strategije odločanja ter ali se stopnja neskladja med tema dvema komponentama razlikuje glede na spremenljivko spola, sta dve ključni vprašanji pri tej raziskovalni nalogi. Po opravljeni primerjalni analizi podatkov pridobljenih od menedžerjev in zaposlenih, smo ugotovili, da obstajajo neskladja med vodstvenim sistemom vrednot in vrednostnim sistemom, ki je zastopan v njihovih strategijah odločanja. Ugotavljamo tudi, da je stopnja neskladja povezana s spremenljivko spola, pa tudi v spremenljivkami etičnega ravnanja menedžerjev in organizacijske klime. Prepričani smo, da je naša raziskava dala vpogled v to, kako pomembna je doslednost menedžerjev pri usklajevanju svojih prepričanj in vrednot s svojimi strategijami za sprejemanje etično utemeljenih odločitev, pa tudi kot izhodišče za raziskovanje dejavnikov, ki so vzročno povezani z doslednostjo.
Ključne besede: etične vrednote, odločanje, doslednost, neskladje, spol
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 65; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
Odnosi z notranjo javnostjo in interna komunikacija kot pogoj uspešnosti podjetja
Jera Lenardič, 2021, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je ključna za naše preživetje. Je način ubesedenja naših občutkov, mišljenj in prenosa znanj. Pri tem pomembno vlogo igrajo izbira besed, naša obrazna mimika in gestikulacija telesa ter upoštevanje pravil, ki so odvisna od kraja in javnosti, s katerimi vzpostavljamo stike. Znano je, da se komunikacijskih veščin lahko priučimo in s tem pridobivamo vrednost. S tem je povezana naša uspešnost, tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju. V magistrskem delu obravnavamo interno komunikacijo, za katero menimo, da je pogoj uspešnosti podjetja. Najprej definiramo odnose z javnostmi. Kot osrednjo tematiko izpostavljamo in definiramo komunikacijske osnove in se nato poglobimo v interno komunikacijo med zaposlenimi in kadrovico. Zanima nas, kako pomemben je kadrovski oddelek znotraj podjetja X. Ukvarjamo se s soodvisnostjo komunikacije in kreativnega delovnega okolja. S pomočjo poglobljenega intervjuja kadrovice v podjetju X sledimo zastavljenemu cilju, da je s primernimi komunikacijskim prijemi mogoče vzpostaviti boljše odnose, ki nadalje omogočajo hitrejše in učinkovitejše opravljanje delovnih nalog ter nadalje dvigujejo raven storilnosti. S pomočjo kvalitativnega načina raziskovanja zajemamo tako objektivna kot subjektivna mnenja kadrovice, s katerimi kot glavni rezultat potrjujemo pomembnost interne komunikacije v povezavi s kreativnostjo in uspešnostjo. Zaradi razporeditve določenih delovnih procesov kadrovanja v podjetju X priložnost nadaljnjega raziskovanja vidimo v proučevanju vodij posameznih enot, s pomočjo katerih bi podrobneje spoznali znanja in motiviranost zaposlenih ter predlagali možne izboljšave in tako pripomogli k večji kreativnosti in uspešnosti zaposlenih ter tudi podjetja.
Ključne besede: odnosi, zaposleni, interna komunikacija, uspeh podjetja, notranja javnost.
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 101; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (976,46 KB)

8.
Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetja
Leja Guzelj, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 166; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Razvoj spletne aplikacije za avtomatizacijo procesov
Peter Jenko, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetja dandanes zaradi povečanja odvisnosti od uporabe interneta v poslovnih procesih in zahtev za dostopnost podatkovnih vsebin na daljavo stremijo k uporabi in razvoju spletnih programskih rešitev. Vedno več podjetij za razvoj rešitev uporablja platforme, ki omogočajo malokodno programiranje. Ene izmed največjih prednosti takega razvoja rešitev so hitrejši proces razvoja aplikacij, spodbujanje poslovne agilnosti in omogočanje digitalizacije. Magistrsko delo opisuje proces izdelave aplikacije, ki je zasnovana na infrastrukturi, ki jo uporablja podjetje Generali zavarovalnica, d. d. Opisana programska rešitev omogoča avtomatizacijo velikega števila zahtevkov in procesov za vpogled v osveževanje podatkovnih skladišč, ki jih uporabniki brez tehnične pomoči oddelka IT ne zmorejo sami izvesti. Oddelek IT za reševanje zahtevkov porabi veliko časa, zato smo za razbremenitev oddelka razvili programsko rešitev, ki avtomatizira te procese. Aplikacija preko uporabniškega vmesnika omogoča, da uporabniki želene procese na enostaven način inicializirajo sami.
Ključne besede: Oracle APEX, malokodno razvojno okolje, avtomatizacija, spletna aplikacija, PL/SQL
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

10.
Prilagajanje poslovanja podjetja v dobi covid-19
Emina Ramčilović, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija bolezni covid-19 je povzročila drastične spremembe, prizadela mnoga podjetja ter jih prisilila v prilagajanje poslovanja z namenom ohranjana konkurenčnosti in povečevanja obsega poslovanja. Mnogi zaposleni so se znašli v izjemno stresnih situacijah zaradi socialne, zdravstvene in poklicne negotovosti. Namen naloge je pripraviti relevanten pregled sekundarnih virov literature o izbrani tematiki. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave iskali odgovore na osem raziskovalnih vprašanj, ki so se navezovala na prilagoditve poslovanja, izzive pri izvozu in uvozu blaga, iskanju novih prodajnih poti, prilagajanju dela zaposlenih in sprejemanju teh prilagoditev zaposlenih ter morebitne prilagoditve v prihodnosti. Kvalitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo vnaprej pripravljenih intervjujev v podjetju Geaprodukt, d.o.o., ki je specializirano podjetje za trženje sadja in zelenjave. Ugotovili smo, da se je podjetje dobro, pravočasno in uspešno prilagodilo na izzive, ki jih je prinesla bolezen covid-19. V podjetju so se osredotočili na razvoj novih produktov, s katerimi lahko ustvarjajo večji obseg poslovanja, vpeljali so nove oblike dela, kot so delo od doma, delo na daljavo, ki pa se zaradi njihove narave dela ni izkazalo kot najbolj primerna oblika dela, zato se ga v prihodnosti prostovoljno ne bodo posluževali. V nadaljevanju svetujemo in menimo, da imajo pravočasne prilagoditve podjetij izjemen pomen za poslovanje, saj tako lahko ohranjajo konkurenčnost na trgu, povečujejo obseg poslovanja in iščejo nove tržne priložnosti.
Ključne besede: prilagajanje poslovanja, epidemija, covid-19, delo od doma, gospodarstvo med epidemijo
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 206; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (779,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici