Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali problematiko izbire novih kadrov v podjetju. Razvili bomo model za pomoč pri odločanju izbire novih kadrov, kjer bomo upoštevali vse bistvene elemente razvoja kadrov. Pri izgradnji hierarhičnega modela kriterijev za izbiro novih kadrov se bomo osredotočili na tiste elemente, ki so ključni za izbor kandidata. Razvili bomo model, ki bo informacijsko podprt model s programom DEXi, programom za večparametrsko odločanje. Model bo pripomogel k takojšnjemu vpogledu, zakaj je med primernimi kandidati nek kandidat primernejši od drugega. Na konkretnem primeru bomo pokazali možnost uporabe informacijskih orodij v samem procesu zaposlovanja in pri selekcijskem postopku. Prikazati želimo takšen model, ki nam bo dal najbolj jasne in zanesljive rezultate. Model bomo aplicirali na konkretnem primeru. Poskusili bomo tudi ugotoviti, kako in na kakšen način izvesti vrednotenje in ocenjevanje ter kateri so tisti kriteriji, ki so pri oceni posameznih kandidatov najpomembnejši. Nove sodelavce je potrebno izbrati po natančno določenih selekcijskih postopkih. Zato bomo izdelali model, ki nam bo pomagal pri selekciji, razporejanju in vrednotenju kadrov. S pomočjo modela bomo tako prišli do cilja, ki vključuje transparenten izbor kadra, vstop v delovni proces in nato stalno spremljanje razvoja izbranega kandidata.
Ključne besede: Proces zaposlovanja, analiza delovnega mesta, sistem za podporo odločanju, odločitveni modeli, DEXi
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
Polno besedilo (5,54 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali različne vrste spletnih oglasov in protireklamnih vtičnikov (ad blockerjev). Zanimalo nas je, kaj je privedlo do njihovega nastanka in priljubljenosti ter na kakšne načine delujejo. Teoretična spoznanja smo strnili in jih nato preverili v praksi, oziroma uporabili za izdelavo spletne strani, katere namen je testiranje delovanja protireklamnih vtičnikov s pomočjo oglasov. Gre torej za združitev oglasov in uporabnika, ki se oglasov izogiba. Hkrati želimo na spletni strani objavljati vsebino, vezano na področje blokiranja oglasov. Gre za koncept, za katerega predvidevamo, da bo pritegnil tako bralce kot tudi oglaševalce.
Ključne besede: protireklamni vtičnik, testiranje, oglaševanje
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
Polno besedilo (2,99 MB)

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 5
Polno besedilo (2,59 MB)

Opis: Največjo vrednoto vsakega posameznika predstavlja zdravje, posameznikova pravica do zdravja pa je relativna. Čeprav je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, nosi določeno odgovornost tudi država, kar pomeni, da mora poskrbeti za socialno varnost in zdravstveno zavarovanje svojih prebivalcev. Pravila, ki ju zagotavljajo, se zaradi prilagajanja razmeram nenehno spreminjajo. Dokler ne zbolimo ali se poškodujemo, niti ne pomislimo na zdravstveno zavarovanje, ki nam v teh trenutkih daje varnost. V primeru urejenega zdravstvenega zavarovanja nas ne bo skrbelo, kako bomo poravnali račun zdravstvene oskrbe. V magistrskem delu je po zgodovinskem pregledu predstavljen sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Posebno poglavje je namenjeno primerjavi zobozdravstvenih storitev med Slovenijo in Hrvaško. Ob nastajanju magistrskega dela je bilo ugotovljeno, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike se pojavljajo v cenah, kar je posledica gospodarskega položaja in standarda v posamezni državi.
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, sistem zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem, Direktiva 2011/24/EU, cene zobozdravstvenih storitev.
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 5
Polno besedilo (479,74 KB)

Opis: Ponarejeni izdelki so danes prisotni že povsod po Evropi in potrošniki smo vedno bolj previdni pri nakupovanju izdelkov, saj se v večini zavedamo njihove nevarnosti. V magistrskem delu smo na praktičen način prikazali možnost uporabe tehnologije blockchain pri ugotavljanju izvora izdelkov. Izdelali smo digitalno dobrino, ki predstavlja izdelek, in jo prenašali med različnimi digitalnimi identitetami v omrežju blockchain. Z izdelavo ankete o osveščenosti o ponaredkih in možnosti uporabe tovrstne tehnologije na strani potrošnikov smo ugotovili, da so potrošniki pripravljeni uporabljati nov način preverjanja izdelka in v določenih primerih tudi kriti strošek preverjanja. Delež nakupov prek spleta se vsakoletno povečuje, hkrati pa ravno spletni nakupi predstavljajo za potrošnika največje tveganje za nakup ponaredka. Tehnologija blockchain, ki je ključni element digitalne valute bitcoin, lahko organizacijam in potrošnikom pomaga pri odkrivanju ponaredkov in zmanjševanju škode, ki jo povzročijo.
Ključne besede: ponaredek, omrežje blockchain, digitalna identiteta, sledenje
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 65; Prenosov: 21
Polno besedilo (3,70 MB)