SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 402
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Koncept terenskega vozila z gosenico
Mario Žlender, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema izdelavo koncepta terenskega vozila z gosenico, ki mora biti zmogljivo, uporabno, varno in enostavno za vzdrževanje. Vozilo je sestavljeno iz treh večjih sklopov, ti so šasija, ogrodje gosenic in pogon vozila. Po preučevanju različnih izvedb terenskih vozil je bila izbrana mehanska izvedba pogona in narejena podrobnejša analiza preostalih komponent pogona. Posamezni sklopi vozila so ustrezno konstrukcijsko zasnovani, ter modelirani v programu CATIA.
Ključne besede: terensko vozilo, gosenice, mehanski pogon
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 339; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (4,29 MB)

72.
Analiza utrujanja poroznih struktur z metodo XFEM
Sašo Dervarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je analiza utrujanja lotus porozne strukture z numeričnimi simulacijami v programu Abaqus. Celoten proces utrujanja analizirane lotus porozne strukture je razdeljen na dobo iniciranja in dobo širjenja razpoke. Doba iniciranja razpoke se izračunana po deformacijski metodi, doba širjenja razpoke pa se izračuna s pomočjo Parisovega zakona širjenja utrujenostnih razpok. Za izračun teh dob trajanja smo uporabili materialne parametre poroznega gradiva in veličine, ki smo jih izračunali s pomočjo numeričnih simulacij. Izvedene numerične simulacije so vsebovale enak geometrijski 2D model lotos porozne strukture, kateri je bil obremenjen za dva različna obremenitvena primera. Pri 1-osni obremenitvi modela so bile numerične simulacije narejene po klasični metodi končnih elementov (pri kateri smo v model ročno vstavljali in širili razpoke; pri tem smo upoštevali kriterij maksimalne tangencialne napetosti za širjenje razpok) in z uporabo razširjene metode končnih elementov (XFEM metoda). Pri XFEM metodi smo podali kriterije za iniciacijo in kriterije za širjenje razpok, na podlagi katerih je potem program sam vstavil razpoko v model in jo samodejno širil. Pri 2-osni obremenitvi modela pa so bile izvedene numerične simulacije samo po XFEM metodi. Pri obeh metodah numeričnih simulacij smo pričakovali podobne rezultate za dosego dobe trajanja lotus porozne strukture pri 1-osni obremenitvi, vendar do tega ni prišlo. Največje razlike so bili pri številu nihajev potrebnih za iniciacijo razpoke, to pa zaradi tega, ker smo pri XFEM metodi upoštevali samo elastični del materiala. Primerjane so bile analize utrujanja lotus porozne strukture pri dveh različnih obremenitvenih primerih. Kot je bilo pričakovano se pri 2-osno obremenjenem modelu hitreje inicirajo in širijo razpoke do kritične dolžine ac.
Ključne besede: porozna gradiva, lotus porozna struktura, analiza utrujanja, iniciranje in širjenje razpok, XFEM metoda
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 192; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (2,86 MB)

73.
Zasnova inteligentnega modela računalniško integrirane proizvodnje v topli valjarni aluminija
Bojan Kropf, 2016, magistrsko delo

Opis: Sistemi avtomatizacij predstavljajo danes v proizvodnih obratih velik inženirski izziv pri krmiljenju odprtih in zaprtih zank regulacije. Poleg zagotavljanja učinkovitosti procesov danes avtomatizacija determinira tudi kvaliteto produktov na proizvodni opremi. Generiranje dodane vrednosti podjetja je odvisno od mnogo dejavnikov, ki vplivajo na transformacijo obratov in procesov v industriji valjanja ter predstavljajo velik izziv za menedžment. Sodobni koncepti procesov valjanja koristijo računalniško integracijo proizvodne opreme za obvladovanje tehnologije s pomočjo umetne inteligence in daleč prekašajo sposobnost odločanja človeka za doseganje želenih ciljev. V procesu toplega valjanja, ki se izvaja na reverzibilni kvarto topli valjarni in je ključna za produkcijo kvalitete najvišjega tehnološkega nivoja, želimo nadgraditi procese avtomatizacije nivoja 0 (glavni in pomožni pogoni, senzorji …) in nivoja 1 (definiranje oblike traka: debelina, profil) ter na novo implementirati avtomatizacijo nivoja 2 (tehnologija s pomočjo umetne inteligence) ter nivoja 3 (terminiranje in planiranje proizvodnje). V magistrski nalogi je raziskano področje prehoda na obvladovanje tehnologije toplega valjanja aluminija s pomočjo matematičnih modelov nivoja 2, ki za nas predstavlja velik inženirski izziv, saj velik del obstoječe strojne opreme ne ustreza zahtevanemu nivoju kvalitete in jo je tekom modernizacije potrebno zamenjati. S pomočjo matematičnih modelov nivoja 2 so bile narejene simulacije planov valjanja za različne vrste materialov in s tem determiniran koncept modernizacije tople valjarne. Izračunana je bila limitirana maksimalna proizvodna sposobnost tople valjarne za valjanje aluminija.
Ključne besede: inteligentni model upravljanja, topla valjarna, umetna inteligenca
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 228; Prenosov: 0

74.
Razvoj pilotne naprave za optimizacijo kakovosti vode z uvajanjem ogljikovega dioksida
Andrej Mekiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti pilotno napravo za kontrolirano uvajanje ogljikovega dioksida v vodo ter proučiti dejavnike, ki vplivajo na tvorbo vodnega kamna in učinkovitost dodajanja ogljikovega dioksida pri preprečevanju le-tega. Temu so sledili poskusi na pilotni napravi, izdelani za opazovanje izločanja vodnega kamna v cevovodih in v toplotnem prenosniku. V prvi fazi raziskave so bili izvedeni preliminarni poskusi na osnovni pilotni napravi. Meritve so bile izvajane periodično vsako uro na petih točkah procesa v časovnem razmiku desetih minut in so obsegale določitev sledečih parametrov: vsebnost proste ogljikove kisline, koncentracija kalcijevih ionov, koncentracija hidrogenkarbonatnih ionov, pH vrednost ter temperatura, tlak in pretok vode. Na osnovi rezultatov preliminarnih eksperimentov je bila pilotna naprava opremljena s senzorskim sistemom in ustrezno programsko opremo, ki omogoča on-line meritev raztopljenega ogljikovega dioksida, pH vrednosti, temperature in prevodnosti. Obratovalni pogoji pilotne naprave so ostali enaki kot pri preliminarnih poskusih. Ta serija je vključevala 35 meritev; sedem na vsaki od merilnih točk (MT) ob dodatku treh različnih količin ogljikovega dioksida (1 l/h, 3 l/h in 5 l/h), vse z in brez uporabe ultrazvoka. Kontrola dodajanja CO2 je bila volumetrična s pomočjo merilnika pretoka plina. V tretji fazi poskusov je bila pilotna naprava dograjena še z dodatnim rezervoarjem za plin in uvedena je bila gravimetrična kontrola dodajanja ogljikovega dioksida s pomočjo tehtanja plina; sistem je bil zaprt glede na dotok sveže vode. Ta serija je vključevala 9 meritev na eni merilni točki. Pridobljeni rezultati so smiselno urejeni, selekcionirani ter interpretirani. Rezultati so podani tabelarično, grafično in tekstovno. Na osnovi eksperimentalnega dela smo razvili primerno pilotno napravo za učinkovito uvajanje plinastega CO2, ki je potreben za vzpostavitev karbonatnega ravnotežja pitne vode. To nam je uspelo z več serijami eksperimentov pri različnih obratovalnih pogojih in sprotnim nadgrajevanjem pilotne naprave. Tako smo s pomočjo manometrične metode uvajanja CO2 v pitno vodo, z ultrazvočnim mešalom in s sodobno merilno-regulacijsko opremo v stanju točne določitve potrebne količine ogljikovega dioksida za optimizacijo kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pilotna naprava, karbonatno ravnotežje, kakovost vode, ogljikov dioksid, kalcijev karbonat
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 323; Prenosov: 0

75.
Optimizacija razmestitve kaliber na valjih in pripadajočih dovodnih skrinj za valjanje okroglih jeklenih profilov z uporabo genetskega algoritma
Anemari Gračnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Optimizacija je v današnjem konkurenčnem in hitro odzivnem okolju bistvena za doseganje najboljših rezultatov in uspešno poslovanje. V podjetju Štore Steel d.o.o. nenehno stremijo k izboljšavam in povečanju produktivnosti posameznih proizvodnih obratov. V tem magistrskem delu se optimizacija nanaša na valjarno, in sicer na proces valjanja okroglih profilov jeklenih palic. Pri valjanju za preoblikovanje obdelovanca uporabljamo valjarska ogrodja, v katera so vstavljeni valji. Valji imajo po svojem obodu postružene oblike-kalibre, s katerimi z natančnim vodenjem valjanca neposredno v kalibro dajemo valjancu novo obliko in dimenzijo prereza. Vodenje se izvaja s skrinjami, ki so montirane na ogrodjih, pred in za valjem. Pri prehodu valjanja iz ene dimenzije na drugo se v sistemu pojavi prilagoditev posameznih valjev, tako da bomo z novo postavitvijo dosegli želeno dimenzijo. Ob tem se pojavi tudi prestavitev skrinj, tako da vodijo valjanec v zahtevano kalibro. Z analizo valjanja, opreme, s katero ga izvajamo, in planov, ki ji v proizvodnem procesu upoštevamo, smo iskali optimizacijo razmestitve kaliber na valjih ob montaži več skrinj na ogrodje. S tem smo želeli zmanjšati število menjav skrinj in zastoje, ki jih menjava povzroči. Z analizo valjev, kaliber in pripadajočih skrinj smo ugotovili glavne pogoje za optimizacijo. Za iskanje rešitve smo uporabili genetski algoritem. Cilj magistrskega dela je bil zmanjšati število menjav za 20 %, s predstavljeno optimizacijo pa se je število menjav zmanjšalo za 36,3 %. S tem je zastavljeni cilj dosežen. 
Ključne besede: valjanje, optimizacija, razmestitev kaliber, genetski algoritmi
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (4,04 MB)

76.
Priprava in karakterizacija elektroprevodnih tekstilnih nanosov
Damijana Zlatolas, 2016, magistrsko delo

Opis: Tekstilni materiali, naravni (celuloza) ali sintetični (polimerni materiali) so večinoma električno neprevodni in ne omogočajo prostega pretoka električnega naboja po svoji strukturi. Posledično to povzroča kopičenje elektrostatičnega naboja na površini tekstilnega materiala, ki nastaja zaradi trenja med neprevodnimi vlakni. Statična elektrika in tveganje elektrostatičnega preboja, predstavlja problem v tekstilnih procesih in končnih aplikacijah. Cilj raziskovalne naloge je pripraviti električno prevodne sol-gel nanose na osnovi tetraetoksisilana (TEOS) in metiltrietoksisilana (Me-TREOS) a) s prevodnim tetratiafulvalenom (TTF) in b) dopirane s kovinskimi prahi: aluminij (Al), baker (Cu) in železo (Fe). S prevodnimi sol-gel nanosi se bodo modificirala naravna in sintetična tekstilna vlakna. Sol-gel nanose in modificirana vlakna bodo okarakterizirana (SEM mikroskopija, meritve električne prevodnosti in električne upornosti). Drugi del cilja raziskovalne naloge je pripraviti nanokompozite na osnovi poliamida (PA6), ki bo dopira s prevodnimi nanomateriali polianilina PANI, Ag/PANI, s prevodnim titanovim dioksidom (TiO2) in Mn acetatom ter s kombinacijami PANI, TiO2 in Mn acetat. Površinsko bodo obdelana sintetična vlakna s prevodnim nanomaterialom TiO2/Mn acetat. PA6 nanokompozite in prevodne nanomateriale materiale ter modificirana vlakna bodo okarakterizirana (FTIR, TEM, DSC, BET, meritve električne upornosti).
Ključne besede: sol-gel tehnologija, elektro prevodni nanosi, PA6 nanokompoziti, prevodni nanomateriali, tekstilna vlakna
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 306; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (4,57 MB)

77.
Posodobitev inovacijske dejavnosti z uvajanjem Odprtega inoviranja v proizvodnem podjetju
Nika Strnišnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrskega dela je predstavitev procesa, imenovanega Odprto inoviranje, ki temelji na preusmerjanju določene organizacije ali podjetja v drugačno miselnost izmenjevanja informacij. Delo je sestavljeno iz sedmih poglavij. V uvodu magistrskega dela je opisana problematika magistrskega dela, namen ter cilji, predstavljene so zastavljene hipoteze. V drugem poglavju sta opredeljena pojma invencija in inovacija. V tretjem poglavju je s pomočjo domače in tuje literature opisano Odprto in Zaprto inoviranje, razlike med njima, prednosti koncepta Odprtega inoviranja, predstavljene so ovire, s katerimi se srečujejo podjetja pred, vmes in po uvedbi koncepta. Poglavje zajema tudi prisotnosti Odprtih inovacij v slovenskem industrijskem okolju. V četrtem poglavju so opisana podporna orodja za koncept Odprtega inoviranja. S pomočjo anketnega vprašalnika so v petem poglavju predstavljeni rezultati trenutne inovacijske dejavnosti v podjetju Gorenje, d. d. Šesto poglavje zajema predloge uvedbe podam predlog uvedbe Odprtega inoviranja v podjetje z izbranim podpornim orodjem Neurovation. Zaključne misli in verifikacija hipotez, zastavljeni v prvem poglavju magistrskega dela so opredeljeni v šestem poglavju. Z analizo trenutne inovacijske dejavnosti proizvodnega podjetja smo ugotovili, da imajo v podjetju jasno ureditev inovacijske dejavnosti, menimo pa, da bi lahko bila sprejemljivost s strani zaposlenih boljša, saj zaposlenim primanjkuje motivacije. Podjetju Gorenje, d. d. predlagamo uvedbo koncepta Odprtega inoviranja s podpornim orodjem Neurovation, ki bo poleg boljših pristopov za generiranje inovacij, v podjetje prinesel tudi več znanja, inovativne ideje, inovacije, konkurenčnost med sodelavci z nagrajevanjem dobrih predlogov in temu posledično tudi večjo motivacijo zaposlenih.
Ključne besede: Odprto inoviranje, Množica virov, Inovacija, Invencija, Platforme
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 178; Prenosov: 0

78.
Možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode pri ionskem izmenjevalcu za mehčanje vode v Pivovarni Laško
Nina Nemec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pivovarska industrija je en izmed velikih porabnikov vode, ki hkrati proizvaja tudi velike količine industrijske odpadne vode, ki obremenjujejo ekosistem. Teh težav se zavedajo tudi v podjetju Pivovarna Laško, ki kot IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control – celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja) zavezanec nenehno optimizira uporabo vode v proizvodnem procesu, hkrati pa skrbi za ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami. V magistrskem delu smo raziskali možnost ponovne uporabe regeneracijske odpadne vode, ki nastaja pri mehčanju s pomočjo ionskih izmenjevalcev, v sistemu hladilnih stolpov, kar bi v prihodnosti lahko doprineslo k zmanjšanju porabe čiste vode in posledično k zmanjšanju obremenitve naravnih vodotokov. Z laboratorijskimi analizami smo določili kemijske lastnosti regeneracijske odpadne vode, kjer smo za posamezno fazo regeneracije, ki vključuje povratno pranje, kislino prenos, kislino razmestitev in izpiranje, kot tudi za skupno vzorčenje vseh faz regeneracije izmerili vrednost pH, električno prevodnost, vsebnost sulfatov, kemijsko potrebo po kisiku, motnost, m-alkaliniteto ter karbonatno in celotno trdoto. Pridobljene podatke smo nato primerjali z mejnimi vrednostmi, ki določajo kakovost vstopne vode na hladilne stolpe, ki so še dovoljene, da le-ti normalno delujejo. Ugotovili smo, da imamo opravka z zelo onesnaženimi odpadnimi vodami, kjer je za neposredno ponovno uporabo brez dodatnih metod obdelovanja primerna le prva faza regeneracije (povratno pranje), s katero bi letno pokrili le 2,6 % potreb po vodi za hladilne stolpe. Preostale faze regeneracije, kot tudi skupno zbrane faze, pa bi potrebovale dodatno čiščenje. Na voljo so številne metode čiščenja takšnih odpadnih vod, ki vključujejo nove vrste tehnologije, kemikalij, opreme in analiznih metod, poleg tega pa proizvedejo nov odpadek, ki ga je prav tako treba skrbno obdelati. Smiselno bi bilo razmisliti o načinu optimizacije celotnega procesa ionske izmenjave z uporabo dvostopenjske grobo polirne regeneracije kot tudi o ponovni uporabi regeneracijske odpadne vode v kakšne druge namene, kjer ni zahtevana visoka kakovost vstopne vode.
Ključne besede: Ionska izmenjava, regeneracija, regeneracijska odpadna voda, ponovna uporaba, hladilni stolpi.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 307; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,85 MB)

79.
Uravnavanje temperature v rastlinjaku s pomočjo toka tekočine med dvema steklenima ploščama
Boštjan Vuzem, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi pregrevanja zraka v običajnih rastlinjaku v poletnih mesecih smo prišli na misel, da bi s tankim slojem tekočine med dvema steklenima stenama prestregli del vpadne toplote in obenem hladili notranjost rastlinjaka. Tako smo najprej izračunali temperaturo za običajni rastlinjak in nato še za z 1cm debelim slojem vode hlajeni. Pri tem smo morali izračunati vse toplotne tokove, ki vstopajo in izstopajo v rastlinjak. Še posebej pa je pomembna določitev absorpcije dela toplote v vodi. Izračunali smo tudi, kako se spreminja temperatura v rastlinjaku ob spreminjanju vstopne hitrosti hladilne tekočine in ob spremembah vstopne temperature hladilne tekočine. Nekatere rezultate smo preverili s simulacijo v programu Ansys CFX. Računi so pokazali , da bi bilo mogoče s primerno nizko vstopno temperaturo in primerno hitrostjo hladilne tekočine regulirati temperaturo zraka v rastlinjaku.
Ključne besede: uravnavanje temperature, rastlinjak, tok tekočine, absorpcija toplote
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 306; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (3,53 MB)

80.
POUK MEHANIKE S SODOBNIMI UČNIMI METODAMI IN OB UPORABI UČNIH OKOLIJ 21.STOLETJA
Alenka Ambrož Jurgec, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalni trg, konkurenčnost na njem in hitro razvijajoča se družba, ki temelji na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, so povzročili spremembe tudi na področju izobraževalnih sistemov. Zahtevajo se sodobne učne metode, ki spodbujajo učenje, vplivajo na poglobljeno razumevanje, sposobnost za kreativno rabo usvojenega znanja in usposobljenost za kompetence 21.stoletja. V nalogi so predstavljene na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku Mehanike. Poudarek je na problemskem, raziskovalnem in projektnem učenju z uporabo IKT, ob sočasnem sodelovalnem učenju in načrtovani komunikaciji. Ugotovljeno je bilo, da so sodobne učne metode dijakom bližje kot klasični (frontalni) pouk. Rezultat ocenjevanja znanja so pokazali, da dajo sodobne učne metode tudi boljše rezultate ocenjevanja znanja in bistveno vplivajo na trajnost znanja. Dijaki so bili pri problemskem, raziskovalnem in projektnem pouku ob uporabi IKT motivirani in samoiniciativni, razvijali so višje miselne procese, naučili so se sodelovalnega dela in prevzemanja odgovornost, učitelju pa je bilo omogočeno učinkovito spremljanje in usmerjanje razvoja dijakov. Naloga je pokazala, da so sodobne učne metode dober odgovor izzivom sodobnega časa.
Ključne besede: sodobne učne metode, IKT, sodelovalno učenje, komunikacija v učnem procesu, kompetence, kompetenčno zasnovan pouk, na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku mehanike, problemski, raziskovalni in projektni pouk.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 240; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici