SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 369
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
ANALIZA VPLIVA POSTOPKA IZDELAVE JEKLA 30MnVS6 NA POJAV POVRŠINSKIH NAPAK Z UPORABO GENETSKEGA PROGRAMIRANJA
Beno Jurjovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno napovedovanje izmeta jeklenih valjancev po pregledu na kontrolni liniji. Osredotočili smo se na izmet zaradi površinskih napak, na luščenih okroglih valjancih, pri kvaliteti 30MnVS6. Beležili smo kemično sestavo taline, toplotni tok, hitrost litja med odlivanjem jekla na trožilni napravi za kontinuirano odlivanje jekla in procent izmeta zaradi površinskih napak, v obdobju od septembra 2014 do maja 2015. Na podlagi zbranih podatkov sta bila izdelana modela s pomočjo linearne regresije in genetskega programiranja. Model za napovedovanje izmeta s pomočjo sistema za genetsko programiranje je 1,57-krat boljši od modela dobljenega s pomočjo linearne regresije. Izsledki raziskave so v praksi uporabljeni od sredine leta 2015. Izmet je pri kvaliteti 30MnVS6 za 3,09-krat manjši. Tako znaša letni prihranek, pri količini 12.000 t jeklenih valjancev iz 30MnVS6, 460.000 €.
Ključne besede: površinske napake na valjancih, modeliranje, linearna regresija, genetsko programiranje, napoved izmeta, valjano jeklo
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 225; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,77 MB)

92.
Upravljanje projektov v podjetju za proizvodnjo medicinske opreme
Janez Cigut, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema predstavitev podjetja za proizvodnjo medicinske opreme, modela reševalnih vozil Lifesaver in opredelitev trenutnih izzivov na področju podjetja. V magistrski nalogi bomo predstavili raziskovalne pristope projektnega menedžmenta in jih implementirali v študijo realnega problema s pričakovanimi cilji projekta.
Ključne besede: Projektni menedžment, projekti, razvoj, proizvodnja, medicinska oprema.
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 251; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (5,17 MB)

93.
Zaznavanje amoniaka na osnovi sol-gel senzorskih nanosov
Katja Tement, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda optičnega zaznavanja raztopljenega amonijaka, in sicer neionizirane oblike amonijaka. Kljub temu, da se amonijak (NH3) v vodnih raztopinah nahaja v kemijskem ravnotežju z amonijem (NH4+), pa vendarle predstavlja NH3 veliko bolj toksično obliko, ki ob preveliki koncentraciji lahko povzroči smrt vodnih organizmov, najpogosteje rib. Z obstoječimi metodami trenutno ni mogoče določati NH3 neposredno, ampak se le-ta poda na podlagi izračunov iz drugih dušikovih spojin (celotni amonijev dušik), katerih koncentracije se določujejo na osnovi nekontinuiranih metod laboratorijskih analiz, ki zahtevajo strokovno usposobljeno osebje. Zaradi navedenega je potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja neionizirane oblike amonijaka, ki bi omogočala hitro in kontinuirano podajanje koncentracij želenega analita na kraju samem, zelo upravičena in bi prinesla velik doprinos in dodano vrednost na področju razvoja alternativnih analiznih metod. Za pripravo senzorskih nanosov, občutljivih na amonijak smo izbrali dve indikatorski barvili bromokrezol zeleno (BCG) in bromofenol modro (BPB), ki smo ju imobilizirali v sol-gel polimerno osnovo po kislo- in bazično-kataliziranem sol-gel postopku. Pri tem so bile uporabljene kombinacije sol-gel prekurzorjev tetrametoksisilana (TMOS) s feniltrimetoksisilanom (Ph-TriMOS) oz. propiltrimetoksisilanom (p-TriMOS) v množinskih razmerjih med TMOS in ormosilnim prekurzorjem 1:1 in 1:2. Izkazalo se je, da senzorski nanosi, pripravljeni po bazično-kataliziranem sol-gel postopku, niso primerni za meritve, saj se je indikatorsko barvilo iz njih izpralo. Za zaznavanje raztopljenega amonijaka so se izkazali primernejši senzorski nanosi, pripravljeni po kislo-kataliziranem sol-gel postopku. Senzorski nanosi z imobiliziranim barvilom bromofenol modro so omogočali zaznavanje NH3 v območju med 0,1 in 97 mg/L, medtem ko so bili senzorski nanosi z imobliziranim bromokrezol zeleno manj občutljivi in so omogočali zaznavanje NH3 med 1 in 97 mg/L NH3. Potrjeno je bilo tudi, da se lahko tovrstni senzorski nanosi uporabljajo za zaznavanje amonijaka v plinski fazi.
Ključne besede: amonijak, absorpcija, optični-kemijski senzor, sol-gel senzorski nanosi
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 505; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

94.
Proizvodnja vodika iz viškov električne energije
Jernej Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Življenje v modernem svetu praktično vsakodnevno zahteva uporabo neke vrste goriva, pa naj bo to v avtomobilih za transport, v pečeh za ogrevanje ali elektrarnah za proizvodnjo električne energije. Najbolj zastopana goriva so ogljikovodiki (nafta, bencin, zemeljski plin), ki so lahko dostopni, a hkrati veliki onesnaževalci okolja. V svetu je prisotna velika težnja k uporabi obnovljivih virov energije ter k iskanju čistejših alternativnih goriv; en izmed teh je tudi vodik, ki pri zgorevanju proizvede le toploto in vodo. Prav tako se iščejo rešitve glede shranjevanja energije v takšni ali drugačni obliki. Črpalne hidroelektrarne so sistemi, ki energijo uspešno shranjujejo v obliki potencialne energije vode. Dravske elektrarne Maribor že vrsto let načrtujejo gradnjo nove črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki pa je zaradi pomanjkanja sredstev in raznih pomislekov zaenkrat ni mogoče izvesti. V magistrski nalogi je obravnavan sistem za proizvodnjo vodika z elektrolizo vode in ponovno proizvodnjo električne energije, ki bi lahko služil kot alternativa omenjeni črpalni hidroelektrarni. V začetku naloge je opisano trenutno stanje glede porabe energije v svetu, sledi opis metod proizvodnje vodika s poudarkom na elektrolizi vode, ter opis delovanja gorivnih celic in črpalne hidroelektrarne. Nazadnje je izdelan osnovni preračun zasnovanega sistema, ki nam na koncu poda opravičenost investicije.
Ključne besede: črpalna hidroelektrarna, elektroliza vode, shranjevanje energije, viški električne energije, vodik, vodikova ekonomija
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 220; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

95.
Odstranjevanje svinčevih in kromovih ionov iz vodnih raztopin s pomočjo adsorpcije na nanodelce
Vesna Masten Gubeljak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so bili sintetizirani nanodelci po Stöberjevi sol-gel metodi v alkoholnem mediju in amonijakom kot katalizatorjem, pri pH 10-11 in množinskem razmerju prekurzorjev TEOS:APTMS za 1:2 in 1:4. Za karakterizacijo materialov smo uporabili BET metodo za določanje specifične površine, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) za določevanje funkcionalnih skupin, rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM) ter za analizo učinkovitosti odstranjevanja svinčevih ionov (Pb2+) in skupnega kroma (skupni Cr) z AAS metodo. Adsorpcija svinca (Pb2+) in skupnega Cr na funkcionalizirane nanodelce (SiO2@NH2) in funkcionalizirane magnetne nanodelce (MND@SiO2@NH2) se je pokazala kot uspešna metoda za odstranjevanje ionov težkih kovin iz odpadnih voda. Pri velikosti MND@SiO2@NH2 delcev od 9 – 16 nm z debelino prevleke od 2- 5 nm smo odstranili od 95 % do 99 % Pb2+, Cr6+ in skupnega Cr iz modelnih voda. Z R (%) > 95 se sintetizirani material izkazal kot zelo učinkovit tudi pri odstranjevanju Pb2+ in skupnega Cr iz modelne mešanice ionov težkih kovin. Visoko učinkovitost omogoča velika specifična površina delcev in površinska funkcionalizacija z amino skupinami (-NH2).
Ključne besede: adsorpcija, krom, magnetni nanodelci, nanodelci SiO2, odstranjevanje težkih kovin, odpadne vode, sol-gel sinteza, svinec
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 248; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (4,51 MB)

96.
Uvedba metode SMED kot korak na poti k vitki proizvodnji
Boštjan Marzidovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje vitke proizvodnje, katera je danes že skoraj nujnost za doseganje konkurenčne prednosti podjetja na trgu. V teoretičnem delu je predstavljena proizvodnja in proizvodni sistem ter koncept vitke proizvodnje, njeno doseganje in delovanje. Kot eno od orodij vitke proizvodnje je v nalogi opisana in predstavljena metoda SMED, njeni koraki, cilji ter upravljanje le te. V aplikativnem delu je predstavljena in analizirana uvedba metode SMED na primeru menjave orodja na brusilnem stroju. V zaključku so predstavljeni rezultati uvedbe metode SMED, njihov vpliv in pomen za nadaljnje poslovanje proizvodnega podjetja v smislu doseganja vitkosti podjetja.
Ključne besede: proizvodnja, proizvodni sistem, organizacija proizvodnje, vitka proizvodnja, metoda SMED
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 241; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (6,65 MB)

97.
PROBLEMATIKA ADSORBLJIVIH ORGANSKIH HALOGENOV IN TENZIDOV V ODPADNIH VODAH ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
Irena Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Odpadna voda je onesnažena voda, ki nastaja zaradi človekovega (antropogenega) vpliva pri uporabi vode v gospodinjstvu, na kmetijskih farmah, v gospodarskih objektih, industriji in pri spiranju utrjenih površin ob dežju. Neočiščene odpadne vode so pretežni razlog onesnaženja tako površinskih kot podtalnih virov pitnih voda zaradi slabe biokemijske razgradljivosti, kopičenja v organizmih in sedimentih ter strupenosti za ljudi in okolje. Pri tem zavzemajo pomembno mesto detergenti, prav tako pa tudi tista organska onesnažila, ki s klorom ali drugimi halogenimi elementi tvorijo adsorbljive organske halogene (AOX). Namen magistrske naloge je določiti AOX-e in tenzide v odpadni vodi Splošne bolnišnice Celje na dveh iztokih, poiskati povezavo vsebnosti AOX-ov in tenzidov z zasedenostjo oziroma obremenjenostjo Splošne bolnišnice Celje z bolniki in njihovimi preiskavami, narediti povezavo s količino in vrsto uporabljenih čistilnih sredstev, dezinfekcijskih sredstev ter količino naročenih in uporabljenih farmacevtikov, ki bi bili lahko izvor za nastale AOX-e in tenzide v odpadni vodi ter predpostaviti možnosti njihovega zmanjšanja v odpadnih vodah. Rezultati so poklazali, da AOX-i ne presegajo mejnih vrednosti v odpadni vodi, medtem ko jih vsota tenzidov presega na iztoku odpadne vode nastale pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Ugotovili smo, da v Splošni bolnišnici Celje uporabljajo različna sredstva, ki vsebujejo tenzide in bi bilo potrebno še marsikaj narediti na področju zbiranja podatkov o naročenih in uporabljenih čistilnih sredstvih, sprotnega servisiranja čistilnih strojev, razmisliti o priložnosti za uvedbo nove tehnologije strojev in naprav v pralnici Splošne bolnišnice Celje ter o postopkih čiščenja odpadne vode na iztoku V1, kjer nastaja odpadna voda iz zdravstvene dejavnosti.
Ključne besede: bolnišnična odpadna voda, tenzidi, AOX, KPK, BPK5, iztok V1, iztok V2
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 223; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (2,10 MB)

98.
Zasnova in izdelava samohodno krmilno mešalnega voza
Alen Uršnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil načrtovanje in izdelava samohodnega krmilno-mešalnega voza. Za realizacijo le-tega je bila potrebna dobra predhodna analiza potreb kupcev in razpoložljive tehniške možnosti za izdelavo. Ideja je temeljila na želji, da bi z novim produktom potencialnim kupcem olajšali vsakdan ter s tem tudi optimizirali njihov dragocen čas, ki ga namenijo za to delo. S podrobno analizo želja in potreb kupcev, možnostmi delovne opreme in materiala ter pregledom možne literature, smo zastavili točen potek dela, ki je potreben za izdelavo. Izdelava samohodnega krmilno-mešalnega voza je bila uspešna.
Ključne besede: hidromotor, črpalka, pogonski agregat, mešanje, samohodni voz, posoda, polž
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 165; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (5,83 MB)

99.
Analiza stroškovno-časovnega vložka v proizvodnji Kopur, d.o.o.
Marko Smrtnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Vitka proizvodnja je generična filozofija obvladovanja poslovnih procesov, ki temelji na zniževanju izgub v obstoječih procesih z namenom zvišati celotno vrednost za odjemalca. Izhodišče predstavlja reklo »opraviti več z manj ter pri tem v celoti izpolniti zahteve odjemalca«. Načelo vitke proizvodnje je identifikacija vseh izgub v celotnem procesu ter njihova eliminacija. Glavni cilj vitke proizvodnje je večno sledenje popolnosti. To pomeni, da udeleženci ne smejo biti nikoli zadovoljni z doseženim, temveč morajo ves čas iskati načine za izboljšavo tudi najmanjših segmentov procesa. Iskati je potrebno načine za zmanjšanje odpada, izboljšanje kakovosti, optimiziranje opreme, načine, kako stvari narediti bolje, hitreje, lažje, dokler to ni lastno vsem zaposlenim. Pri razumevanju koncepta vitke proizvodnje se je potrebno zavedati njegove uporabnosti na vseh segmentih delovanja organizacije. Model vitkosti je eden izmed redkih sistemov, ki sodobnemu managerju nudi konkretna orodja za smotrno vodenje ter organizacijo procesov, ki mu pripadajo. Cilj raziskave je dopolniti vitke pristope v podjetju Kopur d.o.o., raziskati možnost integracije stroškovno-časovnega profila v proces prikaza toka vrednosti proizvodnega procesa. Stroškovno-časovni profil vključuje podatke o gibanju in kopičenju stroškov v času, prikaz toka vrednosti pa vključuje podatke o celem procesu s poudarkom na časih. S kombinacijo teh dveh orodij bomo olajšali proces sprejemanja odločitev za napredovanje. Prikaz toka vrednosti, kot eno izmed orodij vitke proizvodnje, omogoča na visokem nivoju vizualizacijo procesa in identifikacijo problema, ampak to, kar manjka, so priporočila, ki dajo podporo v odločanju timu, da izbere najugodnejše ukrepe napredovanja in oblikuje nov napreden tok vrednosti v skladu z izbranimi ukrepi. Pravzaprav lahko le stalno napredovanje omogoča majhnemu podjetju v Sloveniji, ki proizvaja za avtomobilsko industrijo se enakopravno kosati s konkurenco na globalnem trgu.
Ključne besede: vitka proizvodnja, stroškovno-časovni profil, proces
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 210; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,94 MB)

100.
Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces
Sabina Hrašan, 2016, magistrsko delo

Opis: Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci. Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.
Ključne besede: hrup, obremenitev hrupa, ekvivalentna raven, frekvenčna analiza, avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa, infrazvok, stres, zdravstvene težave, osebna varovalna oprema, naglušnost, ..
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 240; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici