91. Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko deloŠpela Habjanič, 2023, magistrsko delo Opis: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije.
Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni.
V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Ključne besede: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (3,35 MB) |
92. Validacija metod za ovrednotenje prenosa analita avtomatskega sistema dissoBOT za teste raztapljanja farmacevtskih učinkovin in optimizacija cikla čiščenja : magistrsko deloAljaž Šporin, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo določali prenos analita (CO, angl. carry over) avtomatiziranega sistema za izvajanje testov raztapljanja dissoBOT, kjer smo kot aktivni farmacevtski učinkovini (API) uporabili paracetamol (PA) in natrijev diklofenak (ND). Za oba API-ja smo izvedli delno validacijo spektrofotometrične metode UV-VIS, kjer smo preverjali mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ), linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Vrednosti LOD za oba API-ja so bile manjše od 0,01 mg/L. Za PA smo določili linearno koncentracijsko območje od 1,00‒30,00 mg/L, za ND pa od 0,50‒3,50 mg/L (v obeh primerih je bil kvadrat korelacijskega koeficienta večji od 0,9990 in koeficient kvalitete <1,00 %). Točnost metod smo ovrednotili z izračunom izkoristka raztopin standardov z znano koncentracijo in ju potrdili za oba API-ja (povprečni izkoristek je bil za PA 99,81 % in za ND 101,43 %). Natančnost smo ovrednotili z izračunom relativnega standardnega odmika (RSD). Obe metodi sta bili natančni z vrednostjo RSD 0,13 % za PA in 0,38 % za ND. Optimizirali smo volumen pralnega medija v obeh ciklih čiščenja, ki ju izvede sistem dissoBOT, in odmerjanje medija, kjer je dovoljeno odstopanje določeno z zahtevami Ameriške farmakopeje. Prav tako smo določili vpliv volumna (V) cikla čiščenja avtomatskega vzorčevalnika 850-DS, ki je eden izmed treh instrumentov, ki sestavljajo sistem dissoBOT, na vrednost CO. CO sistema dissoBOT, kjer je bil kot čistilni medij uporabljena voda iz pipe, je bil v primeru uporabe PA in ND nižji od 1,00 %. Določili smo vpliv V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS na CO, kjer je bila vrednost CO pri V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS 2 mL 1,38 %, pri V 5 mL 0,86 % in pri V 10 mL 0,32 %. CO pri V cikla čiščenja vzorčevalnika 850-DS 10 mL in dveh izvedenih ciklih čiščenja je bil manjši od 0,20 %.
Ključne besede: prenos analita, avtomatizacija, validacija, dissoBOT, testi raztapljanja, UV-VIS
Objavljeno v DKUM: 04.05.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 98
Celotno besedilo (8,39 MB) |
93. Vpliv različnih metod priprave površine SPE na adsorpcijo izbranih proteinov za zasnovo biosenzorjev : magistrsko deloIvan Konjević, 2023, magistrsko delo Opis: Eden ključnih korakov pri izdelavi elektrokemijskega biosenzorja je imobilizacija biomolekul (proteinov, encimov, DNK ipd.) na površini delovne elektrode. V zvezi s tem je predobdelava elektrodne površine neizogiben del procesa, še posebej v primeru, ko se uporabljajo komercialno dostopne sitotiskane ogljikove elektrode (angl. screen-printed carbon electrodes, SPCE), ki izkazujejo nekoliko slabšo elektrokemijsko ponovljivost. V magistrski nalogi smo preučili vpliv izbranih metod površinske predobdelave SPCE, kot sta predobdelava s tehniko ciklične voltametrije v H2SO4 in H2O2 ter uporaba pozitivno in negativno nabite plazme kisika, na njene elektrokemijske karakteristike. Preučili smo vpliv teh metod na ponovljivost elektrodnega odziva in na kinetiko adsorpcije dveh najpogosteje uporabljenih proteinov za izdelavo biosenzorjev, in sicer govejega serumskega albumina (angl. bovine serum albumin, BSA) in proteina A. Ugotovili smo, da je vsaka od uporabljenih metod izboljšala elektrokemijsko stabilnost SPCE-elektrod in predvsem pozitivno vplivala na kinetiko adsorpcije obeh proteinov. Rezultati kažejo, da je v vsakem primeru BSA pokazala bolj kompleksno obnašanje v primerjavi s proteinom A, kot najbolj učinkovito metodo za oba proteina pa lahko izpostavimo predobdelavo z uporabo negativne plazme. Pri adsorpciji proteina A smo opazili bolj izrazit padec voltametrijskega odziva v primerjavi z BSA, in sicer za vsako metodo predobdelave površine delovne elektrode. V primeru obeh proteinov se je izkazalo, da je koncentracija 5 in 10 µg/mL zadostna za vzpostavitev stabilne proteinske plasti v povezavi z enourno inkubacijo na SPCE. Glede na izboljšanje elektrokemijske ponovljivosti elektrod, kot tudi izboljšanje adsorpcije obeh modelnih proteinov, lahko zaključimo, da je predobdelava SPCE ključni korak pri izdelavi elektrokemijskih biosenzorjev.
Ključne besede: sitotiskane elektrode, SPCE, adsorpcija proteinov, goveji serumski albumin, protein A, elektrokemijski biosenzorji
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,59 MB) |
94. Vpliv izražanja mmd na odzivnost monocitov in makrofagov na adalimumab in vitro : magistrsko deloAdriana Kralj, 2023, magistrsko delo Opis: Parodontoza je pogosta vnetna bolezen, ki lahko vpliva na slabšo odzivanje bolnikov s sistemskimi boleznimi, kot je revmatoidni artritis, na biološko zdravilo adalimumab. Ugotovljeno je bilo, da stopnja revmatoidnega artritisa korelira z ravnijo izražanja MMD gena v makrofagih izoliranih iz sinovialne tekočine vnetih sklepov. Poleg tega stopnja izražanja MMD vpliva na klinični odziv bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo na adalimumab.
V magistrskem delu smo se odločili preveriti, kako se monociti in iz njih in vitro diferencirani makrofagi bolnikov s parodontozo odzivajo na biološko zdravilo adalimumab ter kakšno vlogo ima pri tem ekspresija MMD.
Pri monocitih in iz njih diferenciranih makrofagih smo simulirali vnetje z dodatkom LPS in zdravljenje vnetja s komercialnim biološkim zdravilom adalimumab, ter preverili izražanje vnetnih genov IL1B, IL6 in TNFα. Adalimumab je učinkovito zavrl izražanje genov IL1B in IL6, ki v signalni kaskadi ležita nižje od TNFα, čeprav v primeru IL6 samo za monocite. Na izražanje TNFα dodatek adalimumaba ni imel vpliva. V magistrskem delu nismo dokazali vpliva MMD na učinkovitost adalimumaba pri zaviranju TNFα. Vendar zaradi teh ugotovitev ne moremo ovreči njegove potencialne vloge pri vplivu na učinkovitost adalimumaba, saj je potrebno izvesti še veliko raziskav s spremenjenimi eksperimentalnimi pogoji in tako potrditi ali ovreči vlogo MMD pri neučinkovitosti adalimumaba in s tem pripomoči k izboljšanju zdravljenja vnetnih bolezni.
Ključne besede: MMD, parodontoza, vnetni citokini, adalimumab, monociti, makrofagi, in vitro diferenciacija, in vitro vnetje, TNFα
Objavljeno v DKUM: 20.04.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,80 MB) |
95. Študij biorazgradnje zaščitnih mask (covid-19) na osnovi respirometrijskih meritev v kompostu : magistrsko deloŽiga Šrot, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko biorazgradnje zaščitnih mask. Zaščitne maske iz naravnih in sintetičnih materialov smo zakopali in pomešali s kompostom. Zaradi vse višje globalne onesnaženosti s plastičnimi odpadki in akumulacije mikroplastike v ekosistemih moramo nujno strmeti k alternativnim, bolj trajnostnim metodam spopadanja z odpadki.
Eksperimentalni del smo opravili na respirometru slovenskega proizvajalca ECHO Instruments d.o.o. Pred samo raziskavo biorazgradnje smo izvedli preliminarni test, s katerim smo določili aktivnosti izbranih kompostov in tistega z najvišjo aktivnostjo določili za nadaljnje delo. Izbran kompost in razrezane koščke mask smo po standardu ISO 14855-2:2018 natehtali in pomešali v reaktorjih.
Napolnjene reaktorje smo preko cevk povezali s senzorskim sistemom respirometra, kjer smo zagotavljali konstantne pogoje. Respirometrične meritve o biorazgradnji materialov smo zbirali dva meseca in pol. Stopnjo biorazgradljivosti materialov smo izračunali na podlagi meritev produkcije ogljikovega dioksida v reaktorjih in meritev vsebnosti organskega ogljika v materialu ter izračunane vrednosti primerjali z referenčno snovjo – mikrokristalno celulozo.
Rezultate o biorazgradljivosti materialov smo preverili še z FTIR spektrometrijo in s posnetki pod mikroskopom. Vzorci mask iz naravnih materialov so se razgradili precej dobro, najbolje med njimi delci maske iz mešanice lanu in bombaža (v 71,63 %), medtem ko so se delci maske iz polipropilena razgradili v 1,89 %.
Ključne besede: biorazgradnja, kompostiranje, mikrokristalna celuloza, zaščitne maske, FTIR spektoskopija, respirometrija.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 83
Celotno besedilo (4,30 MB) |
96. Analiza biorazgradnje zaščitnih mask za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v vodnih medijih : magistrsko deloJernej Jelenko, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je povzročila široko uporabo zaščitnih medicinskih mask za enkratno uporabo. Prekomerna uporaba plastičnih zaščitnih mask povzroča resno škodo naravnemu ekosistemu. Zaradi tega je nastala velika potreba po metodah za hitro izdelavo biorazgradljivih zaščitnih mask po nizki ceni bodisi iz bioplastike bodisi iz naravnih vlaken. Številne raziskave opisujejo biorazgradnjo polimerov v zemlji in kompostu, manj raziskav pa je narejenih za vodne medije. Vendar pa velika količina zavrženih zaščitnih mask konča ne samo na tleh, ampak tudi v vodnih sistemih. Biorazgradljivost je lastnost sistema in jo je treba obravnavati v kontekstu prevladujočih okoljskih razmer. Z okoljskega vidika so zato laboratorijski testi v nadzorovanih pogojih obvezni, vendar sami po sebi le prvi pokazatelj stopenj biorazgradnje plastičnega materiala v naravnem okolju.
V magistrskem delu smo se osredotočili na določevanje aerobne biorazgradnje zaščitnih mask v vodnih medijih. Stopnjo biorazgradnje materiala v odvisnosti od časa smo določili preko sproščenega CO2, ki smo ga merili z ECHO respirometrom. Teste smo izvajali po standardu ISO 14855 in ISO 14852, a smo ugotovili, da je primeren le standard ISO 14852, ki je specifično namenjen določevanju biorazgradnje polimerov v vodnih medijih. Za inokulum vodnega medija je bil izbran kompost Humovit. Določili smo stopnjo biorazgradljivosti za referenčni material mikrokristalne celuloze (58,4 % v 75 dneh), masko iz lana/bombaža (67,1 % v 75 dneh), masko iz konoplje (59,6 % v 75 dneh), masko iz pihane celuloze (37,2 % v 21 dneh) in medicinsko kirurško masko (0,5 % v 21 dneh oz. se ni razgrajevala). Za določitev učinkovitosti biorazgradnje smo naredili še FTIR analizo zaščitnih mask pred in po eksperimentu biorazgradnje. Iz dobljenih FTIR spektrov smo potrdili prisotnost novih funkcionalnih skupin na površini zaščitnih mask, ki so posledica procesa oksidacije.
Ključne besede: biorazgradnja, zaščitne maske, COVID-19, respirometrija, biopolimeri, vodno okolje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 65
Celotno besedilo (7,44 MB) |
97. Primerjava zaporedne in simultane sinteze toplotno integriranih vodnih omrežij : magistrsko deloNikolina Cetin, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo primerjali dva pristopa pridobivanja toplotno integriranega vodnega omrežja. Prvi pristop je bil zaporedni pristop, katerega smo zasnovali s konstrukcijo vodnega omrežja v prvem koraku s pomočjo nelinearnega programiranja (NLP). Na podlagi pridobljenega vodnega omrežja smo sestavili niz različnih možnih toplotnih tokov, glede na možnosti mešanja tokov. Na podlagi pridobljenih tokov smo izvedli različne primere toplotne integracije s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP) in modela Synheat ter primerjali njihove skupne letne stroške. Drugi pristop je bil simultani pristop, kjer smo hkrati optimirali celotno toplotno integrirano vodno omrežje s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP). V obeh pristopih je bila namenska funkcija definirana kot minimiranje skupnih letnih stroškov toplotno integriranega vodnega omrežja.
Pri zaporednem pristopu smo obravnavali štiri različne primere pridobivanja toplotnih tokov. Rešitev je bila toplotno integrirano vodno omrežje. Omrežje, ki je po optimizaciji doseglo najnižje skupne letne stroške (TAC) smo nato primerjali z rešitvijo simultanega omrežja. Pri primerjavi smo se osredotočili na postavitev omrežja, tokove, ki so določeni, količino izmenjane oz. oddane toplote, potrebne velikosti prenosnikov in grelcev ter investicijo in obratovalne stroške. Ugotovili smo, da simultani pristop zagotavlja nižje skupne letne stroške toplotno integriranega vodnega omrežja, saj omogoča optimalno razmerje cepitve tokov za zmanjšane površine prenosnikov, česar pri zaporednem pristopu ne moremo napovedati, saj obstaja neskončno mnogo možnosti za razmerje cepitve tokov.
Ključne besede: vodna omrežja, toplotna integracija, toplotno integrirana vodna omrežja, zaporedna sinteza, simultana sinteza, matematično programiranje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,92 MB) |
98. Določevanje težkih kovin v pijačah z ICP-OES : magistrsko deloEla Likovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje delno validacijo tehnike induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektroskopijo (ICP-OES) za določevanje ionov As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Mn, Mo, Ni, Pb, Se, Sr in Zn v vzorcih pijač. Delno validacijo smo za vsak analit izvedli pri več valovnih dolžinah in med njimi izbrali eno valovno dolžino za vsak analit glede na zastavljen kriterij. Določili smo mejo zaznavnosti (LOD), mejo določljivosti (LOQ), linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Linearno koncentracijsko območje metode smo ovrednotili z izračunom kvadrata korelacijskega koeficienta (R2) in koeficienta kvalitete (QC), zastavljena kriterija sta bila R2 ≥ 0,9990 in QC ≤ 5,00 %. Natančnost smo ovrednotili z izračunom relativnega standardnega odmika, ki je bil za vse analite manjši od zastavljenega kriterija 20,0 %. Točnost metode smo potrjevali z izračunom izkoristkov meritev raztopin standarda znane koncentracije. Izkoristki so bili znotraj zastavljenega kriterija med 80,0 % in 120,0 %. Točnost določevanja koncentracije ionov kovin v vzorcih pijač smo preverili z izračuni izkoristkov, pri čemer smo vzorcem pijač dodali znano količino raztopine standarda. Slednjo točnost smo potrdili za vse ione kovin v vzorcih pijač znotraj zastavljenega kriterija. Vzorce pijač smo pred analizo z ICP-OES pripravili s pomočjo mikrovalovnega kislinskega razklopa v raztopini HNO3 in H2O2. Instrument smo pred merjenjem vzorcev pijač umerili in ga na vsakih 23 injiciranj ponovno umerili. Na ta način smo opazovali, kako se signal spreminja s številom injiciranj ter določili, na koliko injiciranj je potrebno narediti ponovno umerjanje instrumenta za določen analit. Ioni Se so bili edini ioni, ki jih nismo zaznali v nobenem od 25 testiranih vzorcev pijač (ali ionov Se ni bilo v vzorcih ali pa je bila koncentracija pod LOD). Ione Co smo zaznali v enem, Pb v štirih, As v desetih in Mo v enajstih vzorcih pijač, vendar jih ni bilo mogoče kvantificirati, saj so bile izmerjene koncentracije pod LOQ. Izmerjene vsebnosti ionov kovin v vzorcih pijač smo primerjali z mejnimi vrednostmi za vsebnost ionov kovin v pitni vodi, določenimi s strani Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske agencije za varnost hrane in v Pravilniku o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004). Previsoko vsebnost smo določili le pri merjenju vsebnosti ionov Mn v vzorcu ananasovega soka. Ioni kovin, ki smo jih določiti v ostalih vzorcih pijač, so bili pod mejnimi vrednostmi in posledično lahko trdimo, da uživanje analiziranih pijač ne predstavlja tveganja za zdravje.
Ključne besede: ICP-OES, mikrovalovni kislinski razklop, delna validacija metode, težke kovine, kovine v pijačah
Objavljeno v DKUM: 31.03.2023; Ogledov: 758; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,87 MB) |
99. Določanje fizikalno kemijskih lastnosti dostavnih sistemov s kontroliranim sproščanjem naravnih učinkovin : magistrsko deloMonika Ostroško, 2023, magistrsko delo Opis: Priljubljenost naravnih učinkovin iz rastlin je v velikem porastu, saj ima veliko aktivnih spojin številne antioksidativne, protivnetne, protibakterijske, protirakave učinke, kar predstavlja dragocen vir v medicini.
Za naše raziskovanje smo si izbrali naravna materiala zeleno kavo in origano, katera vsebujeta aktivne učinkovine, ki imajo številne pozitivne vplive na zdravje ljudi. Pri kavi lahko izpostavimo klorogensko kislino ter kofein, pri origanu pa timol in karvakrol. Pripravili smo si organogele, za katere smo uporabili 3 različna olja (kokosovo, olivno in konopljino) ter 2 različna organogelatorja (stearinsko kislino in etil celulozo). Ugotovili smo, da v primeru uporabe konopljinega in olivnega olja ter gelatorjev stearinske kisline (SA) in etil celuloze (EC) pri pripravi organogelov ni bilo nobenih težav, medtem ko s kokosovim oljem in gelatorjem EC ustreznega organogela nismo dobili.
Pri formulaciji ekstrakta kave v organogele smo ugotovili, da so samo formulacije z EC neenakomerno zgelirale in sicer so nastali skupki gelov. Pri formulaciji ekstrakta origana v organogele pa so naše formulacije bile neustrezne, izjema je bil organogel, pripravljen iz konopljinega olja in EC, ki je vseboval 10 % ekstrakta.
Izvedli smo tudi formulacijo čistih komponent v organogele. V primeru timola, so nam formulacije organogelov pripravljene iz olivnega olja uspešno zgelirale. Tudi s kokosovim in konopljinim oljem smo dobili uspešno zgelirane organogele, z izjemo ene formulacije pri vsakem olju. Pri formuliranju karvakrola so nam formulacije organogelov pripravljene iz konopljinega olja uspešno zgelirale, medtem ko pri uporabi kokosovega in olivnega olja geliranje v enem vzorcu obeh formulacij ni bilo zadovoljivo. Nazadnje smo formulirali v organogele čisto komponento klorogensko kislino, kjer smo za vse formulacije dobili ustrezno gelacijo. Pri preverjanju reoloških lastnosti, smo ugotovili, da so se krivulje viskoznosti skoraj ujemale z obnašanjem krivulj pretoka za naše organogele in sicer ob splošnem zmanjševanje viskoznosti z naraščajočo strižno hitrostjo.
Za zaključek smo izvedli raztapljanje različnih formulacij pripravljenih organogelov v 0,1 M HCl. Vzorce smo analizirali s pomočjo LC-MS/MS in GC-MS. Ugotovili smo, da je pri sproščanju različnih učinkovin najboljše rezultate dosegla klorogenska kislina, primerne krivulje vsebnosti za kofein in klorogensko kislino pa smo dobili tudi z raztapljanjem formulacij organogelov z ekstraktom kave. Uporaba drugih formulacij ni pokazala ustreznih
rezultatov.
Ključne besede: zelena kava, origano, organogeli, viskoznost, raztapljanje dostavnih
sistemov
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 131
Celotno besedilo (5,00 MB) |
100. Frakcionacija lignocelulozne biomase ter njena pretvorba v vredne produkte : magistrsko deloUrška Brence, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na biomaso rastlinskega izvora, imenovano lignocelulozna biomasa. Predstavljene so teoretske osnove, uporaba, valorizacija ter ovire in zastoji pri komercializaciji lignoceluloze. V eksperimentalnem delu je najprej podrobno opisan in prikazan postopek določevanja sestave izbrane biomase, tj. bukove žagovine. V nadaljevanju je predstavljena frakcionacija biomase, depolimerizacija lignina in hemiceluloze ter hidroliza celuloze. Ugotovili smo, da je bukova žagovina sestavljena iz pepela (0,87%), vode (6,14%), glukoze (37,11%), ksiloze (19,25), kislinsko topnega lignina (1,40%) in kislinsko ne-topnega lignina (24,03%). Rezultati depolimerizacije lignina kažejo, da je iz lignina možno pridobivanje vrednih produktov, kot so gvajakol, kreozol, 2-metoksi-4-propilfenol, 4-hidroksi-3,5-metoksiacetofenon, 4-alil-2,6-dimetoksifenol in še vrsta drugih produktov. Z depolimerizacijo hemiceluloze smo uspešno pridobili produkt z dodano vrednostjo furfural. Po hidrolizi celuloze smo ugotovili, da naš izbran postopek izolacije celuloze ni najbolj primeren, saj smo s pomočjo HPLC analize v hidrolizatu zaznali ksilozo in lignin.
V drugem delu magistrske naloge je predstavljena tudi hipotetična biorafinerija, ki simulira proizvodnjo biometanola z uplinjanjem dveh različnih bioloških virov in sicer borovega lesa in biooglja. Celoten procesni model je simuliran v programski opremi Aspen Plus. S pomočjo simulacije smo ugotovili, da lahko iz 1000 kg borovega lesa pridobimo približno 629 kg biometanola s 98,7 % čistostjo. V primeru, ko proizvajamo biometanol iz biooglja, lahko iz 1000 kg biomase sintetiziramo 763,62 kg biometanola s 99,2 % čistostjo.
Ključne besede: biomasa, lignocelulozna biomasa, frakcionacija biomase, biorafinerija, lignin
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,75 MB) |
