Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nanodelci imajo čedalje večji potencial v različnih industrijah zaradi svojih izjemnih fizikalnih in kemijskih lastnosti. Prilagajanje magnetnih lastnosti nanodelcev je ključno za oblikovanje novih večnamenskih materialov. V magistrskem delu smo proučevali vpliv različnih razmerij ionov Fe2+ in Fe3+ na strukturne in magnetne lastnosti nanodelcev. MNPs smo sintetizirali z metodo koprecipitacije. Izvedli smo tudi študijo vpliva različnih polimernih prevlek (aminosilan ali arabinogalaktan) na lastnosti modificiranih MNPs. Prevleka preprečuje aglomeracijo MNPs in stabilizira MNPs. MNPs, prevlečeni s polimernimi prevlekami, so po navadi tudi bolj biokompatibilni. Sintetizirane delce smo okarakterizirali z analiznimi metodami, kot so FTIR, TGA in VSM. Z analizami smo potrdili prisotnost polimernih prevlek na površini MNPs. Določili smo termične stabilnosti modificiranih MNPs. Prav tako so vsi modificirani MNPs izkazovali superparamagnetno naravo. MNPs z arabinogalaktansko prevleko v razmerju Fe²⁺ : Fe³⁺ = 2 : 1 celo izkazujejo protibakterijsko učinkovitost na E. coli in S. aureus.
Ključne besede: magnetni nanodelci, polimerne prevleke
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,46 MB)

Opis: V magistrskem delu je predstavljena učinkovitost hidrotermične ekstrakcije pri podkritičnih pogojih za separacijo vrednih spojin iz bele omele (Viscum album), ki, kot parazitska rastlina, predstavlja odpadno biomaso. Preučili smo vpliv procesnih parametrov: temperature (100, 125, 150 in 180 °C), razmerja med materialom in topilom (1:10 ter 1:5) in časa ekstrakcije (10, 30 in 60 minut) na izkoristek ekstrakcije, sestavo in aktivnost ekstrakta. Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dosegli pri pogojih 150 °C, trajanju 60 minut in razmerju 1:10, kjer je znašal 46,73 %. Dokazali smo, da imajo vsi ekstrakti bele omele antioksidativno aktivnost. Najvišja antioksidativnst (34,32 %) je bila izmerjena pri ekstraktu pri razmerju 1:5, temperaturi 125 °C in času 60 minut. Ugotovili smo, da ima temperatura ključno vlogo pri ohranjanju protivnetne aktivnosti rastlinskih ekstraktov. Najvišjo protivnetno aktivnost so dosegli ekstrakti, pridobljeni pri 100 °C (od 77,79 % do 88,70 %), ne glede na razmerje med materialom in vodo, pri čemer je bila aktivnost stabilna tudi ob daljši ekstrakciji. Vsebnost celokupnih fenolov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature, časa ekstrakcije in razmerja material:voda. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (4,1 mg GA/g) dosežen pri 150 °C in 60 minutah. Pri krajših časih in višjih temperaturah pa je bila vsebnost nižja zaradi možne toplotne degradacije. Vsebnost celokupnih flavonoidov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature in časa ekstrakcije. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (3,4 mg QU/g) dosežen pri 150 °C po 60 minutah. Krajši časi pri višjih temperaturah so pokazali nižjo vsebnost (od do), kar nakazuje na možno toplotno degradacijo spojin. Določevali smo tudi antihiperglikemično aktivnost pri ekstraktih, ki so pri razmerju 1:5 pokazali visoko stopnjo aktivnosti. Najvišjo antihiperglikemično aktivnost smo dosegli pri razmerju 1:5, procesnimi pogoji 150 °C ter 60 min, in je znašala 81,81 %. S HPLC analizo smo ugotavljali prisotnost določenih fenolnih spojin v ekstraktih. Ugotovili smo prisotnost petih pomembnih fenolnih spojin (klorogenske kisline, kofeinske kisline, epikatehina, epigalokatehin galata in galne kisline) ter kofeina in prišli do zaključka, da je dvostopenjska ekstrakcija (kjer smo material predhodno obdelali s CO2) v tem primeru kazala manjšo prisotnost komponent, kar je kazalo na toplotno občutljivost fenolnih spojin. Z ekstrakcijo z nadkritičnim CO2 smo ekstrahirali proste maščobne kisline in olja. V ekstraktih smo zasledili palmitinsko kislino, linolejsko kislino, oleinsko kislino in druge. Ugotovili smo, da dvostopenjska ekstrakcija omogoča boljši izkoristek pri nadaljnji ekstrakciji s podkritično vodo, zlasti pri razmerju 1:10, kjer se kaže visoka protivnetna aktivnost. Kljub temu se pri višjih temperaturah in daljšem času učinkovitost zmanjša zaradi degradacije spojin. Pri razmerju 1:5 dvostopenjska metoda izboljša protivnetne, ne pa tudi antihiperglikemične aktivnosti ekstraktov.
Ključne besede: bela omela, ekstrakcija, podkritična voda, nadkritični CO2, bioaktivne komponente
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Embalaža zdravila je zelo pomembna pri njegovi proizvodnji. Pomaga zaščititi notranjost zdravila in ohraniti njegovo kakovost. Bistveno je, da je embalaža funkcionalna in izpolnjuje vse potrebne kriterije skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Med transportom embalaža služi kot ščit, ki ščiti vsebino pred morebitnimi poškodbami zaradi mehanskega pritiska in okoljskih dejavnikov. Obstaja več različnih vrst embalaže za farmacevtski izdelek, ki so razvrščene kot primarna, sekundarna in terciarna. Uporabljena primarna ovojnina v proizvodnji zdravil ne sme sproščati toksikoloških pomembnih snovi v formulacijo zdravila, zato je pomembno, da je le-ta ustrezne mikrobiološke kakovosti. Mikrobiološka kontaminacija zdravil in bioloških zdravil namreč povzroča takojšnje škodljive učinke na zdravje, vključno z obolevnostjo in umrljivostjo ter dolgoročne škodljive učinke, kot so rak, avtoimunske in druge bolezni. Raven mikrobne kontaminacije v nesterilnih farmacevtskih produktih se lahko dopušča, saj se upoštevajo kriteriji sprejemljivosti, določenih v uradnih zbornikih kot so farmakopeje. Ustrezno mikrobiološko kakovost izdelka dokažemo z različnimi metodami, ki pa morajo biti ustrezno validirane pred njihovo uporabo. Validacija analitskih metod je ključni postopek v farmacevtski, biotehnološki in živilski industriji, ki zagotavlja kakovost in varnost izdelkov. Cilj validacije analitske metode je dokazati, da je metoda primerna za predvideni namen. V magistrski nalogi smo izvajali validacijo postopka za mikrobiološko preizkušanje kakovosti primarne ovojnine uporabljene za zaščito nesterilne aktivne učinkovine. Validacija postopka se je izvajala v farmacevtskem podjetju, v sklopu uvedbe nove primarne ovojnine. Sestavljena je iz štirih korakov (razvoj metode, izdaja validacijskega protokola, verifikacija metode in izdaja validacijskega poročila). Metodo smo uspešno validirali in se tako lahko uporablja pri zaščiti nesterilne aktivne učinkovine v obliki prahu.
Ključne besede: primarna ovojnina, validacija analitskega postopka, mikrobiološka kontaminacija, farmacija
Objavljeno v DKUM: 28.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: Ananas je trajnica družine Bromeliaceae, katere plodove konzumirajo po vsem svetu. Velja za eksotično sadje prijetnega okusa in arome, ki se uživa samostojno ali pa se uporablja v različnih produktih. Vendar pa s predelavo ananasa pridelamo tudi velike količine odpadkov, od 25 do 35 % teže sadja, ki lahko povzročajo veliko obremenitev za okolje in onesnaženje. Konvencionalne in nekonvencionalne ekstrakcije so se izkazale kot učinkovite metode za procesiranje odpadkov ananasa. Med nekonvencionalnimi ekstrakcijskimi tehnikami največ zanimanja vzbujajo hidrotermični postopki za procesiranje biomase, saj pri teh postopkih sočasno potekajo reakcije razgradnje odpadne biomase s podkritično vodo in separacijo razgradnih produktov. Podkritična voda se nanaša na tekočo vodo pri temperaturi in tlaku pod kritično točko (Tc = 374,15 ºC, Pc = 22,1 Mpa). Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimizacija postopka izolacije vrednih spojin iz ananasovih olupkov z uporabo metode odzivinih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Hidrotermično razgradnjo olupkov ananasa smo izvedli pri različnih pogojih, kjer smo spreminjali tri parametre: temperaturo (180, 200, in 220 ºC), čas (15, 30 in 45 min) in razmerje topilo-material (10:1, 20:1 in 30:1 mL/g). Ugotovili smo, da so optimalni pogoji za ekstrakcijo sladkorjev, derivatov sladkorjev, celokupnih ogljikovih hidratov in totalnih fenolov pri temperaturi: 200 ºC, času 30 min in razmerju topilo-material 20:1 mL/g. Največji vpliv na ekstrakcijo vrednih spojin s subkritično vodo imata temperatura in čas, saj se z višanjem temperature ekstrahira večja količina vrednih spojin. Večinoma smo v razgradnih produktih iz odpadnih olupkov ananasa, zaznali visoke vrednosti antioksidativne aktivnosti (od 54,5 do 78 %) ter vsebnosti fruktoze (od 15,10 do 18,20 mg/ g ekstrakta), glukoze (od 14,40 do 18,31 mg/ g ekstrakta) in totalnih fenolov (od 90,50 do 156,90 mg/ g ekstrakta).
Ključne besede: ekstrakcija s subkritično vodo, ananas (Ananas comosus), analiza razgradnih produktov, HPLC, antioksidativnost, derivati sladkorja
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (7,93 MB)

Opis: V magistrskem delu smo razvili in validirali kromatografske metode za določanje biomarkerjev lipidne peroksidacije v fizioloških vzorcih, s poudarkom na malondialdehidu (MDA), ki je ključni kazalec oksidativnega stresa. Uporabili smo tehnike plinske kromatografije z masno spektrometrijo (GC-MS) in tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS), ki omogočajo visoko občutljivost in selektivnost pri analizi kompleksnih bioloških vzorcev, kot je serum. Validacija metod je vključevala oceno linearnosti, ponovljivosti, točnosti in mej zaznave (LOD) za MDA in sorodne spojine. Poleg tega smo izvajali teste antioksidativne kapacitete, kot so DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in TAC, da bi ocenili sposobnost seruma in drugih vzorcev pri nevtralizaciji prostih radikalov. Rezultati kažejo, da so razvite metode natančne, občutljive in primerne za analizo MDA v fizioloških vzorcih. Ugotovili smo, da koncentracije MDA korelirajo z intenzivnostjo oksidativnega stresa, kar potrjuje uporabnost teh biomarkerjev pri spremljanju patoloških stanj. Poleg tega smo pokazali, da ima serum pomembno antioksidativno kapaciteto, ki jo je mogoče učinkovito ovrednotiti z uporabo kombinacije različnih testov. Magistrsko delo prispeva k razvoju naprednih analitskih orodij za raziskave oksidativnega stresa, ki so ključnega pomena za razumevanje vpliva lipidne peroksidacije na zdravje in bolezni ter za razvoj novih terapevtskih strategij.
Ključne besede: Oksidativni stres, lipidna peroksidacija, malondialdehid, testi antioksidativnosti, kromatografske metode (GC-MS, LC-MS/MS).
Objavljeno v DKUM: 27.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (5,26 MB)