| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 269
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vibracijski in rotacijski prehodi enostavnih molekul
Matic Orel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo rotacijske in vibracijske prehode molekul. Molekulsko dinamiko bomo opisali z analitiˇcnimi metodami, zato se bomo omejili na dovolj preproste molekule z dobro definirano simetrijo. Pravilnost izraˇcunov bomo preverili z obiˇcajnimi raˇcunalniˇskimi orodji, ki se v kemiji uporabljajo za prikaz in opis molekulske dinamike. Namen magisterskega dela je bilo preveriti, do kam lahko pridemo z analitiˇcnim pristopom pri obravnavi infrardeˇce spektroskopije manjˇsih molekul z enostavnimi simetrijami. Izkazalo se je, da je to izredno zahteven postopek, kateri zahteva tako znanje kemije kot tudi teorije grup. V tem delu smo predstavili ter uporabili nastavke za izraˇcun najpomembnej ˇsih parametrov, kateri vplivajo na intenzitete v infrardeˇcem spektru, t.j. spinska statistiˇcna uteˇz za dane irreducibilne specije spinske valovne funkcije ter energije rotacij oz. vibracij ˇzeljene molekule. S pomoˇcjo ter dveh parametrov smo pri dani temperaturi zapisali Boltzmannovo enaˇcbo infrardeˇcega spektra ter s prikazali odsek le-tega. Primera vode ter CHF3 sta bila skrbno izbrana zaradi razliˇcnih simetrijskih lastnosti (asimetriˇcni vs. simetriˇcni rotor, 2 protona vs. 3 protoni itd.) ter zaradi relativne enostavnosti izraˇcunov. V zakljuˇcku smo predstavili ˇse dodatne aspekte analitiˇcne analize, katerim bi se lahko posluˇzili t.j. spremembe simetrije molekule ob substituciji tipa atoma, teˇzave z relativistiˇcnim nadaljevanjem ter karakterizacija elektronske valovne funkcije preko LCAO ansazt-a.
Ključne besede: Molekulska dinamika, vibracije in rotacije molekul, molekulska simetrija, infrardeˇca spektroskopija, resonanˇcne frekvence, raˇcunski program Gaussian
Objavljeno v DKUM: 20.05.2022; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

2.
Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko delo
Petra Knaus, 2022, magistrsko delo

Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Antigenotoksični potencial rožmarinskih ekstraktov : magistrsko delo
Katja Lečnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali delovanje rožmarinskih ekstraktov (1 % in 2 %) na človeške celice in poskušali pokazati, da rožmarin deluje antigenotoksično in antioksidativno. V raziskavi smo uporabili celice človeškega hepatocelularnega hepatoma (HepG2). S pomočjo testa MTT smo preučevali citotoksičnost samih ekstraktov, s testom komet pa morebitne poškodbe DNK po izpostavitvi celic proučevanim spojinam v kombinaciji s tert-butil hidroksidom (t-BHP) in aflatoksinom B1 (AFB1).
Ključne besede: rožmarinski ekstrakt, rožmarinska kislina, AFB1, t-BHP, antioksidant, antigenotoksičen, test MTT, test komet, HepG2
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

6.
Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin s piridinskimi N-donorskimi ligandi : magistrsko delo
Ivana Goričan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sintezo ter karakterizacijo kobaltovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili kobaltove soli kot vir kobalta ter piridinske N-donorske spojine, za katere smo predvidevali, da bodo prevzele vlogo ligandov. Hkrati je opisana sinteza in karakterizacija nekaterih do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur. Poleg nove kobaltove koordinacijske spojine (2,6-dapyH+)2[Co(NCS)4] nam je v okviru eksperimentalnega dela ob pomoči ustreznih izhodnih reaktantov v primernem polarnem topilu uspelo sintetizirati že objavljeno kobaltovo koordinacijsko spojino bis(2,6-diaminopiridinijev) heksaakvakobaltov(II) disulfat dihidrat – pri obeh kompleksih so bile uporabljene piridinske N-donorske spojine prisotne le v drugi koordinacijski sferi, ne pa tudi prvi. Prav tako smo bili uspešni pri sintezi treh do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur (kristalohidrata diaminopiridinijevega sulfata, monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega klorida ter monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega bromida), kar sicer ni bil prvoten cilj magistrskega dela. Uporabljena sta bila dva pristopa sintez, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi ter s pomočjo refluksa. Za razrešitev kristalne zgradbe izpadlih kristalov koordinacijskih spojin ter nekoordinacijskih struktur smo uporabili rentgensko monokristalno difrakcijsko analizo. Izvedene so bile tudi termogravimetrična analiza (nekaterih vzorcev, vseh izhodnih reaktantov ter sintetiziranih koordinacijskih spojin), rentgenska praškovna difrakcijska analiza (izbranih vzorcev), infrardeča spektroskopija (nekaterih izhodnih reaktantov in koordinacijskih spojin) ter magnetne meritve (koordinacijskih spojin).
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, piridinski N-donorski ligandi, termogravimetrična analiza, rentgenska difrakcija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

7.
Uporaba eksperimentalnega načrta za določitev vplivnih parametrov na analitske lastnosti antimonove elektrode : magistrsko delo
Damjan Arbeiter, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli delno validacijo osmih elektrod iz steklastega ogljika z in-situ pripravljeno prevleko iz antimona (Sb-FGCE) za simultano določevanje Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ionov v sledovih. Uporabili smo trielektrodni sistem. Kot delovno elektrodo (WE) smo uporabili Sb-FGCE, kot referenčno elektrodo smo uporabili Ag/AgCl elektrodo, kot pomožno elektrodo pa smo uporabili platinasto žico. S ciklično voltametrijo smo preverjali reverzibilnost in difuzijsko kontrolo WE v raztopini K3[Fe(CN)6]. S tehniko angl. square-wave anodno striping voltametrijo (SWASV) smo določevali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearna koncentracijska območja, točnost, natančnost in občutljivost metod. S pomočjo razširjenega delnega dvonivojskega eksperimentalnega načrta smo načrtovali in izvedli osem eksperimentov. Z njegovo pomočjo smo ugotavljali, ali imajo različni faktorji zasnove SWASV-metode (potencial nalaganja, čas nalaganja, potencialni korak, amplituda, frekvenca in masna koncentracija Sb(III) ionov) signifikanten vpliv na validacijske parametre metode.
Ključne besede: Eksperimentalni načrt, CV, SWASV, kronoamperometrija, Sb-GCE, analiza v sledovih
Objavljeno v DKUM: 24.03.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

8.
Stabilnost in kontrolirano sproščanje vitamina D v simulacijskih raztopinah : magistrsko delo
Danijel Lavrič, 2022, magistrsko delo

Opis: Stabilnost in topnost vitamina D v raztopinah sta pomembni lastnosti, ki jih je potrebno dobro poznati pri pripravi različnih formulacij prehranskih dopolnil ali zdravil. Znano je, da je vitamin D slabo topen v vodnih raztopinah, prav tako pa vemo, da je občutljiv na pH, svetlobo, temperaturo ter hitro oksidira. Namen našega magistrskega dela je bil predvsem določiti stabilnost in topnost vitamina D v različnih simulacijskih raztopinah. S pomočjo stresnih testov smo preverjali vpliv temperature in pH na razpad vitamina D v raztopini. Analize dobljenih vzorcev smo opravili na napravi LC-MS in ugotovili, da razpad sicer najhitreje poteka pri temperaturi 60°C, vendar temperatura pri razpadanju, ni odločilni faktor. Bolj pomembna je namreč izbira raztopine oz. njen pH, saj so rezultati analiz pokazali, da se razpad v HCl začne zelo hitro, medtem ko prve razpadne produkte v primeru NaOH in H2O2, opazimo šele po 4 urah. Nizek pH in visoka temperatura torej najbolj negativno vplivata na stabilnost vitamina D v raztopinah. S pomočjo testov topnosti smo ugotovili, da v vodi dosežemo samo 1 % deleža topnosti vitamina D, kot se ga raztopi v MeOH. V raztopini 0,1 % SDS ta delež sicer znaša 7 %, vendar je tudi to dokaj malo. Z primerjavo topnosti različnih formulacij smo potrdili, da se tableta in kapsula v SDS v celoti raztopita, pri čemer pa je vitamin D v obliki kapsule bolj zaščiten pred vplivi okolice, kot v tableti. V zadnjem delu magistrskega dela smo opravili še teste v simuliranih gastrointestinalnih pogojih. Simulirane raztopine sline in želodčnih sokov smo pripravili s pomočjo encimov α-amilaze (slina) in pepsina (želodec). Rezultati analiz so pokazali, da α-amilaza odločilno vpliva na topnost vitamina D v ustih, medtem ko pepsin v želodcu na topnost nima vpliva. Najvišje koncentracije raztopljenega vitamina D smo dosegli v simuliranih oralnih pogojih, medtem ko je v kislih želodčnih koncentracija začela upadati oz. je vitamin D začel razpadati. Zaradi tega bi bilo smiselno narediti primerjavo uporabe ustnih pršil z klasičnimi trdnimi formulacijami, ki vsebujejo vitamin D. Sicer pa pri nadaljnjih raziskavah na tem področju, priporočamo uporabo manjših volumnov in nižjih koncentracij α-amilaze, ki naj bo pripravljena v vodni raztopini.
Ključne besede: Stabilnost vitamina D, topnost vitamina D, gastrointestinalni testi, pepsin, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 147; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

9.
Uporaba keratinsko- bogatega odpadnega perutninskega perja za pridobitev keratina in nadaljnji razvoj nanovlaken : magistrsko delo
Kaja Zadravec, 2022, magistrsko delo

Opis: Odpadna materiala, kot sta volna in piščančje perje, spadata v zelo obremenjujoče industrijske odpadke, vsakodnevno nastajata v ogromnih količinah in bremenita okolje. Odpadno piščančje perje, ki vsebuje 91 % keratina, je tako uporabno za razvoj naravnih vlaken. Danes vedno bolj narašča zanimanje za naravna vlakna, ki uporabljajo za razvoj okolju prijazne tehnologije. Namen tega dela je predstaviti enega izmed načinov, kako odpadno piščančje perje uporabiti za razvoj nanovlaken iz keratina. Za izvedbo tega smo najprej pridobili keratin iz odpadnega piščančjega perja s hidrotermično razgradnjo perja v reaktorju. Postopek hidrotermične razgradnje perja s subkritično vodo predstavlja okolju prijazno in zeleno tehniko, kar jo loči od preostalih tehnik, ki se uporabljajo za ekstrakcijo keratina iz perja. Prisotnost keratina v suspenziji smo potrdili z analizo ATR-IR in nato z elektroforezo SDS-PAGE določili molekulske mase. Suspenziji keratina smo določili protonirane in deprotonirane skupine s potenciometrično titracijo, izmerili zeta potencial v odvisnosti od pH-raztopine in določili velikost delcev z DLS-metodo. Koncentracijo keratina v suspenziji pa smo določili z Bradfordovo metodo. Za pripravo nanovlaken smo suspenzijo keratina pomešali s polietilenoksidom (PEO) v različnih razmerjih in s postopkom elektropredenja spredli nanovlakna ter jih preučili pod optičnim mikroskopom. Prav tako smo spredli nanovlakna iz mešanic PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan v različnih razmerjih. Mešanicam PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan smo določili prevodnost, viskoznost in stopnjo antioksidativnosti z ABTS-metodo. Spredenim vlaknatim strukturam smo posneli spekter ATR-IR, določili stopnjo antioksidativnosti in izmerili stični kot. Molsko maso suspenzije keratina smo določili v območju med 1 kDa in 14 kDa. Določena optimalna vsebnost PEO-ja, ko je nastalo nanovlakno, je 70 %. Ugotovili smo, da so se nanovlakna lepše oblikovala v primeru mešanic PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan v razmerju 70/21/9, torej, ko je mešanica vsebovala več keratina. Vzorci PEO/keratin/alginat in PEO/keratin/hitozan imajo hidrofilno naravo s kontaktnimi koti med 33,16° in 39,58°. Tako mešanice iz katere smo spredli optimalna vlakna kot tudi spredena vlakna so pokazala antioksidativne lastnosti. Taka vlakna imajo tudi uporabno vrednost, kar pa je še posebej pomembno pri medicinskih tekstilijah.
Ključne besede: Subkritična voda, keratin, elektropredenje, nanovlakna, hitozan, alginat
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

10.
Tehnoekonomska primerjava ejektorske in absorpcijske toplotne črpalke : magistrsko delo
Rok Špendl, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi velikih teženj po zniževanju stroškov in maksimalnem izkoristku energije je uporaba toplotnih črpalk v industrijskih procesih vse bolj prisotna. V magistrskem delu smo primerjali obratovalne lastnosti dobro poznane in raziskane absorpcijske toplotne črpalke z manj znano ejektorsko toplotno črpalko. V teoretičnem delu magistrskega dela je narejen pregled različnih toplotnih črpalk. Navedeni so principi obratovanja in glavne značilnosti posameznih tipov hladilnih naprav. Na kratko so predstavljene tudi glavne lastnosti delovnih fluidov. V eksperimentalnem delu smo z uporabo programa Aspen HYSYS simulirali delovanje absorpcijske in ejektorske toplotne črpalke. Kot delovno snov smo v absorpcijski toplotni črpalki izbrali H2O/NH3, v ejektorski toplotni črpalki pa R600a (metilpropan). Preverili smo, kako na njuno delovanje in učinkovitost (COP) vplivajo različni obratovalni pogoji. Nadalje smo dobljene rezultate obeh naprav primerjali in njuno obratovanje tudi ekonomsko ovrednotili. Na podlagi rezultatov eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da ejektorska toplotna črpalka obratuje bolj učinkovito. Pri neposredni primerjavi obeh črpalk je pri izbranih pogojih COP absorpcijske toplotne črpalke variiral od 0,61 do 0,69. Medtem ko je ejektorska toplotna črpalka obratovala s COP med 1,43 in 1,69.
Ključne besede: absorpcijska toplotna črpalka, ejektorska toplotna črpalka, ejektor, hladilno sredstvo, koeficient učinkovitosti, simulacija
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici