| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 364
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Protimikrobna aktivnost funkcionaliziranih micelarnih struktur za terapevtske namene
Anja Mešl, 2024, magistrsko delo

Opis: Glive predstavljajo dragocen vir prehranskih dopolnil, aminokislin, beljakovin, vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov in maščob. Proizvajajo številne bioaktivne spojine, ki jih lahko uporabljamo v industriji, biotehnologiji, farmaciji in medicini. Terapevtski gobi Ganoderma lucidum in Pleurotus ostreatus se že vrsto let uporabljata v zdravilne namene. Cilj magistrske naloge je bil optimizirati pogoje rasti micelarnih struktur (MS), kot so pH, čas gojenja in vrsta hranilnega tekočega medija, saj ti pogoji bistveno vplivajo na rast micelija in izoblikovanje MS. Najvišjo prirast MS G. lucidum smo dosegli v hranilnem mediju z dodatkom sladnega ekstrakta, medtem ko za P. ostreatus v mediju z dodatkom glukoze. Ugotovili smo, da je bila pri obeh glivah zagotovljena najboljša rast pri pH 8,5. Nadalje smo z optimiranjem časa ugotovili, da sta za nastanek MS G. lucidum potrebna 2 tedna, medtem ko za P. ostreatus 3 tedni. MS predstavljajo naravne, trajnostne in biorazgradljive materiale, ki se lahko uporabljajo tudi za terapevtske namene, kot je izdelava obližev za celjenje ran, saj se v njihovo strukturo učinkovito ujamejo različne učinkovine s protimikrobnimi lastnostmi. Proučevali smo morfologijo, kemijsko sestavo in hidrodinamične lastnosti pridobljenih MS. MS smo tudi funkcionalizirali z ultrazvočnim ekstraktom iz olupkov manga oz. antibiotikom ciprofloksacinom kot referenčno učinkovino. Primerjali smo njihove karakteristike z referenčnimi strukturami (MS brez funkcionalizacije z učinkovinami) ter določili učinkovitost ujetja, in vitro sproščanje ter protimikrobne lastnosti funkcionaliziranih MS. Rezultati kažejo na učinkovito ujetje učinkovin v MS obeh terapevtskih gob in postopno sproščanje učinkovin iz MS. Prav tako so MS z ekstraktom oz. antibiotikom uspešno zavirale rast Gram-negativnih (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) in Gram-pozitivnih bakterij (Bacillus cereus, Staphylococcus aureus).
Ključne besede: micelarne strukture, Ganoderma lucidum, Pleurotus ostreatus, karakterizacija, funkcionalizacija, protimikrobnost
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

2.
Primerjava proteomov glavnih predstavnikov virusov iz družine Filoviridae in identifikacija potencialnih vezavnih mest za načrtovanje ligandov
Katja Gole, 2024, magistrsko delo

Opis: Virus Ebola Zaire (EBOV) in virus Marburg Marburg (MARV) sta glavna predstavnika družine Filoviridae, ki pri ljudeh povzročata hudo virusno hemoragično mrzlico, s stopnjo smrtnosti do 90 %. Kljub temu je zaradi le občasnih izbruhov bolezni, ki jih ni možno predvideti, razvoj zdravil okrnjen in se izvaja predvsem v akademskih krogih. V magistrskem delu smo preverjali podobnost virusnih proteomov in vezavnih mest z namenom, da bi v prihodnje bilo možno načrtovati učinkovine, ki bi se lahko vezale na terapevtske tarče obeh virusov. EBOV in MARV kodirata enakih sedem proteinov, in sicer NP, VP35, VP40, GP, VP30, VP24 in L protein, ki imajo glede na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk UniProt in PDB, podobne funkcije in zgradbo. Podobnost proteomov smo potrdili še z BLAST analizo aminokislinskih sekvenc med posameznimi proteini obeh virusov, pri čemer se podobnost proteinov giblje med 44 in 55 %, oziroma 68 % v 1. delu sekvence L proteinov. S programom ProBiS smo glede na primerjavo z že znanimi strukturami podobnih proteinov določili potencialna vezavna mesta in pripadajoče potencialne ligande. Vezavna mesta smo opisali in jih primerjali s pomočjo superpozicije proteinov obeh virusov. Kot rezultat smo pridobili tri pare podobnih vezavnih mest, ki se kljub podobnosti razlikujejo v posameznih aminokislinah, kar smo dokazali z BLAST primerjavo. S PLIP analizo smo pokazali, da aminokislinski ostanki v vezavnem mestu posameznega virusa tvorijo podobne interakcije z enakimi ligandi in da s tem obstaja možnost načrtovanja terapevtikov, ki bi se hkrati vezali na tarče EBOV in MARV.
Ključne besede: Ebola, Marburg, BLAST, vezavna mesta, ProBiS, načrtovanje ligandov
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (15,22 MB)

3.
Kinetika termične razgradnje polietilena za pridobivanje parafinskih frakcij
Tim Tetičkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Količine polimernih odpadkov še vedno naraščajo predvsem zaradi masovne uporabe, dostopnosti in cenovne ugodnosti plastičnih materialov. Ravnanje s takimi odpadki je bistvenega pomena za zaščito planeta in živih bitij. Obstaja več načinov predelave plastike. V magistrski nalogi obravnavamo le termično predelavo pri visokih temperaturah – pirolizo. Proces pirolize obravnavamo za material HDPE, ki sodi med najbolj uporabljano plastiko. Prvi namen naloge je predstavitev reakcijskih mehanizmov, ki potekajo ob termični razgradnji materiala. Reakcijski mehanizmi sledijo zaporedju, ki se prične z iniciacijo, sledi ji β-razcepitvena propagacija, naključna propagacija, intermolekularni prenos vodika in terminacija. Drugi namen magistrske naloge je pregled kinetičnih modelov, ki se uporabljajo pri analizi podatkov iz termične analize materialov – TGA. Izračun kinetičnih parametrov je izveden z uporabo različnih pristopov, kot so: Friedman, Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) in Ozawa-Flynn-Wall (OFW) model. Eksperimentalne podatke TGA HDPE smo s pomočjo programskega orodja Python in Matlab izračunali osnovne kinetične parametre, kot so aktivacijska energija Ea, predeksponentni faktor A, red reakcije n ter potreben čas za celotno presnovo pri 600 °C, 700 °C in 750 °C. V tretjem delu smo s pomočjo pridobljenih kinetičnih parametrov ocenili potrebne reakcijske čase za izvedbo hitre pirolize pri omenjenih temperaturah. Za izvedbo takšne pirolize smo predvideli načrtovanje laboratorijskega reaktorja s fluidiziranim slojem – RFS. Predstavljeni so izračuni fluidizacijskih lastnosti ter dimenzioniranje reaktorja z višino, premerom, maso nasutja, pretokom plina in padcem tlaka v reaktorju. Načrtovanje je bilo opravljeno za laboratorijski reaktor, ki predstavlja prvi korak za študijo in zasnovo procesa ter prehod na industrijsko merilo. Tako pripravljena zasnova reaktorja predstavlja podlago za pripravo projekta izdelave laboratorijskega raziskovalno-razvojnega reaktorja RFS.
Ključne besede: Piroliza, HDPE, kinetika, mehanizem, reaktor s fluidizirano plastjo, plastični odpadki
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

4.
Primerjava med dejansko in simulirano katalitično proizvodnjo sinteznega plina : magistrsko delo
Eva Rozman, 2024, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večjega števila prebivalstva, širjenja industrije in pospešene gospodarske rasti se poraba električne energije eksponentno povečuje. Večina elektrike je še vedno proizvedena iz neobnovljivih virov energije, predvsem iz fosilnih goriv. Ravno tako se na odlagališčih, v naravi in v morju kopiči vse več odpadkov, ki niso ali ne morejo biti reciklirani. S proizvodnjo sintetičnega plina iz trdnih komunalnih odpadkov, bi pripomogli k proizvodnji energije, ki bi vsaj delno pomagala ohranjati okolje. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina z računalniškim programom Aspen Plus pri različnih sestavah vhodnih surovin in primerjava simulirane proizvodnje z dejansko proizvodnjo v industriji. V prvem delu smo izvedli simulacijo s katero smo preverili točnost sistema. V drugem delu smo spreminjali razmerje trdnih komunalnih odpadkov in lesne biomase na vtoku v proizvodnjo. Ugotovili smo, da so trdni komunalni odpadki in lesna biomasa bolj donosni kot zemeljski plin. Na sintezno pozitivno vpliva večja količina trnih komunalnih odpadkov in manjša količina vodne pare.
Ključne besede: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija, Aspen Plus, lesna biomasa
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

5.
Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko delo
Miha Fermišek, 2024, magistrsko delo

Opis: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo). Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni). Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Ključne besede: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

6.
Optimiranje postopkov formulacije farmacevtskih učinkovin v porozne polimerne nosilce : magistrsko delo
Teja Cesar, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil optimizirati formulacijo polimernih nosilcev kot sistemov za dostavo farmacevtskih učinkovin. Cilj je bil izboljšati topnost izbranih farmacevtskih učinkovin ter doseči podaljšano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Polimerni nosilci so obetavni na področju razvoja sistemov s formuliranimi zdravili, saj lahko z ustrezno prilagoditvijo njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti dosežemo izboljšano formuliranje in sproščanje farmacevtskih učinkovin. V sklopu laboratorijskega dela smo sintetizirali plastovite polimerne nosilce, v katere smo uspešno formulirali dve različni farmacevtski učinkovini z različno polarnostjo. Izbrana polimera sta bila hitozan in alginat. S procesom superkritičnega penjenja smo izdelali tudi porozne polimerne nosilce, kjer smo kot začetni polimer uporabili polikaprolakton. Kot farmacevtski učinkovini smo izbrali ketoprofen in klindamicin hidroklorid. Izbrali smo ju glede na njuno topnost v telesnih tekočinah. Ketoprofen se uporablja za zdravljenje akutne bolečine in je slabo topen, medtem ko je klindamicin hidroklorid bolj topen v telesnih tekočinah in se uporablja kot antibiotik. Karakterizacijo formuliranih polimernih nosilcev z vsebnostjo farmacevtskih učinkovin smo izvedli z vrstično elektronsko mikroskopijo in tehniko oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo. Z in vitro testiranjem sproščanja smo prikazali spreminjanje vsebnosti formuliranih farmacevtskih učinkovin v polimernih nosilcih glede na čas sproščanja, pridobljene vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in z UV-Vis spektrofotometrijo. Rezultati so nedvoumno pokazali, da je formulacija farmacevtskih učinkovin v polimerne nosilce omogočila podaljšano sproščanje v telesnih tekočinah. Ugotovitve kažejo, da so porozni polimerni nosilci bolj primerni za sisteme dostave zdravil s podaljšanim sproščanjem v primerjavi s plastovitimi polimernimi nosilci.
Ključne besede: farmacevtske učinkovine, polimerni nosilci, plastoviti polimeri, superkritično penjenje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Različni postopki formulacije in njihov vpliv na sproščanje farmacevtskih učinkovin v simuliranih telesnih tekočinah : magistrsko delo
Zala Mesec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati, ali lahko z enkapsulacijo zdravilne učinkovine (ketoprofena) v različne vrste nosilcev dosežemo njeno nadzorovano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Kot nosilce aktivnih učinkovin smo uporabili maltodekstrin, alginat, sojine proteine in polietilen glikol. Pridobljene enkapsulate smo najprej okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom in dobili mikrografe različnih povečav, ki so nam podali informacijo o morfoloških lastnostih produktov. Z metodo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije smo preverili uspešnost vezave aktivne učinkovine v različne vrste nosilcev. Nato je sledilo še in vitro sproščanje zdravilne učinkovine iz polimernih nosilcev, ki je potekalo v simuliranih telesnih tekočinah. Ugotovili smo, katera formulacija je najprimernejša za doseganje nadzorovanega sproščanja v simuliranih telesnih tekočinah. Za vse pripravljene formulacije smo izrisali profile sproščanja in jim z matematičnimi modeli določili njihovo kinetiko sproščanja. Profili sproščanja posameznih formulacij so pokazali uspešno vezavo aktivne učinkovine v različne enkapsulate. V primerjavi s sproščanjem neformulirane aktivne učinkovine smo dosegli bolj nadzorovano sproščanje.
Ključne besede: ketoprofen, mikronizacija, enkapsulacija, in vitro sproščanje, matematični modeli
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

8.
Kemijsko recikliranje PLA plastičnih odpadkov s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Ema Šušteršič, 2024, magistrsko delo

Opis: Polimlečna kislina oz. PLA je popolnoma biološko razgradljiv polimer, ki velja za enega najbolj obetavnih polimerov na biološki osnovi in predstavlja odlično alternativo plastiki na osnovi nafte. Njen osnovni gradnik je mlečna kislina, ki nastane s fermentacijo sladkorjev pridobljenih iz obnovljivih virov. Namen magistrske naloge je bil preučiti recikliranje odpadne plastike iz PLA z uporabo podkritične vode, ki predstavlja zeleno in perspektivno tehnologijo. Preučili smo pridobitev tako glavnih (monomer PLA- mlečna kislina) kot tudi sekundarnih produktov (različne organske kisline). Eksperimente smo izvajali z dvema različnima materialoma PLA, in sicer osnovno PLA in odpadno PLA pri različnih temperaturah (180, 200, 250 in 300 °C), različnih reakcijskih časih (10, 20, 30 in 60 min) in v različnih atmosferah (dušik in zrak). Po reakciji razgradnje smo kot produkt dobili tri faze (trdno, vodno in plinasto fazo). V vseh primerih smo najvišje izkoristke dosegli v vodni fazi, medtem ko so se izkoristki trdne faze z zviševanjem temperature in reakcijskega časa, tekom reakcije razgradnje zniževali, izkoristki plinov pa naraščali. Glavni produkt razgradnje PLA je mlečna kislina, ki smo jo analizirali s HPLC metodo. Optimalni pogoji za pridobitev najvišje koncentracije mlečne kisline pri razgradnji osnovne PLA smo dosegli pri 250 °C in 30 min in je v zračni atmosferi znašala 43,6 mg/mL (87,2 %), medtem ko smo v dušikovi atmosferi pridobili malenkost nižjo koncentracijo mlečne kisline in sicer 43,4 mg/mL (86,6 %). Pri razgradnji odpadne PLA smo v vodni fazi zasledili nižje koncentracije mlečne kisline, saj odpadna PLA vsebuje tudi primesi in aditive, ki po reakciji ostanejo v trdnem ostanku. V vodni fazi smo v manjših koncentracijah pridobili tudi ocetno, mravljično, akrilno, oksalno in propanojsko kislino. Pri povišani temperaturi (300 °C) pa se mlečna kislina in sekundarni produkti pričnejo razgrajevati v pline. Vodni fazi smo določili tudi vsebnost totalnega ogljika (TC). Najvišjo koncentracijo TC smo določili pri razgradnji osnovne PLA (24,9 mg/mL) pri 250 °C in 30 min v zračni atmosferi . Na koncu smo s pomočjo FTIR analize okarakterizirali še trdni preostanek, ki je nastal po reakciji.
Ključne besede: bioplastika, polimlečna kislina (PLA), mlečna kislina, recikliranje, hidrotermična razgradnja, podkritična voda
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

9.
Predelava odpadnega jedilnega olja in maščob : magistrsko delo
Analina Kralj, 2024, magistrsko delo

Opis: Nepravilno odlaganje odpadnega olja in maščob v današnji družbi predstavlja velik ekološki problem zaradi številnih posledic. Odpadno olje, ki ne pristane na posebej primernih odlagališčih onesnaži prst, uničuje mikroorganizme ter popolnoma spremeni biološke in kemijske procese v prsti. S pravilnim ravnanjem poskrbimo za njegovo predelavo in odpadno kuhinjsko olje spremenimo v dragoceno surovino za proizvodnjo metanola. Ena izmed možnih predelav je pretvorba odpadnih olj v metanol ali druge pomembne kemikalije. V magistrskem delu so prikazane simulacije uplinjanja 4 različnih odpadnih olj (sončničnega, palmovega, olivnega in repičnega olja) in nadaljnja proizvodnja metanola. Uplinjanje olja v sintezni plin je postopek, pri katerem se odpadno olje pretvori v plinasto obliko. Sintezni plin (sestavljen predvsem iz vodika, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida) se uporabi kot surovina za pridobivanje metanola. V zaključnem delu želimo poiskati kritične parametre, ki ključno vplivajo na proces pridelave metanola. Z analizo občutljivosti ugotoviti, kako obratovalni pogoji vplivajo na množinski pretok metanola in določiti optimalne pogoje. Iz rezultatov sklepamo, da je proizvodnja metanola odvisna od vrste uporabljenega odpadnega olja in od obratovalnih pogojev. Ugotovili smo, da je največja proizvodnja metanola dosežena z uporabo repičnega olja. Z oceno stroškov pogonskih sredstev smo preračunali, da je takšen proces stroškovno dražji, saj potrebuje največ energije za delovanje. Povzamemo lahko, da so olja z višjo vsebnostjo ogljikovodikov bolj primerna za proizvodnjo metanola. Sledita olivno in sončnično olje, medtem ko se palmovo olje izkaže za najmanj učinkovito.
Ključne besede: Odpadno jedilno olje, uplinjanje, sintezni plin, metanol
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

10.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo : magistrsko delo
Nika Hočevar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

Iskanje izvedeno v 13.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici