SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 156
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Porozni kopolimeri iz vinilestrov in tiolov kot nosilci bioloških celic
Mateja Gojznikar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Porozni polimerni materiali so vedno bolj uporabni za nanos bioloških celic in uporabo v tkivnem inženirstvu. Zato smo v magistrski nalogi pripravili porozne polimerne nosilce s pomočjo polimerizacije emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije). Za pripravo smo izbrali nizko citotoksična monomera DVA in TT in jih ustrezno polimerizirali po principu stopenjske tiol-en foto polimerizacije. Pri pripravi HIP emulzije smo spreminjali različne parametre (količino surfaktantov, HLB vrednost surfaktantov, temperaturo vodne faze, temperaturo emulzije, razmerje monomerov) in s tem pridobili različne morfološke strukture vzorcev. Pri preučevanju vpliva dveh HLB vrednosti surfaktantov (2,31 in 3,29) in količine surfaktantov (15 vol. %, 20 vol. % in 25 vol.%), smo ugotovili, da količina surfaktanta pri posamezni HLB vrednosti vpliva na poliHIPE morfologijo in na velikost primarnih por. Pri HLB vrednosti 2,31 se s povečevanjem količine surfaktantov izboljšuje poliHIPE morfologija in nastajajo večje primarne pore. Pri HLB vrednosti 3,29 pa s povečevanjem količine surfaktantov porušimo poliHIPE morfologijo in zmanjšamo primarne pore. S spremembo temperature vodne faze na 40 °C prav tako vplivamo na morfologijo polimernega nosilca, in sicer pri večji HLB vrednosti (3,29) dobimo poliHIPE morfologijo, pri manjši HLB vrednosti (2,31) pa se izoblikuje bikontinuirna struktura. S spreminjanjem temperature emulzije nismo dosegli poliHIPE morfologije, vsi vzorci imajo bikontinuirno strukturo. Pri spreminjanju razmerja funkcionalnih skupin monomerov smo ugotovili, da primerno poliHIPE morfologijo pridobimo pri vzorcu MG7, kjer je razmerje funkcionalnih skupin monomerov 1:1. Preverili smo tudi biorazgradljivost polimernih materialov MG7 in MG8 v različnih koncentracijah NaOHaq (10-3 M, 10-4 M in 10-5 M ). Ugotovili smo, da razgradljivost pripravljenih vzorcev pada z nižanjem koncentracije NaOHaq. V 10-3 M NaOHaq se namreč razgradi 10 % vzorca, v 10-4 M NaOHaq se razgradi 6 % in v 10-5 M NaOHaq le še 3% vzorca. Opravili smo tudi karakterizacijo pripravljenih poliHIPE materialov. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo poli(DVA-ko-TT) nosilca, s pomočjo adsorpcije/desorpcije dušika po BET metodi smo izmerili specifične površine. Izvedli smo tudi elementno analizo vzorcev, in ugotovili, da eksperimentalne vrednosti masnih deležev elementov ne odstopajo od teoretičnih vrednosti. Izmerili pa smo tudi mehanske lastnosti izbranih polimernih materialov.
Ključne besede: Tiol-en fotopolimerizacija, HIPE nosilci, HIP emulzija, porozni polimerni nosilci, nosilci za biološke celice.
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

2.
Sinteza velikih omrežij toplotnih prenosnikov
Rok Dretar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo preverjali dvostopenjski pristop k sintezi velikih omrežij toplotnih prenosnikov. V prvi stopnji smo s pomočjo mešano celoštevilskega linearnega programirnega (MILP) modela TransGen usmerili rešitve h globalnemu optimumu na osnovi lineariziranih ocen stroškov investicije, v drugi stopnji pa smo s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programirnega (MINLP) modela Synheat dobili končno rešitev, pri čemer smo reducirali superstrukturo na izbrane stike v prvi stopnji. Rešitev je omrežje toplotnih prenosnikov z minimalnimi celotnimi letnimi stroški. Raziskali smo, ali lahko z danim pristopom dobimo rešitve, primerljive s tistimi iz literature, v sprejemljivem času (nekaj ur), in ali lahko s tem pristopom rešujemo kompleksne primere iz industrije. V te namene smo najprej rešili primer, ki je objavljen v literaturi in vsebuje 22 toplih tokov, 17 hladnih in eno vroče ter eno mrzlo pogonsko sredstvo. Nato smo rešili problem iz industrije, ki vsebuje 43 toplih in 35 hladnih tokov, tri vroča pogonska sredstva in dve mrzli, zato da določimo, kako velike primere lahko rešujemo. Raziskava je pokazala, da smo z raziskanim pristopom uspešno tvorili velika omrežja toplotnih prenosnikov v sprejemljivem času. Rezultati, ki smo jih dobili, so nekoliko slabši od tistih iz literature. Do nekoliko slabših rezultatov pride najverjetneje zaradi precenitve investicije v prvi MILP-stopnji. Za zmanjšanje napake smo podali priporočilo za boljšo linearizacijo investicije. Predstavljena metoda je ustrezna za reševanje primerov industrijskih razsežnosti, saj smo rešitve dobili v kratkem času.
Ključne besede: velika omrežja toplotnih prenosnikov, dvostopenjski pristop, MILP, MINLP, TransGen, Synheat
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomase
Sanja Potrč, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Ključne besede: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 60; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, magistrsko delo

Opis: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Ključne besede: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

6.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 10; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

7.
Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini
Maša Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, titanova zlitina, kovinski implantati, umetna slina
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

8.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Ključne besede: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

9.
Functionalized copolymers from macrolactones by enzymatic ring-opening polymerization
Maja Ivanovski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: The work reported in the present thesis is focused predominantly to investigate how to synthesize random copolymers from ω-pentadecalatone (ω-PDL) and globalide (Gl) by enzymatic ring-opening polymerization (eROP). The reason for choosing this specific theme, i.e. "Functionalized copolymers from macrolactones by enzymatic ring-opening polymerization", was to explore a relatively new concept, in which two cyclic esters (macrolactones) – ω-PDL and Gl were synthesized by a combination of eROP and thiol-ene click reaction using biocatalyst Novozym 435 (lipase B from Candida antarctica). The aim was to position the newborn copolymer from ω-pentadecalactone and globalide among other biomaterials, identify possible applications and prepare nanoparticles that can be used in drug delivery systems. Random copolymers PPDLx-r-PGly with different feed ratios were successfully synthesized and later modified via thiol-ene click reaction when using BAET as a suitable compound for this polymeric functionalization, due to its thiol functionality. Boc-amino deprotection lasted and at the end, graft-copolymers were obtained (PPDLx-r-(PGly-g-PBLGz). Characterization methods were performed on GPC and NMR. The yield for all obtained random copolymers ranged between 67% and 88% and Mn between 14 000 g/mol and 45 000 g/mol depending on feed ratio of random copolymers. Meanwhile, the calculated yield for obtained grafted-copolymers ranged between 63% and 95%. Mn detected by GPC was around 7 000 g/mol for both grafted-copolymers (PPDL90(PGl10-PBLGz) and PPDL50(PGl50-PBLGz)) and Mw between 14 000 g/mol and 21 000 g/mol. Thermal analyses were performed on TGA and DSC. TGA showed that obtained PPDLx-r-PGly copolymers start to decompose at around 400 °C and grafted PPDLx-r-(PGly-g-PBLGz) copolymers at around 250 °C. DSC showed that PPDL and PGl are semicrystalline polymers with Tm ranging between (95 and 96 °C) for PPDL and (41 and 42 °C) for PGl. AFM technique was used for nanoparticles characterization. The resulting surface and deep resolution of PPDL50(PGl50-PBLGz) nanoparticles was between (2 to 88.8 nm) and PPDL10(PGl90-PBLGz) between (2 nm to 94.4 nm).
Ključne besede: ring-opening polymerization, macrolactones, ω-pentadecalatone, globalide, nanoparticles, Novozym 435
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

10.
Fotokatalitski filter na osnovi TiO2 za čiščenje zraka
Luka Romanić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Čiščenje zraka je vedno bolj bistvenega pomena, saj poskrbimo za zdravo bivalno okolje, ustreznost zakonodajnim zahtevam in nenazadnje znižanje družbenih stroškov. Lahkohlapne organske spojine (VOC) so prepoznane kot eno glavnih onesnažil zraka. Znaten vpliv imajo tudi na kakovost zraka v zaprtih prostorih. Dolgotrajna izpostavljenost tem toksičnim snovem, pa predstavlja tako grožnjo za zdravje ljudi, kot za ravnovesje ekosistemov. Fotokataliza je ena izmed številnih ukrepov za reševanje tega problema. Tekom naše študije smo preučili tri različne komercialno dostopne tipe fotokatalizatorja (CCA 100BS, CCR 200N in S5 300B) na osnovi titanovega dioksida (TiO2). Preučili smo lastnosti materialov, ki vplivajo na fotokatalitsko aktivnost TiO2 kot katalizatorja. Ker smo želeli pridobiti mehansko dovolj stabilne vzorce smo fotokatalizator imobilizirali na dva različna tipa nosilca. Na ploščice anodiziranega aluminija različnih hrapavosti in na keramično peno različne poroznosti. Kot vezivo smo uporabili peroksotitanovo kislino (PTK), v katero smo vmešali vsak tip fotokatalizatorja posebej, tako da smo dobili suspenzijo (UF TiO2 + PTK), različnih masnih koncentracij γ(TiO2) = 5, 10, 20 in 40 g/L. S potopitveno metodo smo nato oslojili nosilce. Fotokatalitska aktivnost tvorjene plasti (UF TiO2 + PTK) na substratih, je bila ocenjena na podlagi fotorazgradnje izopropanola in acetona, kot modelnih VOC pod UV/VIS svetlobo v pretočnem fotoreaktorju. Za primerjavo in potrditev fotokatalitske aktivnosti pripravljenih substratov, smo izvedli še elektrokemijsko analizo vzorcev anodiziranega aluminija, potopljenih v tri odstotni raztopini NaCl. To smo izvedli z merjenjem impedance v prisotnosti UV-svetlobe in brez UV-svetlobe, v različnih časovnih intervalih od 1, 3, 5, 7 do 10 ur. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo analizirali morfologijo tvorjene plasti. Ugotovili smo, da je plast kompaktna in da se z višanjem koncentracije fotoatalizatorja viša fotokatalitska aktivnost substrata. Prav tako se z višanjem specifične površine substrata, viša tudi fotokatalitska učinkovitost. Preučevani materiali so izkazali primerno visoko fotokatalitsko učinkovitost in tako kažejo potencial kot filtri za čiščenje zraka.
Ključne besede: Titanov dioksid, TiO2, fotokataliza, lahkohlapne organske spojine, VOC, elektrokemijska impedančna spektroskopija, EIS, peroksotitanova kislina, PTK, meritev fotokatalitske aktivnosti.
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici