SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba zeolitov in razvoj analiznih metod za spremljanje učinkovitosti čiščenja komunalnih odpadnih vod
Neja Hrovat, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo spremljali učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih vod z adsorpcijo na zeolite. Uporabili smo tri različne zeolite, dva naravna in enega sintetičnega, približno enakih granulacij in lastnosti. Kot tarčna onesnaževala smo obravnavali težke kovine treh različnih koncentracij. Adsorpcija je večinoma potekala na statičen način. Naredili smo tudi različne verzije adsorpcije z mešanimi kovinami in adsorpcijo z manjšimi frekvencami jemanja vzorcev. Prav tako smo izvedli desorpcijo z 0,1 M HCl. Za vpogled kinetike adsorpcije smo preizkusili tudi pretočni način adsorpcije. Koncentracijo kovin smo izmerili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo, vzorce zeolita pa karakterizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Uporabljeno metodo smo tudi delno validirali. Določili smo linearnost, natančnost, mejo določljivosti in mejo zaznavnosti. Po rezultatih sodeč je naša metoda ustrezna, saj daje natančne in ponovljive rezultate v izbranem delovnem območju. Pri vseh eksperimentih je viden trend nižanja koncentracije vseh onesnaževal. Največji padec se je povsod zgodil v prvi uri adsorpcije, vsi trije materiali pa so dosegli v povprečju od 70% do 90% retencijo. Prav tako so v povprečju retencije pri nižji koncentraciji boljše kot pri višji koncentraciji. Najboljše rezultate smo pri vseh koncentracijah dosegli pri Pb2+, sledita Zn2+ in Ni2+. Ugotovili smo, da Langmuirjeva izoterma bolje opiše eksperimentalne podatke kot Freundlichova.
Ključne besede: Adsorpcija, zeolit, težke kovine, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

2.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

3.
Topnost organskih spojin v plinih visoke gostote ter matematično modeliranje podatkov
Katja Čuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil določiti topnost organske spojine (metil acetata) v plinih visoke gostote (tj. superkritičnih fluidih: CO2, N2, Ar) s pomočjo statično-analitične metode ter matematično modelirati podatke s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Namen modeliranja je bil korelirati že obstoječe podatke in napovedati obnašanje sistema v regijah, kjer eksperimentalni rezultati niso dosegljivi. Vse meritve smo izvajali v visokotlačnem avtoklavu. Rezultati prikazujejo kako lahko majhne spremembe temperature in/ali tlaka povzročijo velike spremembe gostote topila (CO2, N2, Ar) in s tem različne vzajemne topnosti v sistemu snov/superkritični fluid. Eksperimente smo izvajali pri treh različnih temperaturnih pogojih (40 °C, 60 °C in 80 °C) v območju relativno nizkih tlakov (10-170 bar). Ugotovili smo, da se s povečanjem tlaka masni delež zmanjšuje, gostota pa se zmanjšuje s temperaturo in povečuje tlakom.
Ključne besede: metil acetat, topnost, superkritični fluidi, binarni sistem, matematično modeliranje
Objavljeno: 25.01.2017; Ogledov: 105; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (3,02 MB)

4.
PRIPRAVA ODPADNE VODE ZA PONOVNO UPORABO V TEHNOLOŠKEM PROCESU
Aleš Lorber, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je, da odpadne vode iz treh različnih proizvodnih procesov očistimo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Merilo čistosti so predstavljali okoljevarstveni standardi o dovoljenih emisijah snovi v površinske vode, ki jih predpisuje država. Količinsko največ odpadne vode priteče iz proizvodne linije pranja glinice (GKT-VLS), s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija, nitratnega dušika in kloridnih elementov. Druga vrsta odpadne vode je iz proizvodne linije boehmita, s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija in nitratnega dušika. Tretja vrsta odpadne vode prihaja iz kotlarne, kjer se proizvaja visokotlačna para. Kotlarna posledično proizvaja kisle in bazične odpadne vode zaradi regeneracije ionskih smol, ki se uporabljajo za kemijsko pripravo vode za kotle. Vse tri vrste vod smo zmešali v realnem razmerju. Najprej smo vode nevtralizirali z uporabo 35 % HCl. Nato je sledila filtracija z naplavno plastjo perlita, s katero smo znižali vrednost suspendiranih snovi s 320 mg/l na samo 9 mg/l. S filtracijo še vedno nismo uspeli razrešiti težave s previsokimi vrednostmi aluminija, natrija in kloridov, ki so presegali okoljevarstvene standarde. Zato smo izvedli laboratorijske poskuse z uporabo modulov za reverzno osmozo. Vsebnosti onesnažil smo uspeli znižati pod mejne vrednosti. Vsebnost aluminija smo znižali pod mejno vrednost aluminija 3 mg/l, vsebnost natrija smo zmanjšali na 145 mg/l in kloridov na 193 mg/l.
Ključne besede: reverzna osmoza, nevtralizacija, filtracija, ICP analiza, industrijska odpadna voda
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 122; Prenosov: 0

5.
Odstranjevanje atrazina iz pitne vode z vlakni iz aktivnega oglja
Mirjana Jeremić, 2016, magistrsko delo

Opis: Onesnaženost pitne vode s pesticidom atrazinom predstavlja kljub prepovedi njegove uporabe v Sloveniji leta 2003, velik problem. Povišane koncentracije atrazina so še vedno zabeležene predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, kar je posledica intenzivnega poljedelstva. Namen magistrskega dela je bil preučiti uspešnost adsorpcije atrazina iz pitne vode na vlakna iz 100 % aktivnega oglja. Preučevali smo vpliv temperature in časa na učinkovitost adsorpcije atrazina na vlakna. Preveriti smo želeli, ali z modifikacijo vlaken dosežemo boljšo adsorpcijo. V raziskavi smo meritve višjih koncentracij atrazina (2,5 mg/L) v modelni vodi in pitni vodi določali spektrofotometrično. Nizke koncentracije atrazina (z začetno koncentracijo 1 μg/L) smo določali s plinsko kromatografijo. Učinkovitost adsorpcije atrazina smo interpretirali s pomočjo adsorpcijske kinetike in termodinamike. Rezultati raziskave so pokazali, da se koncentracija atrazina zniža od začetne koncentracije 2,5 mg/L na 0,8 mg/L pri sobni temperaturi in času 60 min. Z naraščanjem temperature se adsorpcija izboljša. Pri 30 °C se koncentracija atrazina zniža na 0,6 mg/L že po 40 min in pri 50 °C po 20 min, kar pomeni da se na vlakna adsorbira 76 % atrazina. Vrednosti ΔG0 so bile negativne, kar pomeni, da je reakcija potekla spontano. Negativne vrednosti ΔS0 dokazujejo, da je vpliv matriksa na vezavo atrazina zanemarljiv. Pri začetni koncentraciji atrazina 1,0 μg/L smo dosegli višje učinkovitosti, kot pri višjih koncentracijah . Na vlakna se je pri 22 °C po 20 min vezalo 90 % atrazina, po 60 min 95 %, in po 300 min 97 %. Adsorpcijo na vlakna iz aktivnega oglja lahko opišemo s kinetičnim modelom pseudo-drugega-reda.
Ključne besede: atrazin, adsorpcija, pitna voda, ogljikova vlakna, SPE
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,36 MB)

6.
Modeliranje za hitro ocenjevanje posledic kemijskih nesreč
Violeta Trajkovska, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko nevarnih snovi se shranjuje, prečrpava in uporablja na številnih industrijskih lokacijah pri podobnih pogojih. Pri tem lahko pride do izpustov in nezgod, ki povzročijo veliko škodo in posledice za ljudi in okolje. Zato je potrebno učinkovito prepoznavanje možnih scenarijev izpustov in ocenjevanje njihovih posledic. V magistrski nalogi je prikazan razvoj empiričnih regresijskih modelov za hitro in približno ocenjevanje posledic nesreč z nevarnimi snovmi, ki povzročijo požar, eksplozije ali strupene koncentracije. Osredotočili smo se na kemikaliji, ki se uporabljata najpogosteje, to sta klor in utekočinjeni naftni plin. Med scenariji smo izbrali katastrofalni trenutni izpust celotne vsebine in iztekanje snovi iz rezervoarja skozi odprtino. Simulacije izpustov smo izvedli z računalniškim programom Phast in določili vplivna območja. Uporabili smo statistične metode, kot je eksperimentalni načrt, za določanje vplivnost vhodnih parametrov. Na osnovi dobljenih rezultatov statističnih testov smo prepoznali tiste vhodne podatke, ki pomembno vplivajo na vplivna območja in izločili preostale. Z uporabo večkratne linearne ali polinomske regresije smo izdelali matematične modele z najmanjšo napako za napoved velikosti vplivnih območij z uporabo pomembnih parametrov. Nazadnje smo preverili ustreznost modela iz prejšnjega koraka tako, da smo izvedli analizo variance, z uporabo F-testa pa smo ocenili, kolikšen delež variacije vplivnih območij lahko pojasnimo z razvitim modelom. Rezultati kažejo da je mogoče s statističnimi metodami določiti manjše število najpomembnejših vhodnih parametrov, ki opisujejo znatni delež variacije vplivnih območij, napovedanih z računalniškimi programi, hkrati pa je možno generirati nelinearne regresijske modele za hitro napovedovanje vplivnih območij ob določeni stopnji zaupanja.
Ključne besede: klor, utekočinjeni naftni plin, izpust, analiza variance, večkratna polinomska regresija, eksperimentalni načrt
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 125; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

7.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE V KLIMATIZACIJSKIH SISTEMIH
Andreja Zemljič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opredeljuje ključne dejavnike učinkovite rabe energije pri izbiri klimatizacijskega sistema. V začetni fazi načrtovanja in izbire ustreznega sistema je pomembna analiza vplivov klimatizacijskih pogojev. Pomemben vpliv imajo zunanji dejavniki, klimatski dejavniki, karakteristika objekta in letni režim delovanja sistema. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje objektov so področja, kjer ob ustreznem načrtovanju in izbiri ustreznih energentov in sistemov dosežemo prihranke energije, kar je eno izmed vodil trajnostnega razvoja učinkovite rabe energije. Teoretične osnove prezračevanja in klimatizacijskih sistemov rekuperativne oziroma regenerativne stopnje vračanja odpadne toplotne energije predstavljajo vodilo ekonomske ocene pri izbiri sistema. Na podlagi raziskav in analitskega dela so podatki primerljivi z teoretičnimi osnovami. Preračun hladilnih obremenitev, notranje in zunanje hladilne obremenitve je bil opravljen na podlagi podatkov določenih klimatizacijskih parametrov in lastnosti karakteristike objekta. Količina in stanje dovodnega zraka je odvisno od suhe hladine obremenitve, maksimalne količine zraka na osebo in količina potrebe dovedenega zraka glede na število izmenjav v eni uri. Na podlagi opravljene analize in aplikativnega dela je podana izbira ustreznega klimatizacijskega sistema. Ekonomski aspekti predstavljajo nalogo planiranja in načrtovanja klimatizacijskih sistemov učinkovite rabe energije in pri izbiri ustreznega sistema v primerjavi več sistemov nudijio prihranke energije. Narejena je primerjalna analiza osnovnega sistema, ki ne podaja vračanja odpadne toplote v primerjavi z sistemoma rekuperacije in regeneracije. Sistem rekuperacije je proces, pri katerem poteka vračanje odpadne toplote, sistem regeneracije je proces, pri katerem poteka vračanje odpadne toplote z ustreznim vlaženjem zraka. Osnovni klimatizacijski sistem v primerjavi rekuperativnim in regenerativnim sistemom ima nižji prihranek energije. Naravno prezračevanje predstavlja največje izgube v primerjavi s različnimi klimatizacijskimi sistemi, vračanja odpadne toplote v povprečju 10 - 40%. Analize in raziskave potrjujejo, da je izbira ustreznega sistema pri novogradnjah oziroma pri adaptacijah pomembna in ima veliko vlogo pri prihrankih energije, kar je vodilo učinkovite rabe energije in trajnostnega razvoja.
Ključne besede: učinkovita raba enerije, energetika, klimatizacijski sistemi, rekuperacija, regeneracija, stroškovna analiza
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 51; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (3,51 MB)

8.
SINTEZA SEPARACIJSKIH PROCESOV ZA ČIŠČENJE ODPADNIH OLJNIH EMULZIJ
Gorazd Pecko Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti optimalno povezavo različnih tehnologij čiščenja odpadnih oljnih emulzij (OOE) za zmanjševanje okoljske obremenitve oziroma doseganje ekoloških standardov v obliki zakonske regulative, ob upoštevanju ustrezne ekonomske učinkovitosti. Izdelali smo optimizacijski model in z uporabo mešanega celoštevilčnega linearnega programiranja (MILP) posamezne sklope v procesu čiščenja združili v enoten tehnološki sklop – superstrukturo. Za sledenje učinkovitosti čiščenja OOE smo izmed zakonsko predpisanih parametrov, ki jih je potrebno spremljati v okviru obratovalnega monitoringa odpadnih vod, izbrali parameter KPK – kemijsko potrebo po kisiku, katerega mejna vrednost za izpuščanje odpadnih voda v vodotoke znaša 120 mg O2/L. Poleg tega, da smo uporabili celoten spekter tehnologij čiščenja OOE, smo z namenom pridobitve različnih kombinacij posameznih separacijskih tehnik, izvedli analizo parametrov s spreminjanjem vrednosti vhodnega KPK med 1.000 in 110.000 mg O2/L. V magistrskem delu je prikazano učinkovito kombiniranje tehničnih rešitev in ekonomskih kazalcev učinkovitosti postopkov obdelave. Rezultati optimiranja kažejo, da se z naraščajočimi vrednostmi parametra KPK vhodnega toka povečujejo investicijski in obratovalni stroški, vključno s porabo električne energije, kar bistveno vpliva na ekonomsko učinkovitost čiščenja OOE.
Ključne besede: odpadne oljne emulzije, superstruktura, MILP, KPK
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 55; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,41 MB)

9.
Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti
David Širovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem. V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji. V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope). Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika.
Ključne besede: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 56; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (10,71 MB)

10.
IZKORIŠČANJE NIZKOTEMPERATURNIH VIROV ENERGIJE PLINSKIH KOGENERACIJSKIH MOTORJEV
Andrej Caf, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izvirno in inovativno tehnično rešitev izkoriščanja nizkotemperaturnih virov energije kogeneracijskih plinskih batnih motorjev vgrajenih v sistem daljinskega ogrevanja. Rešitev je primerna za sisteme, kjer se za proizvodnjo toplote uporabljajo batni motorji na pogon s plinastim gorivom za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Kogeneracijska naprava s plinskim batnim motorjem omogoča istočasno proizvodnjo toplote in elektrike v eni enoti. Pri tem naprava pretvori kemijsko vezano energijo goriva v mehansko z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem, ki preko reduktorja poganja generator, ki proizvaja električno energijo. Pri kogeneracijskem procesu nastaja visokotemperaturna toplota, katera se uporabi za visokotemperaturno ogrevanje in nizkotemperaturna odpadna toplota, ki se preko hladilnega sistema in izpušnega sistema odvaja v okolje. Pri delovanju kogeneracijskega postroja nastala nizkotemperaturna toplota se lahko dodatno izrabi z uporabo visokotemperaturne toplotne črpalke in po potrebi dvigne tudi na 85C, kar omogoča visokotemperaturni režim ogrevanja poslovnih objektov, daljinskega ogrevanja ali v industrijskih procesih. Za prikaz učinkovitosti izrabe nizkotemperaturnih virov kogeneracijskega postroja bo izveden tudi ekonomski izračun, s katerim se dokazuje učinkovitost in smiselnost vključevanja visokotemperaturne toplotne črpalke v nove, ali obstoječe sisteme sočasne proizvodnje toplote in električne energije z batnimi plinskimi motorji.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracijski plinski motor, visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, ekonomska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 75; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (4,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici