| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 355
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo
Nika Hočevar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Optimiranje z uporabo matlaba v povezavi z aspen plus simulatorjem
Nejc Arh, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksen problem modeliranja procesnih enot, zlasti reakcijske destilacije. Pri tem uporabljamo že razvite modele v simulatorju Aspen Plus, vendar opozarjamo na omejitve v doseganju optimalnih rešitev. Predpostavili smo, da se s povezavo Aspen Plusa z Matlabom lahko dosežejo boljše optimizacijske rešitve. Cilj naloge je preveriti možnost optimizacije v Matlabu v povezavi z Aspen Plusom ter oceniti prednosti in slabosti različnih tipov optimizacije v Matlabu. Teoretični del vključuje razlago reakcijske destilacije, njenih prednosti in slabosti ter kemijske reakcije v procesu reakcijske destilacije. Poleg tega razpravlja tudi o osnovah optimizacije. Eksperimentalni del vključuje uporabo programa Matlab za optimiranje procesa s poudarkom na uporabi Curve Fitting Toolbox. Prikazuje tudi uporabo programa Aspen Plus za simulacijo procesa ter integracijo obeh programov. Eksperimentalni del je izveden na osnovnem primeru in obširnejšem primeru s simulacijo in optimizacijo procesa reakcijske destilacije. Osnovni primer pokaže, da je za izparevanje potrebno vložiti veliko več toplote, kot za segrevanje vode. Z njim potrdimo tudi uspešno delovanje povezave med programoma Aspen Plus in Matlab. Primer reakcijske destilacije pa predstavi uspešno optimiranje procesa na največji dobiček.
Ključne besede: reakcijska destilacija, Aspen Plus simulacija, Matlab optimizacija, modeliranje procesnih enot, optimizacija procesa destilacije
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Uporaba UHPLC-HRMS za določanje organskih spojin v vzorcih psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil
Gal Bjelovučić, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja uporabo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti, sklopljene z masno spektrometrijo visoke ločljivosti (angl. ultra high performance liquid chromatography – high resolution mass spectrometry, UHPLC-HRMS) za analizo psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil. Razvili smo metodo za identifikacijo večjega števila organskih snovi. Za določanje organskih snovi v vzorcih je bila uporabljena kombinacija na novo razvite metode UHPLC-HRMS z metodami infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo na oslabljen totalni odboj (angl. attenuated total reflectance Fourier-transform infrared spectroscopy, ATR-FTIR), tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z detektorjem z nizom diod (angl. high performance liquid chromatography with diode aray detector, HPLC-DAD) in plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (angl. gas chromatography – mass spectrometry, GC-MS), ki jih uporabljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Analizirani so bili trije vzorci psihoaktivnih snovi na osnovi heksahidrokanabinola (angl. hexahydrocannabinol, HHC) in 58 vzorcev prehranskih dopolnil. V vzorcih psihoaktivnih snovi smo identificirali štiri različne nove psihoaktivne snovi (NPS), in sicer HHC, heksahidrokanabinol acetat (angl. hexahydrocannabinol acetate, HHC-O), heksahidrokanabiforol (angl. hexahydrocannabiphorol, HHC-P) in hidroksiheksahidrokanabinol (angl hydroxyhexahydrocannabinol, OH-HHC), ter 37 različnih organskih spojin v vzorcih prehranskih dopolnil. Na Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, EMCDDA) smo poročali prvo identifikacijo HHC-O v Sloveniji. Pri analizi vzorcev prehranskih dopolnil so bile ugotovljene nepravilnosti pri 15 % analiziranih vzorcev. Problematični so bili predvsem izdelki, kupljeni na spletu, ki so vsebovali zaviralce fosfodiesteraze tipa 5 (angl. phosphodiesterase type 5, PDE5) in njihove derivate ter anorektike, kot je sibutramin. Razvita metoda predstavlja dobro orodje za analize tako psihoaktivnih snovi, katerih proizvodnja se zelo hitro razvija, kot tudi prehranskih dopolnil, ki so na spletu prosto dostopne vsakomur, vendar lahko vsebujejo zdravju škodljive ali celo življenjsko nevarne snovi. Metoda omogoča identifikacijo velikega števila organskih spojin, z uporabo raztopin standardov pa bi z njo lahko v prihodnosti določali tudi vsebnost teh potencialno nevarnih spojin v vzorcih in tako preprečili morebitne zdravstvene zaplete pri njihovi uporabi.
Ključne besede: UHPLC-HRMS, psihoaktivne snovi, NPS, prehranska dopolnila, identifikacija
Objavljeno v DKUM: 03.01.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

4.
Proizvodnja električne energije z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo
Urban Gselman, 2023, magistrsko delo

Opis: Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna.
Ključne besede: geotermična energija, ORC, GGTC, občutljivostna analiza, proizvodnja električne energije, Pg-8
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 103; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Separacija in karakterizacija vrednih spojin iz zunanje arašidove (Arachis hypogaea L.) lupine z vodo pri podkritičnih pogojih
Maja Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Arašid (Arachis hypogaea L.) je strok ali stročnica iz družine Leguminosae. V svetovnem merilu se arašidi pridelujejo predvsem zaradi olja iz semen, so pa tudi pomemben vir beljakovinske hrane v državah v razvoju in v razvitih državah. Lupine arašidov so bogat in poceni stranski proizvodi predelave arašidov. Vsako leto pridelamo kar 5 milijonov ton lupin arašidov. Funkcionalne sestavine v lupinah arašidov so še vedno premalo izkoriščene, zato je gospodarsko zelo pomembno, da se podrobneje razišče lastnosti in možnosti uporabe lupin arašidov. Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimiziranje postopka izolacije vrednih spojin iz arašidovih olupkov z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Za separacijo vrednih spojin smo uporabili okolju prijazno ekstrakcijo s podkritično vodo. Načrt optimizacije na osnovi odzivnih površin nam je omogočil določitev optimalnih pogojev (temperature, časa ekstrakcije in razmerja topilo/material) za maksimiranje izkoristka ekstrakcije in vsebnosti furfuralov v ekstraktih. Pridobljene ekstrakte smo preučevali s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) ter UV-Vis spektrofotometrije. Določevali smo celokupne ogljikove hidrate, totalne fenole, antioksidativno aktivnost, vsebnost sladkorjev (glukoze in fruktoze) ter derivate sladkorjev (levulinsko kislino, 5-HMF in furfural) Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so optimalni pogoji ekstrakcije za maksimiranje izkoristka in deleža furfurala izoliranega iz arašidovih lupin pri temperaturi 200 °C, času ekstrakcije 45 min in razmerju topilo/material 21 mL/g. Pri teh pogojih je teoretični izkoristek ekstrakcije znašal 30,43 %, eksperimentalni pa 31,36 %. Teoretična učinkovitost izolacije furfurala je bila 33,22 mg/g lupin, eksperimentalno dobljena pa 34,68 mg/g lupin. Pri teh pogojih so pridobljeni ekstrakti pokazali tudi bogat profil biološko aktivnih spojin, vključno s fenolnimi spojinami ter antioksidanti.
Ključne besede: zunanje lupine arašidov, podkritična ekstrakcija, Box-Behnken, metoda odzivnih površin, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 202; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

6.
Iskanje novih zaviralcev, ki preprečujejo vezavo SARS-CoV-2 na neuropilin 1 : magistrsko delo
Zala Serianz, 2023, magistrsko delo

Opis: Neuropilin 1 je eden najpomembnejših koreceptorjev vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja A. Vključen je v številne fiziološke in patološke procese, med drugim sodeluje pri vezavi virusa SARS-CoV-2. Zaradi nujne potrebe po inovativnih strategijah boja proti virusu SARS-CoV-2 je magistrsko delo usmerjeno na računalniško pot odkrivanja potencialnih zaviralcev neuropilina 1 za preprečevanje vezave virusa SARS-CoV-2. Za uporabo tandemskega pristopa farmakofornega modeliranja in virtualnega rešetanja smo uporabili znano kristalno strukturo neuropilina 1 v kompleksu z zaviralcem EG01377 ter uveljavljene aktivne spojine iz znanstvene literature z določeno stopnjo zaviranja vezave različnih ligandov na neuropilin 1, s čimer smo pridobili dva različna farmakoforna modela. Z uporabo teh modelov pri virtualnem rešetanju smo uspešno identificirali 20 spojin zadetkov kot potencialnih zaviralcev neuropilina 1, ki bi jih bilo potrebno eksperimentalno preveriti za potrditev njihove vezavne afinitete in aktivnosti. Identificirane spojine smo primerjali z že znanimi aktivnimi spojinami za boljši vpogled v njihove strukturne podobnosti in z njimi povezane interakcije ligand-neuropilin 1.
Ključne besede: Neuropilin 1, SARS-CoV-2, zaviralci, farmakoforno modeliranje, virtualno rešetanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

7.
Vpliv magnetnega polja na potek encimsko katalizirane reakcije : magistrsko delo
Nina Belina, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo raziskovali vpliv magnetnega polja na hidrolizo saharoze z dodatkom imobilizirane invertaze. Laboratorijski postopek imobilizacije invertaze in hidrolize saharoze ter analize glukoze kot končnega reakcijskega produkta smo pripravili z visoko ponovljivostjo, da so bili pari reakcij z in brez magnetnega polja ustrezno primerljivi. Izveden je bil niz parov (z in brez magneta) pri različnih temperaturah in pH za določitev optimalnih reakcijskih pogojev. V območju pH od 4 do 5 in temperature od 30 °C do 45 °C smo ugotovili, da sta optimalna reakcijska pogoja pH = 4,5 in temperatura 35 °C. Reakcijska raztopina je bila neposredno izpostavljena istosmernemu magnetnemu polju, kjer je bila sredica raztopine izpostavljena jakosti 0,45 T, na obodu pa 0,35 T. Iz rezultatov je razvidno, da je magnetno polje pri optimalnem pH razširilo optimalno temperaturno območje. Najizrazitejši vpliv smo opazili pri temperaturi 30 °C, kjer je bila po dveh urah reakcije v magnetnem polju koncentracija glukoze kar 47 % višja, kot pri reakciji brez magneta. Pozitivni učinek magneta smo opazili tudi pri temperaturi 40 °C, razlika v koncentraciji glukoze je znašala 24 %, kar je bistveno več od eksperimentalne ponovljivosti.
Ključne besede: invertaza, saharoza, hidroliza, UV-Vis spektroskopija, magnetno polje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

8.
Recikliranje odpadnih plastičnih mas s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Kaja Makoter, 2023, magistrsko delo

Opis: Poliolefini, med katerimi sta najbolj zastopana predstavnika polietilen (PE) in polipropilen (PP), so daleč največji razred sintetičnih polimerov, ki se danes izdelujejo in uporabljajo. Predstavljajo več kot 40 % letno proizvedene plastike, pri čemer se ta količina povečuje in s tem se povečuje tudi letna količina proizvedenih odpadkov. Da bi lahko ta odpadni material pretvorili v uporabne produkte, smo izvedli hidrotermično razgradnjo različnih materialov iz PE in PP z nadkritično vodo. Hidrolizo smo izvedli na osnovnem in recikliranem HDPE pri različni temperaturi (425 °C in 450 °C ) in različnih reakcijskih časih (15 min do 240 min). Pri reakcijskih pogojih 450 °C in 60 min smo degradirali tudi ostale poliolefinske mešanice (metaloceniski LLDPE, dva reciklirana LDPE, dve mešanici granulata (MDPE+LLDPE in LDPE+rLDPE) in foliji iz teh dveh granulatov, folijo PP in vrečko iz LDPE materiala. Kot rezultat smo dobili produkte trdne, plinske, oljne in vodne faze. Trdne faze smo analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektrskopijo (FTIR), oljne in plinske faze smo analizirali s plinskim kromatografom z masnim spektrometrom (GC-MS) in vodne faze na analizatorju celokupnega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da pri kratkih reakcijskih časih nastajajo voski, medtem ko z daljšanjem reakcijskih časov dobimo oljne produkte. V vseh primerih belega ali prozornega granulata in prozorne folije, je nastalo manj kot 1 % ostanka. Več ostanka je nastalo v primeru materialov, ki so vsebovali aditive, torej pri vHDPE (1,57 %), rLDPE2 (1,43 %) in pri vzorcu vrečke (2,97 %). Oljna faza predstavlja tudi glavni produkt razgradnje poliolefinov. Pri vseh vzorcih smo pri 450 °C in 60 min dobili izkoristek oljne faze višji od 89 %. Največji delež oljne faze pri polipropilenskem materialu so predstavljale aromatske spojine (46,77 %), med tem ko pa so v primeru polietilenskih materialov največji delež predstavljali nasičeni alifatski ogljikovodiki (med 50 % in 55 %). Pri osnovnem in recikliranem HDPE smo ugotovili, da je izkoristek plinske faze naraščal z naraščanjem reakcijskega časa (pri osnovnem od 1,32 % do 25,62 % in pri recikliranem od 1,29 % do 29,23 %). Izkoristki ostalih poliolefinskih mešanic pri pogoju 450 °C in 60 min so bili med 4 % in 10 %. Plinske faze so bile o večini sestavljene iz krajših alkanov in alkenov (C1-C6), med katerimi prevladujeta etan in propan. Najvišjo koncentracijo celokupnega ogljika v vodni fazi smo dokazali v primeru osnovnega HDPE materiala (2458 mg/L) pri 450 °C in 60 min. Rezultati te študije kažejo, da nadkritična voda predstavlja dober reakcijski medij za pretvorbo odpadnih poliolefinov v uporabne produkte.
Ključne besede: poliolefini, hidrotermična razgradnja, nadkritična voda, GC-MS, FTIR, TOC
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

9.
Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s piridinkarbonitrili : magistrsko delo
Tinkara Marija Podnar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opisujemo sintezo in karakterizacijo novih bakrovih koordinacijskih spojin, za sintezo katerih smo kot vir bakra uporabili bakrove soli, kot vir ligandov pa piridinkarbonitrile. Opisali smo tudi sintezo in karakterizacijo nekaterih že poznanih struktur, ki nam jih je uspelo sintetizirati. Sintetizirali smo štiri nove koordinacijske spojine: [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3 in [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN. Poleg teh nam je uspelo sintetizirati tudi nekaj že znanih spojin, kot so: [Cu 2(C2H3O2)4(C6H4N2)2], fg in rtger. Prvo spojino, [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], smo v vodnem okolju sintetizirali iz bakrovega(II) acetat monohidrata in 3-piridinkarbonitrila. Drugo in tretjo spojino, [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 2-priridnkarbonitrila. Razlika je bila v uporabi topila. Pri prvi spojini smo uporabili vodo, pri drugi pa etanol. Zadnjo še ne odkrito spojino, [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 4-piridinkabonitrila. Kot topilo smo uporabili acetonitril. Sinteze smo izvajali pri sobni temperaturi in s pomočjo refluksa, pri temperaturi vrelišča uporabljenega topila. Molekulske strukture kompleksov smo determinirali z rentgensko difrakcijo na monokristalu izvedli pa smo tudi infrardečo spektroskopijo, termogravimetrično analizo in diferenčno dinamično kalorimetrijo.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, piridinkabonitrili
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 194; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

10.
Izolacija keratina iz odpadne biomase z alkalno hidrolizo : magistrsko delo
Klemen Gradišnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Keratin je fibrilarna strukturna beljakovina, ki jo najdemo v različnih telesnih tkivih živali in ljudi. Ta tkiva vključujejo volno, perje, lase, nohte, kljun, luske itd. V zadnjih nekaj letih je keratin zaradi svojih ugodnih kemijsko-fizikalnih lastnosti vzbudil veliko zanimanja na področju biomedicine, farmacije (npr. tkivno inženirstvo) in kozmetike. Nekatere vire keratina je mogoče pridobiti praktično brezplačno, saj mnogi predstavljajo odpadno biomaso ali ostanke v različnih vrstah industrije. Dober primer sta mesna in perutninska industrija, kjer se po vsem svetu proizvedejo velike količine volne in odpadnega perja. Po statističnih podatkih ameriške organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) je svetovna proizvodnja mesa leta 2018 dosegla kar 342 milijonov ton. To pomeni, da je bila proizvedena tudi zelo velika količina odpadne biomase, bogate s keratinom. Ob prikladnosti nizke cene teh s keratinom bogatih virov z njihovo ponovno uporabo koristimo tudi okolju, saj bi sicer te odpadne proizvode sežgali (kar bi povečalo vsebnost ekvivalentov CO2 v ozračju), zakopali ali odložili na odlagališčih. V okviru magistrske naloge smo izvedli izolacijo keratina z alkalno hidrolizo iz odpadne ovčje volne in perutninskega perja. Kot alkalni medij smo uporabili vodno raztopino NaOH različnih koncentracij (30 mg/ml, 40 mg/ml in 50 mg/ml). Poskusi so bili izvedeni pri različnih reakcijskih časih (1 h, 2 h in 3 h) in obratovalnih temperaturah (50 °C, 65 °C in 80 °C). Nadalje smo raziskali vpliv teh treh vhodnih spremenljivk na molekulsko maso keratina in izkoristek izolacije z metodo odzivnih površin (Box-Behnken). Po alkalni hidrolizi je bil reakcijski produkt bistra in oranžna kapljevina. V mešanici po reakciji je bila še zmeraj prisotna majhna količina nerazgrajenega začetnega materiala, zlasti pri nizkih temperaturah (50 °C) in nizkih koncentracijah NaOH (aq) (30 mg/ml). Izkoristek izolacije je bil relativno nizek in se je gibal med 41,68 % in 66,69 % v primeru volne ter med 38,94 % in 55,20 % v primeru perja. Najvišji izkoristek izolacije iz volne (66,69 %) je bil dosežen pri 50 °C, 3 h in 40 mg/ml, najvišji izkoristek izolacije iz perja (55,20 %) pa pri 50 °C, 2 h in 50 mg/ml. Molekulske mase produktov (keratina) smo določili s pomočjo SDS-PAGE elektroforeze. V večini primerov so bile molekulske mase enakomerno porazdeljene po celotnem pasu od 4,6 kDa do 315 kDa, vendar je bila prevladujoča od 8 kDa do 40 kDa. Ugotovili smo, da višja temperatura (80 °C) in višja koncentracija NaOH (aq) (50 mg/ml) zmanjšata molekulsko maso keratina v vzorcih. Vsi vzorci iz volne in perja so pokazali relativno nizko antioksidativno aktivnost (največ 22,19 %) in negativen zeta-potencial. Opravili smo tudi meritve velikosti delcev in konduktance vzorcev kot tudi analizo s FTIR spektrofotometrom. Rezultati tega dela kažejo, da sta volna in perje odličen vir keratinskih izolatov ter da alkalna hidroliza preučevane odpadne biomase predstavlja dober način prispevanja k čistemu okolju in krožnemu gospodarstvu.
Ključne besede: keratin, odpadna biomasa, alkalna hidroliza, volna, perje, beljakovine.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (8,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici