| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 192
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkoriščanje odvečne toplote industrijskih in kogeneracijskih hladilnih sistemov
Jan Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej pregledamo delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk, razvoj hladilnih sredstev in osnove kogeneracije. Nato smo predstavili delovanje patentirane inovativne tehnične rešitve, s katero bi povečali učinkovitost delovanja proizvodnje toplote s kogeneracijsko napravo. V inovativno tehnično rešitev je nameščen dodatni toplotni prenosnik, katerega namen je izkoriščanje odvečne toplote kogeneracijske naprave. Poleg toplotnega prenosnika in kogeneracijske naprave v sistemu z inovativno tehnično rešitvijo pridobivamo toplotno energijo še s toplotno črpalko. Ta lahko kot vir toplote uporablja odvečno toploto industrijskih hladilnih sistemov. Praktični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo s simulacijami v programu Aspen Plus preverili delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita toplotna črpalka z vmesnim toplotnim prenosnikom, zato smo na njej izvedli analizo občutljivosti s spreminjanjem temperature predgretih par hladilnega sredstva. Nato smo se lotili računskega dela. Izračunali smo skupno toplotno moč sistema za proizvodnjo toplote z inovativno tehnično rešitvijo in temperaturo vroče vode, ki jo vodimo v sistem za akumulacijo toplote. Na podlagi izračunane skupne toplotne moči smo izračunali letno proizvodnjo toplote sistema in količino goriva, ki ga zato porabimo. To smo primerjali s klasično proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli. Nazadnje smo izvedli še ekonomsko analizo investicije v sistem z inovativno tehnično rešitvijo, ki bi nadomestil obstoječo proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli.
Ključne besede: kogeneracija, simulacija toplotne črpalke, racionalna raba energije, uporaba odpadne toplote, motor z notranjim zgorevanjem, ekonomska analiza
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

2.
Volna kot učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode
Nina Šenekar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil pridobiti visoko učinkovit sorbent za odstranjevanje Zn(II) iz odpadnih vod. Izvedli smo fizikalno in kemijsko modifikacijo volne s hitozanom; slednja je potekla z nastankom amidne vezi ob dodatku zamreževalcev EDC in NHS v razmerju 2 : 1. Prisotnost funkcionalnih skupin smo preverili s FT-IR spektri. Uspešnost modifikacije smo določili s potenciometrično ter polielektrolitsko titracijo. Osrednji del študije je bila sorpcija Zn(II) na razmaščeno in modificirano volno. Preučili smo vpliv kontaktnega časa, pH, koncentracije kovinskih ionov in temperature na sorpcijski proces. Preverili smo kinetiko psevdo-prvega in psevdo-drugega reda, prileganje Langmuirjevemu in Freundlichovemu modelu ter določili termodinamiko procesa. Desorpcijo Zn(II) z Na2-EDTA smo izvedli v štirih zaporednih ciklih in ji določili kinetiko. Sorbent z najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (607,7 mmol kg-1) in sorpcijsko kapaciteto (1,52 mg g-1) smo pridobili z volno, fizikalno modificirano z nanosom 1 % (m/V) makromolekularne raztopine hitozana in poskusi sorpcije pri pH = 5. Z raztopino Zn(II) začetne koncentracije 12,5 mg l-1, kontaktnim časom 24 h in T = 25 °C smo dosegli 98,19 % učinkovitost sorpcije Zn(II). Časovni profil sorpcije Zn(II) z razmaščenimi in modificiranimi vlakni je ustrezal kinetiki psevdo-drugega reda (R2 > 0,9984). Najvišje prileganje eksperimentalnih podatkov smo dosegli z Langmuirjevim modelom (R2 > 0,9866). Proces sorpcije Zn(II) je bil spontan (∆G° < 0) in eksotermen (∆H° < 0). Desorpcijo Zn(II) v štirih ciklih smo uspešno izvedli z razmaščeno volno. Desorpcija Zn(II) s površine fizikalno in kemijsko modificirane volne je s cikli naraščala.
Ključne besede: volna, hitozan, cink, graftanje, FT-IR, potenciometrična titracija, polielektrolitska titracija, biosorpcija, desorpcija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 99; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

3.
Optimizacija procesa nevtralizacije v obratu kemične nekovinske proizvodnje
Aljoša Vouk, 2019, magistrsko delo

Opis: V podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo steklenih izdelkov, uporabljajo proces kemičnega poliranja izdelkov. Poliranje temelji na interakciji dveh kislin, žveplove(VI) kisline in fluorovodikove kisline. Ko se mešanica teh kislin izrabi, jo je potrebno nevtralizirati ter tako zmanjšati neželene vplive na okolje. Za proces nevtralizacije uporabljajo apno določenega dobavitelja, vendar ocenjujejo, da to apno ni najboljša izbira. Pojavila se je ideja, da bi proces optimizirali z izbiro najučinkovitejšega apna. In s tem namenom smo oblikovali magistrsko nalogo. Izvedli smo sejalno analizo, določili nasipno gostoto ter določili vsebnost CaO, Ca(OH)2, CaCO3 v posameznih vzorcih apna. V nadaljevanju smo določili kinetične parametre (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo) za reakcijo med (odpadno) kislino in apnenim mlekom, ki smo ga pripravili iz različnih vzorcev apna. Reakcijo smo izvedli pri 20 °C, 25 °C in 30 °C. Določili smo čas, ki je potreben, da dosežemo željen pH = 7,5. Ugotovili smo, da se vzorci apna razlikujejo po fizikalnih in kemijskih lastnostih. Razlike vplivajo na potek reakcije. Izkazalo se je, da finejša granulacija vodi k hitrejši reakciji. Takšna reakcija ima posledično tudi nižjo aktivacijsko energijo in za nevtralizacijo potrebujemo tudi manj takšnega apna. Morebitna zamenjava apna bi lahko znižala tudi letne stroške. Kot najboljše apno se je izkazal vzorec 3.
Ključne besede: nevtralizacija, apno, apneno mleko, kemijska kinetika, optimizacija
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

4.
Vpliv dinamičnega kovalentnega zamreženja na lastnosti prepletenih polimernih mrež
Ivo Urh, 2019, magistrsko delo

Opis: Prepletene polimerne mreže (IPN) definiramo kot kombinacijo polimernih mrež, kjer je vsaj ena sintetizirana in/ali zamrežena v prisotnosti druge polimerne mreže. V razvoju in raziskavah pa postajajo zelo popularni dinamični polimeri, ki lahko pod specifičnim vplivom izmenjujejo kemijske vezi in tako spremenijo topologijo svoje strukture. Sinteza IPN se običajno izvede na sekvenčni način. Z ustreznimi monomeri, ki polimerizirajo po ločenih mehanizmih, pa jih lahko pripravimo tudi na simultani način. V našem raziskovalnem delu smo pripravili tako sekvenčne kot simultane full-IPN, v katerem sta bili obe polimerni komponenti zamreženi. Ena polimerna mreža je bila nedinamična in sicer na osnovi stirena, kopolimeriziranega z divinil benzenom. Druga polimerna mreža pa je bila na osnovi ε-kaprolaktona, kopolimeriziranega z 4,4'-bioksepanil-7,7'-dionom, ki je predstavljala dinamično mrežo zaradi možnosti reorganizacije mreže preko reakcije transesterifikacije. Raziskovali smo kako način sinteze, gostota zamreženja in hitrost polimerizacije z odpiranjem obroča ε-kaprolaktona vplivajo na termične in mehanske lastnosti materiala, ki smo jih določili z DSC ter DMA. Full-IPN smo nadalje uporabili za pripravo poroznih struktur polistirena, tako da smo PCL degradirali pod pogoji hidrolize ter porozni skelet analizirali s SEM. Full-IPN vzorci, pripravljeni na sekvenčni način, imajo ne glede na količino difenil fosfata kot katalizatorja za polimerizacijo z odpiranjem obroča CL, praktično identične mehanske in termične lastnosti. Zelo podobne lastnosti imajo tudi full-IPN vzorci pripravljeni na simultani način z večjo količino DPP. Po drugi strani pa vzorci pripravljeni na simultan način z manjšo količino katalizatorja, pri katerih je gel nastal pred fazno separacijo, izkazuje boljšo mehansko trdnost v območju nad temperaturo tališča PCL. Pokazali smo, da je, ob enaki gostoti zamreženja, kristaliničnost PCL-a rahlo večja ob hitrejši polimerizaciji. Porozna struktura PS je pokazala, da imajo full-IPN pri večji količini DPP večje polimerne domene zaradi obsežnejše fazne separacije. Pokazali smo, da je struktura full-IPN odvisna tako od hitrosti nastanka obeh polimernih mrež, kot tudi od možnosti reorganizacije dinamične mreže z izmenjavo kemijskih vezi.
Ključne besede: prepletene polimerne mreže (IPN), poli(ɛ-kaprolakton) (PCL), dinamično zamreženje, polistiren, DMA
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 23; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

5.
Vpliv polimorfizma posameznega nukleotida rs 4880 na genu sod2 na sekundarno strukturo encima manganove superoksid-dismutaze
Matic Broz, 2019, magistrsko delo

Opis: Reaktivne kisikove spojine so reaktivni prosti radikali, ki nastajajo kot stranski produkt presnove kisika pri celičnem dihanju. Čeprav škodujejo celicam in povzročajo t.i. oksidativni stres, igrajo pomembno vlogo pri celični signalizaciji in v imunskem odzivu, zato je konstanta koncentracija teh molekul ključna za pravilno delovanje celic. V mitohondriju, največjem viru kisikovih prostih radikalov, deluje encim MnSOD, ki katalizira razgradnjo superoksidnega aniona. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij molekulske dinamike želeli ugotoviti, kako dimorfizem Ala16Val vpliva na sekundarno strukturo 24 aminokislin dolge mitohondrijske tarčne sekvence MnSOD, ki je ključna za uspešen transporta prekurzorske MnSOD v mitohondrijski matriks in posledično za uspešen transport MnSOD v mitohondrij, kjer le-ta opravlja svojo funkcijo. Za načrtovanje treh modelov obeh variant smo uporabili predpostavljeno strukturo iz literature in spletni orodji za določevanje sekundarne strukture peptidov PEPFOLD3 in Phyre2. S pomočjo programa PyMOL in spletnega orodja H++ smo pripravili vhodne datoteke za poganjanje simulacij molekulske dinamike s programskim paketom GROMOS++. Dobljeni rezultati kažejo, da sta najstabilnejša modela za obe varianti napovedana z orodjem Phyre2: dvakrat prekinjen α-heliks za alanin in neprekinjen α-heliks za valin, kot stabilna, pa sta se izkazala tudi modela, napovedana s PEPFOLD3. Rezultati za varianto z alaninom kažejo na α-heliks, katerega enkrat prekine zavoj. Rezultati za valin so deloma razdvojeni in kažejo, da je najbolj stabilen krajši α-heliks, kot ga je predvideval začetni model. Obe ugotovitvi sta tudi v skladu z literaturo, ki pravi, da imajo prekurzorske sekvence večinoma obliko amfifilnih α-heliksov. V svoji raziskavi smo ovrgli hipotezo, da sta strukturi, predpostavljeni v dosedanji literaturi, stabilni.
Ključne besede: manganova superoksid-dismutaza, polimorfizem rs4880, mutacija Ala16Val, simulacije molekulske dinamike
Objavljeno: 21.10.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

6.
Interakcije biotehnološko relevantnih encimov
Barbara Grabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Encimi so protein, ki pospešujejo biokemijske in kemijske reakcije. Njihove interakcije z ligandi so ključnega pomena za številne biokemične interakcije, ki uravnavajo življenje. Uporabljajo se v biotehnologiji, pri analitskih procesih, v človeški in živalski terapiji (za zdravila) ter v različnih industrijskih procesih, kamor spadajo tekstilna industrija, usnjarska industrija, farmacija, živilska industrija in druge. Kljub vsem dobrim lastnostim encimov, njihovo široko industrijsko uporabo pogosto ovirajo kratkotrajna stabilnost, rok uporabe ter njihova nepopolna regeneracija in ponovna uporaba. Te pomanjkljivosti lahko na splošno odpravimo z imobilizacijo encimov. V zadnjih letih so se pojavile podatkovne baze, ki vsebujejo podatke o interakcijah protein-ligand, kar je pripomoglo k razumevanju funkcij novo odkritih proteinov. Razvile so se številne nove računalniške metode, ki lahko uporabijo informacije shranjenih interakcij, da napovedo nove neznane interakcije. Najpogosteje uporabljena metoda za modeliranje interakcij je metoda molekulskega sidranja, ki se uporablja za simuliranje interakcije med majhno molekulo in proteinom na atomski ravni in nam opiše obnašanje majhne molekule v vezavnem mestu encima. V magistrskem delu smo s pomočjo programa molekulskega sidranja na encime vezali nizkomolekularne ligande. Strukture encimov smo pridobili v spletni bazi PDB, datoteke ligandov pa v spletni podatkovni bazi ZINC15. Kot rezultat smo dobili strukture ligandov, ki so se najmočneje vezali in njihovo energijo vezave. Rezultate smo pregledali s programoma Excel in Pymol, kjer smo videli 3D slike ligandov, ki so se na naše encime vezali z najnižjo energijo.
Ključne besede: encim, ligand, imobilizacija, biotehnologija, molekularno modeliranje, molekulsko sidranje
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
Izkoriščanje odpadne toplote s trikotnim ekspanzijskim ciklom
Rok Špindler, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi ekonomskih in ekoloških vidikov se teži k vedno učinkovitejši izrabi energije. V marsikaterem procesu se pojavljajo nizkotemperaturni viri energije, ki jih s procesi za proizvodnjo električne energije iz toplote, ki so trenutno v množični uporabi, ne moremo dovolj učinkovito izkoristiti. Kot alternativa tem procesom se pojavlja trikotni ekspanzijski cikel, kjer se zaradi odsotnosti faznega prehoda delovnega fluida pri segrevanju toplota prenese veliko bolj učinkovito. Računalniške simulacije trikotnega ekspanzijskega cikla, organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla ter primerjava med njimi so pokazale, da je trikotni ekspanzijski cikel veliko bolj učinkovit pri proizvodnji električne energije iz nizkotemperaturnih virov toplote. Z njim smo vedno pridobili največjo neto električno moč pri različnih nizkotemperaturnih virih toplote. Prav tako je po procesni zasnovi trikotni ekspanzijski cikel enostavnejši od organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla.
Ključne besede: Trikotni ekspanzijski cikel, odpadna toplota, Aspen Plus
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

9.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Antimikrobni učinek komercialnih in naravnih konzervansov v kozmetičnih izdelkih
Jadranka Švigelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Sintetični konzervansi povzročajo skrbi čedalje več ljudem, saj se je ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje in vplivu na naše zdravje povečala. Čeprav so konzervansi v kozmetičnih izdelkih uporabljeni v majhnih koncentracijah, velikokrat povzročajo alergijske reakcije pri uporabnikih. Posledično je čedalje več povpraševanja po naravni oz. samokonzervirajoči kozmetiki. V tem primeru se za zagotavljanje mikrobiološke čistosti izdelka lahko uporabijo razni rastlinski ekstrakti ali eterična olja, ki imajo antimikrobne lastnosti. Cilj magistrske naloge je bil proučiti antimikrobno delovanje različnih ekstraktov oz. eteričnih olj cimeta, čajevca, grenivke, ingverja, kurkume, limone, limonske trave, oljke, rožmarina, sivke, timijana, žajblja, žametnice ter mil in losjonov z vgrajenimi različnimi komponentami. Prav tako smo proučili antimikrobno delovanje komercialnih naravnih konzervansov Dermosoft® decalact liquid in LipoFresh™ PG. Antimikrobno učinkovitost omenjenih produktov smo na glivi Aspergillus brasiliensis in Candida albicans ter na bakterije Bacillus cereus, Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Pseudomonas fluorescens in Staphylococcus aureus določevali z disk difuzijsko metodo. Ugotovili smo, da izkazujejo najboljše antimikrobno delovanje eterična olja, in sicer je zelo izstopalo eterično olje limonske trave. Tudi večina ekstraktov je delovala antimikrobno; največjo antimikrobno učinkovitost je imel superkritični ekstrakt cimeta. Mila so izkazovala boljše antimikrobno delovanje od losjonov. Dermosoft® decalact liquid je bil učinkovitejši od LipoFresh™ PG v zaviranju rasti izbranih testnih mikroorganizmov. Najmanj vzorcev je inhibiralo rast P. aeruginose.
Ključne besede: antimikrobna učinkovitost, kozmetični izdelki, rastlinski izvlečki, naravni konzervansi, patogeni mikroorganizmi
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 40; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici