SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 167
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Keywords: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Published: 14.03.2019; Views: 33; Downloads: 2
.pdf Full text (2,62 MB)

2.
Razvoj in validacija GC-FID/MS analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v žiru in polhovi masti
Jan Štos, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil poenostaviti farmakopejski analizni postopek za določanje srednjeverižnih trigliceridov, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Farmakopejski postopek je izredno zapleten, zamuden in zahteva veliko laboratorijskega inventarja, ki ga pogosteje najdemo v laboratoriju za organsko sintezo kot pa v klasičnem analitskem laboratoriju. Z magistrsko nalogo smo izvedli razvoj in validacijo poenostavljenega in za izvajalca prijaznejšega analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v vzorcih žira in polhove masti z izvedbo estrifikacije. Izvedli smo tudi primerjavo analiznih postopkov in s tem zagotovili enakovrednost optimiranega analiznega postopka z obstoječimi farmakopejskimi. V literaturi smo zasledili, da hranjenje domačih prašičev z žirom povzroča znižanje tališča svinjske masti, hkrati je splošno znano, da je polhova mast, z izjemo ostalih sesalcev, tekoča, zato smo predvidevali, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja pretežno hrano polhov. Analizirali smo dva vzorca, in sicer polhovo mast in žirovo olje, saj nas je zanimala povezava glede na sestavo maščobnih kislin med njima. V primeru dovolj velikega ujemanja sestave polhove masti in maščob pridobljenih iz žira, bi uspeli dokazati, da je vzrok za posebne lastnosti polhove masti hranjenje z žirom. Prvo analizo smo izvedli na plinskem kromatografu z masnim detektorjem z uporabo analiznega postopka evropske farmakopeje in tako določili vrste maščobnih kislin v polhovi masti in žirovem olju. Nato smo izvedli analizo z GC-FID po ameriški farmakopeji (USP29, <401> Fats and fixed oils) in po evropski farmakopeji (PhEur 9.0 Composition of fatty acids by GC). Sledila je še modifikacija in poenostavitev analiznega postopka ter validacija. Z modifikacijo in poenostavitvijo smo skrajšali pripravo standardov in vzorca, kjer smo postopek priprave vzorca bistveno poenostavili. Za pripravo standardov smo uporabili postopek iz evropske farmakopeje in hkrati spremenili kromatografske pogoje (temperaturni program in dodan gradienti program za pretok) z namenom izboljšati ločljivosti med kromatografskimi vrhovi ter skrajšati analizo. Pri validaciji optimiranega analiznega postopka smo izvedli stabilnost standardnih raztopin in vzorca, linearnost, natančnost sistema in metode, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti in selektivnost. Ugotovili smo, da med maščobnokislinsko sestavo žirovega olja in polhovo mastjo obstaja zelo velika podobnost. S to ugotovitvijo lahko potrdimo, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja osnovni vir maščob v polhovi masti.
Keywords: polhova mast, žirovo olje, validacija, plinska kromatografija
Published: 04.03.2019; Views: 37; Downloads: 4
.pdf Full text (3,70 MB)

3.
Novi kompoziti nanodelcev Fe2O3 in polimernih nosilnih materialov- razširjanje možnosti biomedicinske uporabe
Tina Rajh, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je priprava biokompatibilnih nanodelcev Fe2O3 s primerno magnetizacijo in Curiejevo temperaturo (Tc). V prvi fazi smo sintetizirati magnetne Fe2O3 nanodelce s pomočjo soobarjanja in jih nato oblekli še s siliko. Nato smo s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) ter z metodo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) analizirali kemijsko sestavo sintetiziranih nanodelcev ter kasneje z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) preverili ali so delci oblečeni s siliko ter tako primerni za nadaljne delo. S termogravimetrično metodo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) ter opazovali kako se spreminja masa delcev s časom po termičnem razkroju. V naslednji fazi smo pripravljali tanke filme na osnovi alginata z vgrajenimi nanodelci Fe2O3 in modelne zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina (LID), pogosto uporabljen lokalni anestetik. Tanke filme smo pripravili na dva različna načina in sicer na:  In situ način: nanodelce smo prelili z raztopino učinkovine v etanolu.  Ločeno vgrajevanje nanodelcev in učinkovine lidokaina v tanke filme. Tanke filme smo pripravili v treh slojih s pomočjo »spin- coating« metode. Nato smo s pomočjo UV-VIS spektrofotometra spremljali sproščanje zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina. Sproščanje je potekalo 24 ur v Francovih difuzijskih celicah. Dokazali smo, da je sproščanje zdravilne učinkovine bilo uspešno ter da s koncentracijo vgrajene zdravilne učinkovine v tanke filme lahko vplivamo tudi na sproščanje zdravilne učinkovine. S pomočjo uporabljenih metod smo dokazali, da so pripravljeni delci primerni za nadaljnje preskušanje v smeri biomedicinskih aplikacij, še posebej na področju zdravljenja raka ali kot kontrastna sredstva.
Keywords: nanodelci, Fe2O3, soobarjanje, lidokain, alginat, Curiejeva temperatura
Published: 04.03.2019; Views: 36; Downloads: 2
.pdf Full text (2,23 MB)

4.
Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih pen
Amanda Ferlež, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost. Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Keywords: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Published: 27.02.2019; Views: 70; Downloads: 3
.pdf Full text (2,00 MB)

5.
Ocena potenciala vodne, toplotne in energetske integracije bioplinskega procesa in drugih obratov
Jure Janežič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali možnosti integracije energije in vode v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo perutninskega mesa. Vodno integracijo smo izvedli za različne obrate z uporabo uščipne metode. Energetsko integracijo smo izvedli za sistem hlajenja s simulacijo s programom Aspen Plus. Pri vodni integraciji virov in porabnikov vode, smo glede na podatke iz podjetja načrtovali sheme vodnih omrežij, kjer bi s ponovno uporabo vode zmanjšali porabo sveže vode, količino odpadne vode ter stroške sveže vode in čiščenja odpadne vode. Pri energetski integraciji smo predpostavili, da bi z zamenjavo hlajenja s kompresijskim ciklom s hlajenjem z absorpcijskim ciklom zmanjšali stroške hlajenja. Izvedli smo simulacijo kompresijskega in absorpcijskega cikla ter dodali toplotno črpalko, ki omogoča uporabo odpadne toplote. Simulacije smo izvedli z različnimi termodinamskimi modeli. Rezultat vodne integracije je pokazal, da lahko podjetje ob predlaganih spremembah prihrani svežo vodo in zmanjša stroške vode. Tudi rezultati simulacij so pokazali, da bi podjetje z implementacijo absorpcijskega hlajenja s toplotno črpalko zmanjšalo stroške hlajenja. Rezultati simulacij z različnimi termodinamskimi modeli so pokazali, da v našem primeru izbira modela nima velikega vpliva na rezultate.
Keywords: vodna integracija, uščipna metoda, absorpcijsko hlajenje, toplotna črpalka
Published: 31.01.2019; Views: 80; Downloads: 5
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
Hidrotermična degradacija polietilena nizke gostote
Blaž Deželak, 2018, master's thesis

Abstract: V današnjem času težimo k zmanjševanju in ponovni uporabi komunalnih ali industrijskih odpadkov. Polietilen (PE) je eden izmed najpogosteje uporabljenih materialov na svetu in je prisoten v številnih industrijah in segmentih. V zadnjih letih je uporaba plastičnih materialov narasla iz 5 milijonov ton na 100 milijonov ton letno. Največji problem je razkroj plastike, ki povzroča resne okoljske probleme. Razgradnja plastike v subkritični in superkritični vodi je zelo učinkovita metoda za pretvorbo plastičnih odpadkov v širok spekter koristnih produktov, kot so bazne kemikalije, alternativna energija in goriva, specialne kemikalije, brez dragih in pogosto zdravju škodljivih organskih topil. Namen magistrske naloge je bil preučiti hidrotermično degradacijo polietilena nizke gostote (LDPE) v subkritični in superkritični vodi. Eksperimentalni del smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v temperaturnem intervalu od 200 do 450 °C. Mešanico LDPE in vode v razmerju 1/5 smo izpostavljali pri reakcijskih časih od 15 min do 120 min. Določali smo vpliv temperature, reakcijskega časa in dodatka katalizatorja ocetne kisline na potek in kinetiko reakcij razgradnje LDPE. Vzorce iz reaktorja smo analizirali in določili produkte degradacije s plinsko kromatografijo in masno spektrometijo (GC/MS). Določili smo še vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da je pri vseh eksperimentih, ki so bili izvedeni pri temperaturah 425 in 450 °C ter reakcijskem času od 15 - 120 min, prišlo do razgradnje LDPE v subkritični vodi. Razgradne produkte hidrotermične degradacije smo ločili na oljno, plinasto in vodno fazo. Dobljene produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali s pomočjo GC/MS, medtem ko smo s TOC analizatorjem določili skupni ogljik v vodni fazi. Ugotovili smo, da je oljna faza v večini sestavljena iz ogljikovodikov (alkanov in alkenov), kjer je prevladoval 2,3-dimetil pentan. Plinasta faza je vsebovala različne pline kot so: dušik, CO2, metan, etan, eten in vse do heksana in heksena. V vodni fazi pa smo določili vsebnost organskih snovi, ki so bile višje pri dodatku katalizatorja ocetne kisline.
Keywords: LDPE, hidrotermično utekočinjanje, superkritična voda, razgradni produkti
Published: 04.12.2018; Views: 80; Downloads: 0
.pdf Full text (2,16 MB)

7.
Načrtovanje in razvoj novih protimikrobnih spojin z uporabo ProBiS računalniških pristopov
Katarina Kores, 2018, master's thesis

Abstract: Mikroorganizmi, kamor uvrščamo bakterije, glive in viruse, še danes povzročajo veliko bolezni, učinkovitost zdravil pa zaradi večanja odpornosti mikroorganizmov upada. Zato je iskanje novih protimikrobnih spojin izredno pomembno. V magistrski nalogi smo se osredotočili na encim metionin aminopeptidazo, katerega naloga je pospeševanje odstranjevanja N-terminalnega metionina v procesu translacije. Njegova inhibicija bi namreč lahko predstavljala zametke zdravljenja raka in bakterijskih infekcij, saj se encim v različnih tipih nahaja v več mikroorganizmih; mi smo osredotočili na bakteriji Escherichia coli in Mycobacterium tuberculosis. Encim metionin aminopeptidaza v vezavnem mestu vsebuje dva kovinska iona. Posledično smo se osredotočili na iskanje novih potencialnih protimikrobnih spojin, ki imajo sposobnost keliranja. Keliranje oziroma kelacijski efekt predstavlja koordinativno vezavo liganda na kovinski atom z vsaj dvema koordinacijskima vezema, pri procesu kelacije pa se ustvari 5- ali 6-členski obroč. Problema smo se lotili s pomočjo računalniškega modeliranja, ki se vedno pogosteje uporablja pri razvoju novih zdravil. Nove protimikrobne spojine smo iskali s tehniko molekulskega sidranja, ki smo ga izvajali z računalniškim programom, ki ga razvijajo v Laboratoriju za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu. Iz podatkovne baze ZINC smo pripravili bazo ligandov, sposobnih kelacije, z večstopenjskim filtriranjem malih molekul glede na njihove SMARTS opise. Prav tako smo pripravili proteinske strukture metionin aminopeptidaze za oba organizma in koordinate vezavnih mest. Pridobili smo 19 novih spojin, ki so kazale velik potencial za inhibicijo encima na osnovi kelatnega efekta.
Keywords: protimikrobne spojine, metinonin aminopeptidaza, kelatni efekt, ProBiS, molekulsko sidranje
Published: 04.12.2018; Views: 54; Downloads: 11
.pdf Full text (2,17 MB)

8.
Določevanje antimikrobnega delovanja Aloe vere
Kaja Jeromel, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil proučiti antimikrobne lastnosti Aloe barbadensis in Aloe arborescens na rast različnih mikroorganizmov. Izvedli smo študijo antimikrobne učinkovitosti sveže ter liofilizirane A. barbadensis in A. arborescens, etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens ter antimikrobne učinkovitosti nekaterih komercialnih produktov iz aloje. Antimikrobne lastnosti izbranih vzorcev A. barbadensis in A. arborescens ter njunih komercialnih produktov smo testirali na različnih mikrobnih celicah kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis. Inhibitorno lastnost posameznega vzorca smo kvalitativno določevali z disk difuzijsko metodo na hranilnih agarjih. Kadar je vzorec izkazoval inhibitorne lastnosti, se je pri vzorcu pokazala cona inhibicije oziroma zaviralna cona rasti mikroorganizma. S kvantitativno dilucijsko metodo v bujonu smo želeli ugotoviti stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma pri različnih koncentracijah dodanega vzorca ter tako skonstruirati rastno krivuljo mikroorganizma. Ugotovili smo, da aloji zavirata rast vseh testnih mikrobnih celic, razen rasti glive A. brasiliensis. Najboljši zaviralni učinek na rast testnih mikroorganizmov smo zaznali v primeru uporabe 50 % liofiliziranega soka in gela A. barbadensis ter etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens, najslabše pa je pri večini mikroorganizmov rast zaviral sveži sok aloj. Popolnoma vsi vzorci A. barbadensis in A. arborescens so dobro zavirali rast bakterije P. aeruginosa, saj smo pri vseh vzorcih zaznali visoko stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma.
Keywords: Aloe barbadensis, Aloe arborescens, Aloe vera, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Published: 04.12.2018; Views: 62; Downloads: 13
.pdf Full text (12,08 MB)

9.
Kemijska modifikacija površine vinilbenzil kloridnih poliHIPE materialov z metodo RAFT graftiranja
Nuša Cmager, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo uspešno izvedli graftiranje molekul glicidil metakrilata na funkcionaliziran DVB/VBC kopolimer. Z namenom priprave polimera, ki bi ga funkcionalizirali, smo uspešno sintetizirali DVB/VBC kopolimer, ki smo ga naknadno hiperzamrežili in mu bistveno povečali specifično površino. Specifična površina je dosegala vrednosti več kot 1000 m2/g. Polimer smo uspešno funkcionalizirali s tris(2-aminoetil) aminom in potrdili njegovo vezavo s FTIR spektroskopijo in elementno analizo. Sledila je imobilizacija izbranega RAFT reagenta 4-ciano-4-[(dodecilsulfaniltiokarbonil)-sulfanil] pentanojske kisline. Rezultati so pokazali prisotnost amidnega signala, ki je posledica reakcije med aminom in RAFT reagentom. Elementna analiza je pokazala zvišanje vsebnosti žvepla v materialu. Na koncu smo izvedli reakcijo graftiranja na površini sintetiziranega polimera z molekulami glicidil metakrilata. Izvedli smo reakcije na polimeru v prahu in polimeru v kosu. Rezultati so pokazali uspešnost na obeh primerih, vendar je bilo povečanje mase večje v primeru polimera v kosu. Vezavo molekul GMA smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo, ki je v primerjavi z osnovnim polimerom prikazala bolj mehke in zabrisane linije. Te so posledica nove plasti na polimeru. Graftiranje smo okarakterizirali še s FTIR spektroskopijo, ki je potrdila prisotnost epoksidnega signala v materialu zaradi glicidil metakrilata.
Keywords: RAFT polimerizacija, hiperzamreženje, graftiranje, porozni polimeri, glicidil metakrilat, poliHIPE
Published: 04.12.2018; Views: 69; Downloads: 16
.pdf Full text (2,97 MB)

10.
Priprava ekstraktov aronije Aronia melanocarpa in testiranje njihove biološke aktivnosti
Andreja Heric, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo pripravili ekstrakte aronije iz liofoliziranih plodov aronije. Ekstrakti so bili pripravljeni s superkritično in s konvencionalno ekstrakcijo. Superkritično ekstrakcijo s topilom CO2 in kotopilom etanolom smo izvedli pri pogojih: 100, 200 in 300 barih ter temperaturah 40 oz. 60 C. Konvencionalna ekstrakcija je obsegala ekstrakcijo s Soxhletovim aparatom, ultrazvočno in hladno ekstrakcijo. Uporabili smo sledeča topila: absolutni etanol, metanol, voda in 50 % etanol. Pripravljenim ekstraktom smo določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin in proantocianidinov. Prav tako smo preverili antioksidativne lastnosti pripravljenih ekstraktov. Glede na vsebnost fenolnih spojin smo izbrali nekaj ekstraktov, za katere smo predpostavili, da bi lahko imeli pozitiven učinek na humane intestinalne epitelijske celice. Izbrali smo vse konvencionalne ekstrakte, pripravljene s 50 % etanolom in superkritični ekstrakt, pripravljen pri pogojih 200 barov in 60 C. Izbranim ekstraktom smo določili topnost fenolnih spojin v vodi. Vpliv izbranih ekstraktov aronije na humanih intestinalnih epitelijskih celicah smo določili s testom viabilnosti. Najvišje izkoristke ekstrakcij smo določili pri konvencionalnih ekstrakcijah, kjer so bila uporabljena topila voda in 50 % etanol. Najvišje vsebnosti celokupnih fenolnih spojin in proantocianidinov vsebujejo ekstrakti aronije, pripravljeni s topilom 50 % etanol. Prav tako smo tem ekstraktom določiti tudi najvišje antioksidativne lastnosti. Test viabilnosti je bil uspešen pri vseh treh izbranih konvencionalnih ekstraktih aronije.
Keywords: ekstrakcija, izolacija, polifenoli, antioksidativni učinek, viabilnost celic, MTT test.
Published: 09.11.2018; Views: 111; Downloads: 21
.pdf Full text (2,14 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica