SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


291 - 299 / 299
Na začetekNa prejšnjo stran21222324252627282930Na naslednjo stranNa konec
291.
PROJEKTNI MANAGEMENT INVESTICIJSKIH PROJEKTOV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE (PMIPŽI)
Lidia Jurše, 2009, magistrsko delo

Opis: Projektno izvajanje strategije razvoja javne železniške infrastrukture zahteva vrsto strateških in projektnih usklajevanj. Praviloma so to zelo kompleksni programi projektov ali plani posameznih projektov predvsem na mednarodnih koridorjih, ki sta v primeru Republike Slovenije V. in X. vseevropska prometna koridorja. Obvladovanje projektov zahteva vrsto rešitev, ki jih ponuja projektni management, ki je že vključen v oblikovanje strategij in deluje do doseganja projektnih učinkov.
Ključne besede: projekt, projektni management, program projektov, železniška infrastruktura, prometni koridorji
Objavljeno: 18.03.2010; Ogledov: 3381; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

292.
Prilagoditev metodologije inženirskega pristopa k izračunu eksternih stroškov prometa zaradi zastojev v urbanih okoljih
Beno Mesarec, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je izpeljana prilagoditev metodologije inženirskega pristopa k izračunu eksternih stroškov prometa zaradi zastojev v urbanih okoljih. Osnovni inženirski pristop temelji na merjenju v zastojih izgubljenega časa ter posredno tudi njegove vrednosti. Pri tem upošteva prometno-inženirske pojme, kot so odnos med hitrostjo in prometnim tokom, gibanje mejnih stroškov v odvisnosti od prometnih obremenitev glede na čas dneva/tedna/leta ter prometne obremenitve in kapacitete cestnih odsekov. Ker gre za pristop, ki v bistvu ne ugotavlja absolutnih vrednosti izgubljenega časa zaradi prometnih zastojev neposredno, temveč ugotavlja, ali se na obravnavanih cestnih odsekih redno (in v kakšnem obsegu) pojavljajo prometni zastoji zaradi preobremenjenosti, je manj primeren za izračune eksternih stroškov prometa zaradi zastojev za urbana območja. Njegova prilagoditev omogoča konkreten izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev na izbranem urbanem cestnem omrežju na podlagi statistično merljivih količin (v zastojih izgubljen čas, namen potovanj, zasedenost vozil), fizikalnih količin (hitrost prometnega toka, čas voženj) ter socio-ekonomskih kazalnikov (vrednost časa). Izpeljana metodologija je bila v okviru magistrskega dela uporabljena za izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev za slovensko cestno omrežje, rezultati izračuna pa validirani z rezultati študij, ki obravnavajo sorodno tematiko. Uporaba prilagojenega inženirskega pristopa omogoča natančnejši izračun eksternih stroškov prometa zaradi zastojev, velikost katerih predstavlja pomembno informacijo za snovalce prometne politike, ki se ukvarjajo z internalizacijo eksternih stroškov prometa. Slednja je pomembna, ker vodi do izboljšane učinkovitosti prometnega sistema ter posledično do zmanjšanja prometnih zastojev ter manjših problemov na področju prometne varnosti in onesnaževanja okolja.
Ključne besede: prometni zastoji, eksterni stroški prometa, eksterni stroški prometnih zastojev, metodologija izračuna eksternih stroškov prometa zaradi zastojev
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3039; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

293.
Fersped v funkciji evropskega logističnega operaterja
Ervin Bužan, 2009, magistrsko delo

Opis: Špedicija oziroma klasični špediterji obstajajo že od prvih pojavov denarja in trgovine. Z razvojem novih tehnologij (železnica, cestna vozila) so se razvijali in rasli tudi špediterji. Skozi stoletja je klasična špedicija predstavljala glavnega organizatorja prometnih storitev. S pojavom novejših transportnih tehnologij (paletizacije, kontejnerizacije, RO-RO, FO-FO, LO-LO, bimodalne in Huckepack transportne tehnologije) in naglo rastjo mednarodne trgovine, so se bili špediterji prisiljeni prilagajati novim zahtevam naročnikov po hitrem, varnem, zanesljivem in cenovno ugodnem premeščanju blaga. Z naraščanjem globalne trgovine se spreminjajo tudi akterji. K nam prihajajo velika internacionalna podjetja, domača podjetja se iz nacionalnih podjetji spreminjajo v mednarodna oziroma globalna podjetja. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki je na eni strani olajšala trgovanje in pospešila izmenjavo, na drugi pa ta tehnologija predstavlja platformo za nove storitve in pomoč pri izpolnjevanju zahtev naročnikov, po optimalni in celoviti logistični storitvi. V kolikor želijo klasični špediterji preživeti se morajo preoblikovati. Preobrazba iz klasičnih špediterjev v logistične operaterje je nujna, saj lahko le tako zadovoljujejo zahtevo naročnikov po celoviti logistični storitvi »od vrat do vrat«. Podobno usodo klasičnih špediterjev je doživljalo tudi podjetje Fersped d.d. Od same ustanovitve je opravljalo dejavnosti klasičnega mednarodnega železniškega špediterja, z velikim poudarkom na carinskem posredovanju. Svojo prvo preobrazbo je doživelo leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo enotnega jugoslovanskega tržišča, drugo pa z vstopom Slovenije v Evropsko integracijo. Glavnino svojih prihodkov je še v letu 2004 ustvaril s carinskim posredovanjem. V istem letu je v okviru preoblikovanja ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, trgu in svojim naročnikom ponudil storitve celovitih logističnih rešitev in s tem naredil prvi korak na poti preoblikovanja v evropskega logističnega operaterja. Predstavljeni model, ki upošteva vse pomembne elemente preobrazbe klasičnega špediterja v evropskega logističnega operaterja omogoča podjetjem kot je Fersped d.d. postopno in učinkovito transformacijo in ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu logističnih storitev ter sebi in celotni oskrbovalni verigi zagotavljanje dolgoročnega razvoja.
Ključne besede: Fersped d.d., logistika, logistični sistemi, primarni logistični sistemi, sekundarni logistični sistemi, terciarni logistični sistemi, kvartarni logistični sistemi, kvintarni logistični sistemi, logistična industrija, fizična distribucija, logistična distribucija, konvencionalni promet, multimodalni promet, kombinirani promet, logistična infrastruktura, logistična suprastruktura, klasična špedicija, logistična špedicija, kontejnerizacija, transportna tehnologija, logistični outsourcing
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3554; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

294.
Nova metodologija homologacije motornih vozil in njen vpliv na varnost v cestnem prometu
Miran Roškar, 2009, magistrsko delo

Opis: V prometu - na javnih cestah in površinah, je dovoljena uporaba motornih vozil, ki so uradno registrirana. Pogoji za registracijo vozila po veljavni zakonodaji so: vozilo mora biti zavarovano, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, vozilo mora biti tehnično brezhibno in mora imeti izdano ''Potrdilo o skladnosti vozila'', predhodno imenovano ''Izjava o ustreznosti vozila''. Torej, za vozilo mora biti izveden homologacijski postopek. Ta zagotavlja skladnost vozila z vsemi tehničnimi, tehnološkimi, varnostnimi in ekološkimi predpisi. V predloženem delu je predstavljena potrebna zakonodaja za izvedbo homologiranja vozil. Opisana sta dva osnovna postopka, ki se izvedeta pri homologaciji vozila: "Postopek identifikacije vozila" in "Postopek posamične odobritve vozila". Oba postopka hkrati zagotavljata kontrolo izvora motornih in priklopnih vozil vseh kategorij, pri uvozu novih in rabljenih z evropskega ali neevropskega tržišča in istovetnost vozila s priloženo dokumentacijo. Izveden postopek zagotavlja preveritev skladnosti vozila po vseh EU direktivah in pravilnikih. S tem sta zagotovljeni in preverjeni aktivna in pasivna varnost motornega vozila, še posebej, kadar gre za postopke večstopenjske homologacije dodelanih in predelanih vozil. Izvedena je raziskava homologacijskih postopkov v tujini in prikazani so statistični podatki homologiranih (varnih) vozil v Sloveniji za leto 2008. Predstavljeni so rezultati predlaganega modela izvedbe homologacijskih postopkov in nakazane rešitve za racionalizacijo, poenostavitev in povečanje učinkovitosti tega postopka. S tem bi dosegli prijaznejši postopek uporabnikom-voznikom vozil in povečali vpliv na stopnjo prometne varnosti.
Ključne besede: motorno vozilo, homologacija vozila, prometna varnost
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3882; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

295.
Metodologija za določevanje odvisnosti med prometnimi nesrečami in infrastrukturnimi objekti na avtocestnem omrežju v RS
Barbara Bratina, 2009, magistrsko delo

Opis: Naloga predstavlja analizo prometne varnosti na slovenskem avtocestnem omrežju z namenom definicije kriterijev za določitev nevarnih odsekov. Raziskane so metodologije za določevanje nevarnih odsekov (oz. "črnih točk"), ki jih uporabljajo v tujih državah ter že obstoječe metodologije za določitev nevarnih odsekov na glavnih in regionalnih cestah v Republiki Sloveniji. Z izsledki tega je postavljena metodologija za določitev nevarnih odsekov na avtocestnem omrežju. Na osnovi določitve nevarnih odsekov je raziskana povezava med nevarnimi odseki in infrastrukturnimi objekti (mostovi, viadukti, predori,,...) na teh odsekih. Izsledki naloge so uporabni pri projektiranju novih odsekov avtocestnega omrežja, kakor tudi pri odpravljanju nevarnih odsekov na obstoječem avtocestnem omrežju, s čimer se lahko izboljša prometna varnost na avtocestnem omrežju v Sloveniji.
Ključne besede: varnost na avtocestnem omrežju, nevarni odseki, metodologija, infrastrukturni objekti
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3036; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (8,22 MB)

296.
ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PODJEMNIKA MULTIMODALNEGA TRANSPORTA
Tomaž Lotrič, 2009, magistrsko delo

Opis: Promet je eden od temeljnih dejavnikov gospodarskega razvoja države in neustavljivega procesa globalizacije, ki je odvisen od modernizacije prometnih tokov in od sprejemanja novih oblik transporta tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Prav zaradi tega ima vedno večjo vlogo multimodalni transport, ki je najvišja razvita oblika transporta. Multimodalni transport predstavlja transport blaga od mesta, kjer je podjemnik multimodalnega transporta prevzel blago za transport pa vse do mesta predaje blaga, z uporabo najmanj dveh različnih načinov transporta, na osnovi ene pogodbe o multimodalnem transportu in enega dokumenta, ne glede na vrsto in število uporabljenih prevoznih sredstev. Ključni faktor optimalnega funkcioniranja multimodalnega transporta predstavlja podjemnik multimodalnega transporta. Ta mora, zaradi spleta nepredvidljivih okoliščin, zapletenosti poslovnih procesov, muhavosti narave in nepazljivosti, dobro organizirati in izvrševati multimodalni transport na vseh nivojih. Zaradi omenjenih nevarnosti in dejstvu, da se še vedno ne posveča dovolj pozornosti obvladovanju in strategiji zavarovanja odgovornosti podjemnika v multimodalnem transportu, ki bi skozi pregled obstoječe ureditve multimodalnega transporta z eno samo zavarovalno pogodbo krile vse vrste transporta in spremljajoče dejavnosti odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, je bilo treba podrobno raziskati področje in podati oceno ter predlog razvoja zavarovanja odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta. Cilj pri tem je bil, da se skrbno oblikuje in afirmira model zavarovanja odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, ki bi ga lahko koristil predvsem podjemnik multimodalnega transporta in bi hkrati bil v dobrobit številnim gospodarskim subjektom, ki so posredno ali neposredno vpleteni v multimodalni transport.
Ključne besede: Transportno zavarovanje, multimodalni transport, podjemnik multimodalnega transporta, sistemi odgovornosti podjemnika multimodalnega transporta, sistem mednarodnega kasko zavarovanja v multimodalnem transportu, sistem mednarodnega zavarovanja blaga v multimodalnem transportu, sistem zavarovanja odgovornosti podjemnika v multimodalnem transportu, multimodalna infrastruktura, multimodalna suprastruktura, multimodalni intelektualni kapital, multimodalne informacijske tehnologije, sodobne multimodalne tehnolog
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3524; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

297.
Metodologija za napovedovanje motenj prometnega toka na avtocestnih odsekih pred pričakovano oviro - predorom
Ulrich Zorin, 2009, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanja ustrezne prometne varnosti v avtocestnih predorih je med drugim odvisno tudi od poteka prometnega toka na širšem območju pred predorom. V primeru, da že v fazi izdelave idejnih projektov izgradnje avtocestnih predorov ustrezno preučimo potek predvidene oblike prometnega toka pred predorom, lahko prispevamo h kvalitetnejši pripravi projektne dokumentacije (gradbeni in prometni del) za posamezen avtocestni predor, kar pomeni kvalitetnejša izvedba samega predora z vsemi pripadajočimi elementi. Naloga predstavlja možnost, da je mogoče z uporabo predlagane metodologije, ki obravnava predvsem motnje prometnega toka širšega območja pred avtocestnim predorom, izboljšati nivo prometne varnosti v avtocestnih predorih.
Ključne besede: prometna varnost, avtocesta, predor, prometni tok, gostota prometnega toka
Objavljeno: 08.05.2009; Ogledov: 3197; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

298.
KAKOVOST JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA S TEHNIŠKO – TEHNOLOŠKEGA VIDIKA
Roman Krajnc, 2009, magistrsko delo

Opis: Uresničevanje mobilnosti prebivalcev je eno od sodobnih oblik življenja družbe tega časa. Ljudje so že od nekdaj potovali. Z razvojem človeštva se je to še samo krepilo in danes si ne moremo predstavljati delovanja brez možnosti uresničevanja mobilnosti. Razvoj tehnike in tehnologije prometnega sistema omogoča mobilnost na različne načine. Tako danes ni več ne časovnih ne prostorskih omejitev. Vendar ta razvojna dinamika prinaša tudi določene slabosti. S povečevanjem števila prevoznih sredstev, obsega potovanj, števila potnikov se pojavlja vse večje breme za okolje, kakor v odnosih znotraj same družbe. To se odraža v zasičenosti prometnih poti, posegu infrastrukture v naravno okolje, povečuje se poraba pogonskih goriv, pojavlja se nestrpnost med udeleženci prometa idr. Da bi ohranili nivo delovanja prometnega sistema in uresničevali ustrezno kakovost mobilnosti so potrebni ukrepi, ki bi sistematično regulirali potek prometa in skrbeli za njegov nadaljnji razvoj. To pomeni, da je potrebno javni potniški promet obravnavati z vidiki prometnega sistema, še posebno s tehniško-tehnološkega in s tem zagotovili optimizacijo delovanja javnega prevoza potnikov. Potniški promet se uresničuje v obliki javnega, osebnega in prevoza za lastne potrebe. Javni potniški promet je torej ena od oblik zagotavljanja mobilnosti. S takšno obliko potniškega prometa se uresničujejo vsakodnevna potovanja prebivalcev oziroma potnikov, ki se želijo prepeljati za potrebe dnevnih aktivnosti, tedenskih idr., ali za namen turizma, poslovnega potovanja idr. Potrebno je zagotoviti hiter, enostaven, uresničljiv in poceni potovanje. Da bi bil sistem javnega potniškega prometa kakovosten je potrebno postaviti nove sistemske rešitve tehnično-tehnološkega vidika. To mora biti usmerjeno k proučitvi vodenja potniških tokov s stališča kakovostne ponudbe prevozne storitve, kakovostnega poslovanja prevoznika in s stališča aktualnosti izvajanja prevoza. Postaviti je potrebno nove smernice razvoja javnega potniškega prometa, katere bi privedle k modifikaciji ponudbe javnega prevoza in osveščanju prebivalstva k uporabi le-tega. Javni potniški promet kot sistem za uresničevanje mobilnosti se mora prilagoditi novim družbenim zahtevam, kot so razvoj življenjskega standarda, kakovost življenja in kakovost mobilnosti. Javni potniški promet mora biti sestavni del prebivalčevega življenja. To pomeni, da je potrebno predvsem sistem javnega linijskega potniškega prometa prebivalcem, to je uporabnikom tako približati, da bo to oblika idealnega in hkrati optimalnega načina uresničevanja mobilnosti. To še posebno velja za javni mestni potniški promet, kjer je pojav zasičenosti prometne infrastrukture najbolj zaznati. Tako bomo kos vsem nevarnostim razvoja mobilnosti sodobnega življenja. Potrebno je poiskati in izdelati sinergijo med ponudniki in uporabniki prevoznih storitev. Potnik mora dobiti občutek in dejansko doživeti, da je sistem javnega prevoza naravnan k njemu. Prevoznik pa mora sprejeti potrebne poslovne poteze, ki pogojujejo navedeno. Seveda pa je pri vspostavitvi takšnega sistema potreben še tretji partner, to je država oziroma lokalna skupnost, ki s svojimi ukrepi spodbuja, omogoča oziroma glede na določila tudi ustrezno finančno podpre. Z izdelavo vsebinskih podmodelov je potrebno oblikovati model kakovosti javnega potniškega prometa, ki bo odraz aktualnosti tega oziroma bodočega časa.
Ključne besede: Cestni promet, javni potniški promet, kakovost javnega prevoza, linja, potnik.
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 3713; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

299.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici