SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 251
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izravnava gnss in tahimetričnih meritev
Barbara Šikovc, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je združiti podatke statične GNSS in tahimetrične izmere s programskih orodjem COLUMBUS 5.4.3. V prvem delu smo predstavili nekaj že opravljenih raziskav na to temo, v drugem delu pa je predstavljen praktičen primer, in sicer vse od terenske izmere do končnih rezultatov. Pri terenski izmeri smo uporabili instrument Topcon Hiper Pro za statično GNSS-izmero in elektronski tahimeter Leica TS50 za tahimetrično izmero. Dobljene rezultate GNSS-meritev smo najprej obdelali s programskih orodjem Magnet Office Tools, tahimetrične meritve pa s programom Microsoft Excel 2010. Nato smo pričeli z obdelovanjem podatkov v programskem orodju COLUMBUS 5.4.3, kjer smo najprej obdelali vsako meritev posebej, nato pa smo jih združili. Ugotovili smo, da nam združene meritve dajo natančnejše rezultate od posameznih meritev.
Ključne besede: geodezija, GNSS-opazovanja, tahimetrična izmera, izravnava meritev
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,93 MB)

2.
Hidrološko-hidravlična študija odseka vodotoka Lučnica v naselju Luče s programom HEC-RAS 2D
Anja Črep, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene hidravlične analize vodotoka Lučnica ob primeru pojava visokih voda (Q10, Q100). Analize so narejene s pomočjo programa HEC-RAS, ki omogoča preračune stalnega in nestalnega toka, pri tem pa nudi podporo tako 1D kot 2D ter kombiniranim 1D/2D modelom. V ta namen so v okviru naloge narejene mnoge hidravlične analize. Namen magistrske naloge je tako prikazati rezultate analiz na različnih modelih, jih med seboj primerjati in predpostaviti, ali nam analize dajejo realne in zadovoljive rezultate za obravnavan vodotok.
Ključne besede: hidrologija, tok s prosto gladino, hidravlična analiza, HEC-RAS
Objavljeno: 26.04.2017; Ogledov: 154; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (4,64 MB)

3.
Revitalizacija območja kolinska v ljubljani
Eva Bajec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko območja nekdanje tovarne kavnih primesi Kolinska v Ljubljani. Območje se nahaja ob mestni vpadnici, Šmartinski cesti. Vsebuje objekte industrijske dediščine in skladiščne objekte, ki so ob selitvi proizvodnje v tujino popolnoma odslužili svojemu namenu. V teoretičnem delu je opisano zgodovinsko ozadje nastanka tovarniških kompleksov in industrijske arhitekture v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavljena zgodovina nekdanje tovarne Kolinske in njenih izdelkov. Narejene so urbanistične in arhitekturne analize obstoječega stanja območja, ki prikazujejo obširnost problematike in izpostavljajo kvalitete posameznih objektov. Rezultat magistrskega dela je idejna zasnova prenove največjega izmed skladišč v medgeneracijski center z umestitvijo mešanega programa, sestavljenega iz: dnevnega centra za otroke in starejše, kulinaričnega centra, ustvarjalnega centra in poslovnih prostorov. Hkrati predstavljamo drznejšo prenovo secesijskih objektov z umestitvijo kulturnega programa, muzeja prehrambene industrije Kolinska. Z umestitvijo novih programov, uporabo trajnostnih principov in prenovo posameznih objektov se območje revitalizira in postane kulturno medgeneracijsko središče lokalnega okolja.
Ključne besede: industrijska arhitektura, industrijska dediščina, revitalizacija, prenova, Kolinska, prehrambena industrija, območje, medgeneracijsko središče, kulturno središče, Ljubljana
Objavljeno: 20.04.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (91,65 MB)

4.
Planiranje gradnje s pomočjo 4D informacijskega modela gradbenega objekta v programski opremi Vico Office R5
Urh Pavič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno planiranje gradnje s pomočjo 4D informacijskega modela gradbenega objekta v programski opremi Vico Office R5. V prvem delu so podane teoretične osnove planiranja gradnje gradbenega objekta, sledi teoretična obrazložitev planiranja gradnje gradbenih objektov z informacijskimi modeli gradbenih objektov in pregled komercialnih računalniških programov za planiranje gradnje gradbenih objektov z informacijskimi modeli gradbenih objektov. Osrednji del predstavlja izdelavo 4D informacijskega modela gradbenega objekta s programsko opremo Vico Office R5, ki je prikazana na praktičnem primeru montažne hale. V zaključku je podana primerjava rezultatov 4D modela montažne hale z rezultati iz dokumentacije, ki smo jo pridobili za obravnavani objekt. Podane so tudi končne ugotovitve, ki so potrdile nekatere prednosti, ki jih informacijski modeli gradbenih objektov prinašajo na področje planiranja.
Ključne besede: BIM, 3D informacijski model, 4D informacijski model, Graphisoft ArchiCAD, Vico Office
Objavljeno: 20.04.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (4,29 MB)

5.
Test interoperabilnosti na primeru izbranih aplikacij odprtega informacijskega modeliranja objektov
Mića Gavrić, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava opis pojma informacijskega modeliranja zgradb (kratica BIM) in predstavitev tega v neposredni povezavi z interoperabilnostjo med glavnimi udeleženci v gradbenem projektu. Zaradi zahtevnosti in unikatnosti v gradbeništvu je komunikacija med temi udeleženci bistvenega pomena za uspešnost in stroškovno učinkovitost projektov. S tem namenom smo v prvem delu najprej opisali glavne lastnosti BIM-a in koncepte, kako zagotoviti interoperabilnost. Poseben poudarek v celotnem magistrskem delu smo dali pojmu IFC (kratica za Industry Foundation Classes) in pojmu MVD (Model View Defnition). V drugem delu smo predstavili različne BIM-aplikacije, ki jih pogosto uporabljajo udeleženci BIM-sistemov, in opisali natančno tiste, ki smo jih uporabljali v magistrskem delu. V tretjem delu smo izvedli medsebojne teste interoperabilnosti. Postavili smo različne scenarije in preverili možnosti in uspešnost komuniciranja med arhitekti, projektanti, naročniki in gradbenimi izvajalci. Poskušali smo ohraniti rdečo nit in zastaviti scenarije v oblikovalski fazi projekta, kjer se projekt začne z arhitektom in konča s statično analizo spojev. Testi so izvedeni z velikim poudarkom na izmenjavi podatkov v standardnem formatu (izvleček IFC-sheme), še posebej na vplivu izbire pravilnega MVD. Testirana je tudi neposredna povezava preko aplikacijskega programskega vmesnika (API). V zaključku smo na kratko opisali, katere izzive in stroške mora podjetje, ki želi vpeljati BIM-sistem, predvideti in premagati za uspešno implementacijo tega. Opisani so tudi nekateri pozitivni učinki na gradbene stroške, kadar je med udeleženci zagotovljena interoperabilnost.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MVD, test, Tekla Structures, BIM orodja, informacije, komunikacija, izmenjava
Objavljeno: 12.04.2017; Ogledov: 82; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (4,42 MB)

6.
Primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin
Gregor Leskovšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je bila primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin. Proces zakoličevanja se razlikuje od vrste objekta, ki ga zakoličujemo. Povzeli smo glavne značilnosti zakoličbe stanovanjskih, dolžinskih ter komunalnih objektov. Teoretično smo prikazali tudi izvedbo višinske zakoličbe s pomočjo nivelirja. Določeno pozornost smo namenili zahtevani merski natančnosti pri opravljanju geodetskih dejavnosti ter povezavi med gradbeno in mersko natančnostjo zakoličevanja. V magistrskem delu smo spoznali različne načine zajemanja podatkov za potrebe geodetske stroke. Posebno pozornost smo namenili metodi izmere GNSS ter metodi z elektronskim tahimetrom. Primerjali smo natančnost zakoličbe med obema načinoma zajemanja podatkov. Praktični primer smo izvedli s sistemom GNSS Topcon Hiper V in z elektronskim tahimetrom priznanega švicarskega proizvajalca Leica TS50. Analiza je pokazala, da je zakoličevanje natančnejše z uporabo elektronskega tahimetra, vendar tudi uporaba metode izmere GNSS omogoča dovolj natančno izvedbo zakoličbe dolžinskih kot tudi enostavnih stanovanjskih objektov.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, zakoličbe, natančnost
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (4,17 MB)

7.
Tehnološki elaborat in izvedba opornega zidu
Tjaša Gmajner, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge je opisana osnovna delitev opornih in podpornih konstrukcij, njihov namen in izvedba. Prikazali smo različne sisteme sidranja opornih in podpornih konstrukcij. V nadaljevanju smo za praktičen primer izdelali tehnološki elaborat izvedbe s preračunom globalne stabilnosti za posamezno fazo gradnje. Posebno poglavje smo namenili izvedbi opornega zidu OZ 12, ki je ob AC Draženci – MMP Gruškovje. Dolžina zidu znaša 115,196 m in je do višine 6,0 m zasnovan kot kamnita zložba, pri večjih višinah (od 6 do 8 m) pa je zasnovan kot branasta konstrukcija z vmesnimi kamnitimi polnili. Branasto konstrukcijo sestavljajo sidrani vertikalni slopi in horizontalne grede. Naklon branaste konstrukcije znaša 3 : 1, s čimer je zagotovljen enotni čelni naklon na celotni oporni konstrukciji. V zaključku smo povzeli skladnost predhodno izdelanega tehnološkega elaborata z dejansko izvedbo opornega zidu na terenu.
Ključne besede: oporne konstrukcije, podporne konstrukcije, tehnološki elaborat, geotehnična sidra, Plaxis 2D, preverjanje globalne stabilnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (38,62 MB)

8.
Vzhodno območje kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Iva Pečnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Skozi leta se je izoblikovala strategija razvoja Univerze v Mariboru s poudarkom na dinamičnem razvoju in z upoštevanjem trenutnih družbenih in gospodarskih okoliščin. Do danes se je realizacija zaradi konkretnih potreb po izvedbi študijskih programov odvijala izključno v smeri izgradnje univerzitetnih objektov, medtem ko se ideja po skupnem univerzitetnem prostoru ni udejanjila. V okviru trajnostnega razvoja mesta je smiselno, da se ponovno (in vedno znova) osmisli in vitalizira univerzitetni prostor, s poudarkom na univerzitetnem središču, ki bo v interakciji z mestom gonilo razvoja. Naloga ponudi koncept in urbanistično skico Univerze v Mariboru iz začetka njenega delovanja, zasnovo in razvoj zametka kampusa tehniških fakultet na Smetanovi ulici v Mariboru ter analizo današnjega stanja. Praktični del naloge je usmerjen v zasnovo mestnega kampusa kot razpoznavnega centra mesta. Predstavljen je prostorski scenarij kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru, ki mu sledi idejna zasnova ureditve vzhodnega dela območja kampusa. Ta zajema prenovo in širitev obstoječega objekta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), širitev kampusa na jug preko Koroške ceste z novim objektom Akademije za likovno umetnost in glasbo (ALUG) ter novim objektom Umetnostne galerije v Mariboru (UGM).
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus tehniških fakultet, mestni kampus, Smetanova ulica, univerzitetni prostor, univerzitetno mesto
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (60,38 MB)

9.
Tehnološki park Stara vas
Simona Rošer, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Mlado modernistično mesto se je z naglim razvojem razvilo v gospodarsko uspešnejše mesto v Sloveniji. Izgradnjo mesta po drugi svetovni vojni jasno prikazujeta prometna shema in coning mesta. Prehiter razvoj pa se odraža v kvaliteti bivanja v visokih blokih in prenatrpanih mestnih predelih. Dobro premišljeno dopolnjevanje obstoječe mestne strukture je rešitev nadaljnjega urbanega planiranja mesta. Treba je razumeti potrebe tehnološkega razvoja, napredka in trenutne potrebe mesta, a kljub temu upoštevati kulturo in simboliko mesta ter glavno cestno mrežo z zgodovinsko osjo. Mestna občina Velenje želi razvoj mesta usmeriti v tehnološki park na območju Stare vasi, kamor smo z našim načrtom tehnološkega centra umestili novo mestno urbano formo. Velenje bo s tem pridobilo dodaten prostor načrtovane tehnološke vasi. Območje je urejeno večfunkcionalno in kljub temu da je urejeno za tehnološki park, lahko drugačen razvoj in perspektiva mesta določata različno rabo prostora. Novo jedro s svojo zgradbo uporabnikom odpira pomembne poglede na okolico in jim pomaga pri orientaciji v prostoru. Glavna os s pogledom na grad je ena izmed pomembnejših povezovalnih ulic, ki poudarja prehodnost prostora in medsebojno povezovanje robnih con. Večina okoliških predelov je omejena in ne omogoča prehoda, a v našem primeru želimo prikazati kvaliteto prehodnosti. Mešana raba nudi rabo prostora čez cel dan, prost prehod in povezovanje con pa območju dajeta dodatno kvaliteto.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, urbanistično planiranje, Velenje, Stara vas, tehnološki park, mešana raba prostora
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 128; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (106,54 MB)

10.
Možnosti izboljšanja prometne varnosti ranljivih udeležencev v prometu na maloprometnih cestah
Anže Jerebinšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo s pregledom domače in tuje literature na temo ranljivih udeležencev v prometu povzeli infrastrukturne ukrepe, s katerimi se izvaja varovanje le-teh. Obravnavali smo javno dostopno literaturo na področju Slovenije, Avstrije in Nizozemske, ki smo jo medsebojno primerjali. Na podlagi pridobljenih znanj, ki smo jih pridobili v času študija in tekom izvajanja pričujoče raziskave, ter lastne inovativnosti, smo podali idejne zasnove za infrastrukturne ukrepe za varovanje ranljivih udeležencev na maloprometnih cestah. Za predlagane ukrepe smo podali pogoje, predlagali načine izvedbe ukrepov, kakor tudi preučili prednosti in slabosti njihove implementacije. Pridobljena znanja in predlagane ukrepe smo preverili na praktičnem primeru lokalne maloprometne ceste, ki povezuje naselji Laporje in Križni Vrh z okoliškimi naselji. Odsek, ki poteka tako znotraj kot zunaj naselja, smo analizirali z vidika prometne varnosti, v sklopu katere smo opravili analizo prometnih nesreč, štetje prometa, skrite meritve hitrosti, popis horizontalne in vertikalne signalizacije, popis opreme, popis cestnih priključkov in izpostavili potencialne nevarnosti. Za analiziran odsek smo predlagali infrastrukturne rešitve za varovanje ranljivih udeležencev, ki smo jih grafično predstavili. Predlagane rešitve na obravnavanem odseku smo s pomočjo anketnega vprašalnika predstavili širši javnosti in jih povprašali po njihovem mnenju. Analiza odgovorov je pokazala, da uporabnikovo občutenje varnosti izboljšajo že nizkocenovni ukrepi, kot je ločitev površin z ločilno črto oziroma s povoznim robnikom. Najvišjo občutenje varnosti pa je bilo zabeleženo v primeru ločitve površin z ločilnim otokom.
Ključne besede: maloprometne ceste, ranljivi udeleženci, varovanje, kolesarjenje, pešačenje
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (24,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici