SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


551 - 560 / 568
Na začetekNa prejšnjo stran48495051525354555657Na naslednjo stranNa konec
551.
PROGRAMSKO ORODJE ZA PROCESIRANJE BESEDIL V NARAVNEM JEZIKU
Janez Brezovnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo področje obdelave naravnega jezika in besedilnega rudarjenja ter opišemo opravila obeh področij. Nadaljujemo z opisom generičnega programskega paketa GATE za procesiranje naravnega jezika, predvsem besedil v angleškem jeziku. V glavnem delu predstavimo lastno implementacijo razširljivega programskega paketa za procesiranje besedil v slovenskem jeziku, kjer predstavimo interno zgradbo programskega paketa, podamo podroben primer implementacije programskega dodatka in zgradbo dokumenta, ki hrani rezultate procesiranja. Dodatno opišemo pomembnejše programske dodatke, ki smo jih izdelali. Delovanje programskega paketa predstavimo na konkretnih primerih uporabe.
Ključne besede: procesiranje naravnega jezika, procesiranje besedil, tekstovno rudarjenje, programsko ogrodje, programski dodatki, slovenski jezik
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3813; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

552.
MODELNO USMERJEN RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE PROCESOV
Giovanni Godena, 2009, magistrsko delo

Opis: Tekom celotne zgodovine razvoja programskega inženirstva ugotavljamo, da je v krizi in da je dejansko bolj podobno umetnosti kot inženirstvu. To velja za vse problemske domene, pri čemer domena vodenja procesov ni izjema. Veliko je bilo poskusov premagovanja krize programske opreme skozi iskanje ustreznih tehnologij (metod, orodij ali procesov). V zadnjem času se kot zelo perspektivna kažeta dva pristopa, in sicer uporaba visokonivojskih domensko-specifičnih abstrakcij (modelov) in ponovna uporaba znanja in artefaktov na visokem nivoju abstrakcije. Z združevanjem teh dveh pristopov pridemo do tistega, čemur danes rečemo domensko usmerjena generativna ponovna uporaba na osnovi modelov. Modelno usmerjene pristope k graditvi programske opreme delimo v dve konceptualno različni skupini, ki temeljita na dveh različnih filozofijah modeliranja. Prva skupina temelji na splošnonamenskem modeliranju (GPM) in na splošnonamenskih jezikih (katerih najbolj znani predstavnik je UML). Druga filozofija modeliranja temelji na domensko-specifičnem modeliranju (DSM) in domensko specifičnih modelirnih jezikih (DSML), kjer kot model smatramo visokonivojsko, domensko-specifično abstrakcijo, to je abstrakcijo, v kateri nastopajo relevantne entitete iz problemske domene. Med obema pristopoma je prišlo do tekmovanja, pri čemer lahko ugotovimo, da vsak izmed njiju ima tako prednosti kot pomanjkljivosti. V zadnjem času kaže, da se tehtnica nagiba proti domenski usmerjenosti in generativni ponovni uporabi, kar je skladno tudi z našim stališčem. Jedro dela predstavlja rezultate aktivnosti domenskega inženirstva za izbrano domeno vodenja procesov. Najprej predstavimo model izbrane domene, to je entitete in njihove medsebojne relacije. V nadaljevanju predstavimo glavni dosežek tega dela, in sicer domensko specifični modelirni jezik ProcGraph. Sledi opis preslikave iz jezika ProcGraph v izvorno kodo jezikov ciljne platforme (industrijskih krmilnikov). Preslikavo določimo za dve ciljni platformi, in sicer Mitsubishi in Siemens. V nadaljevanju dela podamo ilustracijo modela v jeziku ProcGraph za realen projekt avtomatizacije srednje velikega industrijskega procesa. Na konkretnem primeru prikažemo in razložimo vse pomembne elemente jezika.
Ključne besede: modelno usmerjeno programsko inženirstvo, modelno usmerjen razvoj, modelirni jeziki, domensko specifični modelirni jeziki, domensko inženirstvo, produktne linije, ponovna uporaba, ProcGraph
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2158; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

553.
ANALIZA ZANESLJIVOSTI 400 kV VISOKONAPETOSTNIH STIKALIŠČ ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA SLOVENIJE
Lovro Belak, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje pregled stanja visokonapetostnih stikališč v 400 kV omrežju Republike Slovenije. Visokonapetostna 400 kV stikališča so sestavljena iz različnih števil in tipov stikalnih aparatov, kateri se med seboj električno povezujejo na razne sisteme zbiralk in tvorijo različno konfiguracijo celotnega stikališča. V bližnji prihodnosti se načrtuje izgradnja notranje daljnovodne povezave, katera bo zaključila slovensko 400 kV elektroenergetsko omrežje v zanko. Slovensko elektroenergetsko omrežje nima zaključene 400 kV zanke na svojem teritoriju. Takšno gradnjo je potrebno ustrezno strokovno utemeljiti z ustreznimi analizami. Opravljena je bila analiza zanesljivosti visokonapetostnih 400 kV stikališč današnje in bodoče elektroenergetske zanke Slovenije. Rezultati analize zanesljivosti so utemeljeni s pomočjo primerjalnih preglednic.
Ključne besede: visoka napetost, stikališče, daljnovod, stikalni aparati, zanesljivost, analiza
Objavljeno: 13.11.2009; Ogledov: 3056; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

554.
Ekspertni sistem za avtomatsko analizo lastnosti taktičnega radijskega omrežja
Saša Klampfer, 2009, magistrsko delo

Opis: V širokem razcvetu računalniške industrije in pridobitve velike procesorske moči, so se v različnih industrijskih panogah močno uveljavili izpopolnjeni računalniški sistemi. Le ti so dandanes človeku v veliko pomoč, v nekaterih primerih pa z implementirano umetno inteligenco nadomeščajo človeško bitje. Med sisteme, ki so v pomoč uporabniku, operaterju, delavcu ipd. spadajo ekspertni sistemi z omejenim naborom znanja, in so namenjeni razreševanju problemov iz dobro poznane domene. Znanje za razreševanje problemov je dodeljeno s strani poznavalca (eksperta), ki omenjeno domeno dobro pozna. Sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci se hierarhično gledano nahajajo na višjem nivoju v primerjavi z ekspertnimi sistemi, saj običajno temeljijo na nevronskih mrežah, katere jim omogočajo učenje, le to pa je na nivoju ekspertnih sistemov prepuščeno poznavalcu problemske domene oz. ekspertu. Takšne sisteme najdemo v različnih industrijskih panogah, kjer služijo kot sistemi za: odkrivanje napak na tiskaninah, odkrivanje napak na letalskih in ladijskih sistemih, diagnosticiranje simptomov bolezni v medicini, optimizacijo omrežij… Ideja o izdelavi ekspertnega sistema izhaja iz področja simulacij, kjer bi za določitev posamičnega problema v taktičnem omrežju porabili ogromno dragocenega časa, ob upoštevanju, da moramo za določitev individualnega problema analizirati več simulacijskih statistik hkrati. Da bi takšno proceduro čimbolj poenostavili in pohitrili smo zasnovali ekspertni sistem, ki ga predstavljamo v magistrskem delu, in služi kot pripomoček operaterju pri ocenjevanju in vrednotenju kakovosti zasnovanega taktičnega komunikacijskega omrežja v simulacijskem okolju OPNET. V uvodnem delu magistrske naloge najprej podrobneje predstavimo ekspertne sisteme ter področja na katerih se najpogosteje uporabljajo. Ker smo sami zasnovali ekspertni sistem za ocenjevanje taktičnega omrežja podajamo tudi detajlne opise posameznih gradnikov, ki tvorijo ekspertni sistem odločanja. Narava brezžičnih taktičnih podatkovnih omrežij je takšna, da opazovanih parametrov ni mogoče vedno oceniti z diskretnimi vrednostmi. Opazovani parametri, ki nas zanimajo so: radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, zakasnitve v omrežju in zasedenost prenosnih kanalov med posameznimi brezžičnimi entitetami. Tako radijsko vidljivost kot tudi izkoriščenost prenosnih kanalov ocenjujemo z zveznimi pripadnostnimi funkcijami, ki so del mehkih množic, zato smo v ta namen vpeljali teorijo mehkih množic. Iz slednje izhaja tudi teorija verjetnosti/možnosti, ki se uporablja za estimacijo omenjenih parametrov, le ti pa morajo biti po vojaških normativih in zahtevah dovolj natančno določeni. Ekspertni sistem je tesno povezan s simulacijskim orodjem OPNET Modeler, katerega detajlno predstavljamo v magistrskem delu, vključno s predstavitvijo strukture in načina komuniciranja vojaških taktičnih enot na virtualnem terenu. Predstavljena je metoda dostopa do simulacijskega modela EMA, metode sklepanja z mehkimi množicami, delovanje ekspertnega sistema, rezultati analize ekspertnega sistema, poročila, ki jih pripravi ES, ocena skupnega omrežja itd.
Ključne besede: ekspertni sistem, mehke množice, radijska vidljivost, uspešnost prenosa sporočil, izkoriščenost prenosnega kanala, zakasnitve, taktično omrežje.
Objavljeno: 30.10.2009; Ogledov: 1747; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

555.
LOKALIZACIJSKE TEHNIKE V BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Marko Malajner, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z brezžičnimi senzorskimi omrežji (v nadaljevanju BSO). Brezžična senzorska omrežja se uporabljajo za nadzorovanje in kontrolo okolice. Vsaka senzorska enota sestoji iz senzorskega dela, ki zaznava okolico in iz radijskega dela, ki te podatke distribuira bazni postaji (v eni ali več etapah). Vsak podatek o lokalnem fenomenu nima vrednosti, če ne vemo od kje prihaja. Zato smo se v tem magistrskem delu posvetili lokalizaciji (ali pozicioniranju) senzorskih enot. Najenostavnejšo in ob enem dovolj natančno lokalizacijo v odprtem prostoru lahko dosežemo z GPS navigacijo. Ob predpostavki, da senzorsko omrežje sestoji iz nekaj deset do nekaj tisoč senzorskih enot bi integracija GPS bila cenovno neprimerna. Pa tudi iz vidika porabe energije ni primerno, ker se enote napajajo iz omejenega vira energije. Zato se v senzorskih omrežjih poslužujemo drugih cenejših metod, ki jih bomo podrobneje opisali v nalogi. V osnovi pa so razdeljene glede na merjenje dveh fizikalnih količin: čas in moč signala. Pri metodah, kjer merimo čas, merimo čas potovanja signala od točke A do točke B (TOA - time of arrival). Merjenje časa potovanja signala se poslužuje zelo razširjen GPS. Druga metoda je merjenje moči signala. Za vsako senzorsko enoto poznamo oddajno moč, če je sprejemna enota zmožna meriti moč signala, lahko ocenimo približno razdaljo med sprejemnikom in oddajnikom. Boljši model širjenja radijskih valov poznamo, natančneje lahko ocenimo razdaljo. V magistrski nalogi bomo določevali lokalizacijo s pomočjo zakonov širjenja radijskih valov. Za ta način smo se odločili, ker imajo vsi prenosni radijski moduli (IEEE802.11) vgrajen mehanizem za merjenje moči sprejetega signala (RSSI). V naših raziskavah smo uporabili dva radijska modula: MRF24J40 z implementiranim fizičnim slojem ZigBee protokola in CC2500, ki ni fizično vezan na katerikoli protokol. Oba radia delujeta na ISM 2.4 GHz frekvenčnem pasu.V delu bomo prikazali razvoj naše senzorske enote SPaRCMosquito, programsko opremo za modeliranje in lokalizacijo senzorskih omrežij SPaRCSoft. Podali bomo rezultate in analize meritev prenosnega kanala in ocenitev položajev senzorskih enot s pomočjo meritev parametrov prenosnega kanala in algoritmov za lokalizacijo.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, model širjenja radijskih valov, meritev razdalje, lokalizacija
Objavljeno: 29.10.2009; Ogledov: 2072; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

556.
VPLIV DELOVANJA ELEKTRO-OBLOČNE PEČI NA ELEKTROENERGETSKI SISTEM STEEL ŠTORE
Klemen Stopar, 2009, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava delovanje elektro-obločne peči v energetskem sistemu Štore Steel d. o. o. Namen magistrskega dela je predstaviti probleme, ki se v praksi med delovanjem elektro-obločne peči pojavljajo, in izdelati rešitve za odpravo le-teh. V nalogi je predstavljen tudi način izbire novega transformatorja obločne peči, katerega lastnosti morajo omogočati tako zanesljivo delovanje kot tudi možnost razvoja podjetja v smislu povečevanja proizvodnje in izboljševanja kvalitete proizvodov.
Ključne besede: električni oblok, elektro-obločna peč, transformator, prenapetosti, elektroenergetski sistem, okvare, magnetno polje
Objavljeno: 05.06.2009; Ogledov: 3011; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

557.
MODELIRANJE CDMA BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽIJ
Karl Benkič, 2009, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo vse bolj vpeti v svet brezžičnih komunikacij. Vedno manjše, cenejše in zmogljivejše elektronske komponente omogočajo intenzivnejšo uporabo brezžičnih komunikacij (WiFi, Bluetooth, WiMax, G3, Paketni radio, Osebna področna omrežja…), tako na osebnem področju, kot tudi v profesionalni rabi. Eno od specifičnih področij uporabe predstavljajo Brezžična Senzorska Omrežja (BSO). V tipični uporabi, BSO sestavlja več sto majhnih, »pametnih«, baterijsko napajanih senzorskih enot, sposobnih brezžične komunikacije. Doseg takšnih senzorskih enot je relativno omejen, naprave pa navadno po uporabi zavržemo. Lastnosti in omejitve BSO so pogosto pogojene z vrsto uporabe. Prav zato se pojavlja potreba po snovanju posebnih, namensko prilagojenih, protokolov večine slojev ISO/OSI komunikacijskega modela. Ta proces je zelo zahteven, zato obstaja velik interes po orodjih, ki bi olajšala proces snovanja in preizkušanja novih konceptov in protokolov BSO. V magistrski nalogi smo izdelali programsko orodje, ki omogoča modeliranje BSO s pomočjo teorije grafov in teorije prenosnih kanalov. Program smo poimenovali SPaRCSoft. Za namene validacije programa smo izdelali brezžično senzorsko omrežje, sestavljeno iz osmih senzorskih enot. Delovanje omrežja smo primerjali z simulacijskim modelom v SPaRCSoft programski opremi. Paket strojne in programske opreme, ki omogoča razvoj modeliranje in simulacijo BSO protokolov, smo poimenovali »Academic education Wireless Sensor Network« (AeWSN).
Ključne besede: Brezžična senzorska omrežja, CDMA, modeliranje, programska oprema
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2215; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

558.
OPTIMIZACIJA OSKRBE Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE
Boris Sovič, 2009, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu analiziramo vir sončeve energije ter razpoložljivost sončevega sevanja. Ugotavljamo potencial energije vetra v Sloveniji, s posebnim poudarkom na urbanih okoljih in možnosti optimizacije. Na podlagi lastnega programa Sonce 5 smo razvili aplikacijo Sonce I, ki v preglednicah omogoča nazorno predstavitev tako dnevnega kot letnega navideznega gibanja Sonca na poljubni geografski dolžini in širini. Na podlagi Myersove aplikacije Birdovega algoritma smo razvili aplikacijo Sonce II za izračun obsevanosti in obseva horizontalnih in poljubno usmerjenih površin v pogojih jasnega neba. Poiskali smo optimalne vrednosti obseva statične in dinamične namestitve sprejemnika sončne energije za lokacijo Maribor in primerjali potenciale Maribora, Ljubljane in Kopra.
Ključne besede: elektroenergetika, energetika, obnovljivi viri, energija, energija sonca, obsevanost, obsev, insolacija, energija vetra, hitrost vetra, gostota moči vetra.
Objavljeno: 20.05.2009; Ogledov: 2499; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (50,50 MB)

559.
POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI DIGITALNIH PRIZEMNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tomaž Bokan, 2009, magistrsko delo

Opis: Uspešen prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo je v veliki meri odvisen od razpoložljivosti DVB-T sprejemnih naprav skladnih s posameznimi nacionalnimi zahtevami. Za sprejem signala DVB-T je potrebno uporabiti ustrezen TV sprejemnik ali posebno zunanjo enoto, ki bo omogočala sprejem digitalnega signala. Sprejemnik mora biti sposoben dekodirati signal kodiran po postopku, ki ga je izbrala in predpisala posamezna država. V primeru Republike Slovenije mora sprejemnik dekodirati signal za televizijo standardne razločljivosti kodiran v MPEG-4, kar postavlja za sprejemnike nekoliko drugačne zahteve od sosednjih držav. Za zagotavljanje delovanja sprejemnikov skladno z nacionalnimi zahtevami in omogočanje lažjega prehoda na digitalno radiodifuzijo je koristno pripraviti nacionalne zahteve za sprejemnike signala DVB-T. Na podlagi nastalih zahtev za sprejemnike in postopkov za testiranje je možno izvesti tudi testiranje skladnosti sprejemnikov z zahtevami.
Ključne besede: Radiodifuzija, Televizija, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB, sprejemnik, oddajnik, pretvornik, omrežje, antena, COFDM modulacija
Objavljeno: 24.04.2009; Ogledov: 2375; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

560.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici