SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 636
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Arhiviranje avdiovizualnih vsebin v okolju mobilnih komunikacij
Mihael Kegl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje načine in možnosti arhiviranja avdiovizualnih vsebin v okolju mobilnih komunikacij. V teoretičnem delu so najprej opisane tehnične lastnosti in zgodovinski razvoj avdiovizualnih vsebin. Sledi opis različnih avdiovizualnih formatov datotek in njihova uporaba. Predstavljene so tehnologije, ki so v mobilnih komunikacijah najbolj pomembne za nemoteno delovanje, prikazovanje ter arhiviranje avdiovizualnih vsebin. Raziskani in opisani so različni načini označevanja avdiovizualnih vsebin ter možnosti njihove kasnejše uporabe. Opisane so različne vrste sistemov za označevanje avdiovizualnih vsebin. V praktičnem delu je predstavljena izdelava mobilne aplikacije, ki uporabniku omogoča označevanje slik s ključnimi besedami in njihovo arhiviranje.
Ključne besede: mobilne komunikacije, avdiovizualne vsebine, arhiviranje, mobilna aplikacija.
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 147; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

42.
Analiza človeških faktorjev pri programskem inženirstvu
Marko Karneža, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je pridobiti strnjene aktualne in relavantne informacije, z vidika podjetij in posameznikov, o obsegu in pomembnosti upoštevanja človeških faktorjev pri procesih programskega inženirstva. Osredotočili smo se na širše področje človeških faktorjev, njihov vpliv na uspeh projekta in zadovoljstva s službo. Največ raziskav je bilo izvedenih v socialno najrazvitejših državah. Najbolj raziskani faktorji so osebnost, komunikacija, motivacija, sodelovanje, skupinsko delo, vodenje in drugi, ki se v večini raziskav predstavljajo kot najpomembnejši človeški faktorji, ki jih ne smemo prezreti. Rezultatov ni mogoče generalizirati na posamezno področje, saj moramo upoštevati družbeni in ekonomski status države programskih inženirjev ter različne vplive ostalih povezanih faktorjev. Prav tako izbira paradigme ne vpliva na obseg in pomembnost upravljanja človeških faktorjev. Podjetja se zavedajo, da je prepoznava in upravljanje človeških faktorjev lahko ključni element uspeha podjetja. Mehka znanja so prepoznana kot močan moderator uspeha projekta, medtem ko ima na zadovoljstvo pri delu največji vpliv avtonomija, komunikacija, programiranje v parih, uspeh, pošteno plačilo in nagrade. Področje človeških faktorjev pri programskem inženirstvu je še dokaj neraziskano in posledično neimplicirano v praksi. Na številnih področjih prihaja do nasprotujočih si rezultatov raziskav, prav tako se jih večina osredotoča le na en faktor in enoto analize, pri tem pa prezrejo vplive povezanih faktorjev in njihov vpliv na druge enote analize.
Ključne besede: mehka znanja, programsko inženirstvo, človeški faktorji, analiza, sociološki faktorji, socialna psihologija
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

43.
Vrednotenje modela in delovanja nacionalne digitalne koalicije: primer Republike Slovenije
Ana Pleško, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo model in delovanje Slovenske digitalne koalicije (SDK) ter različne poglede deležnikov, ki so vanjo vključeni. V uvodnem delu opišemo strateške dokumente na področju vloge in razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in informacijske družbe. Na podlagi obstoječih dokumentov in empiričnih podatkov, pridobljenih prek strukturiranih intervjujev, ter po analizi prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivov s strani različnih deležnikov ocenimo model in delovanje SDK, v okviru raziskovalnega dela pa je izvedena tudi primerjalna analiza nacionalnih digitalnih koalicij držav članic Evropske unije. Rezultati so pokazali, da je model SDK vzpostavljen po smernicah Evropske komisije, delovanje vzpostavljene SDK pa še ni optimalno in ne izkorišča vseh potencialov delovanja.
Ključne besede: nacionalna digitalna koalicija, informacijska družba, Digitalna Slovenija 2020
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 163; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

44.
Raziskava možnosti avtomatizacije sestavljanja reduktorja
Stanko Skledar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje možnosti avtomatizacije proizvodne linije sestavljanja reduktorja motornega pogona z uporabo SCARA robotske roke proizvajalca KUKA, modela KR5 R550-Z320. Namen dela je preveriti možnosti robotizacije vstavljanja zobnikov v ohišje reduktorja in tako zmanjšati proizvodni čas ter dvigniti produktivnost. Podrobno je predstavljeno robotsko prijemalo zobnikov, ki ima sposobnost pobrati vse zobnike in vstaviti sestavljen reduktor v ohišje. S programskim okoljem RobotExpert, proizvajalca SIEMENS, je predstavljen model robotske celice in simulacija sestavljanja reduktorja.
Ključne besede: avtomatizacija, robotska roka, robotska prijemala, dodajalniki, RobotExpert
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 147; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

45.
Izvedba optimalnega vpetja pri tankostenskih prizmatičnih in rotacijsko simetričnih obdelovancih
Benjamin Lukman, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z optimalnim vpenjanjem tankostenskih obdelovancev. Pravilno vpetje surovca pri obdelavi tankostenskih surovcev je vedno zahtevna naloga. Podlago za določitev optimalnih vpenjalnih sil so predstavljale ravnotežne matrične enačbe. Sistem optimalnega vpetja smo razdelili na dva sklopa. V programskem okolju Matlab smo v prvem sklopu izvedli algoritem za preračun potrebnih vpenjalnih in pripadajočih podpornih sil iz matričnih enačb. Nato smo izvedli grafični prikaz vpenjalnih in podpornih sil s pomočjo grafičnega vmesnika. V drugem sklopu smo v obliki skripta vstavili algoritem preračuna sil v programsko okolje LabVIEW. Izračun se izvede na osnovi predpostavljenih idealnih položajev vpenjalnih in podpornih elementov. Izdelali smo programsko opremo, ki jo lahko uporabimo po posameznih segmentih.
Ključne besede: CNC obdelovalni stroj, rezalne sile, vpenjalna priprava, nadzor sil.
Objavljeno: 27.06.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

46.
MODELNO PODPRTI ALGORITMI NUMERIČNE DISTANČNE ZAŠČITE
Jernej Knežič, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavna naloga numerične distančne zaščite je, da iz izmerjenih linijskih napetosti in tokov pravilno določi impedanco pozitivnega zaporedja od relejne točke do mesta okvare. To lahko določimo z digitalnimi filtri ali uporabo modelno podprtih numeričnih algoritmov. Slednji temeljijo na RL- ali π-modelih vodov v diferenčni ali integralni obliki. V praksi je delovanje numerične distančne zaščite odvisno od različnih dejavnikov, ki lahko v nekaterih primerih privedejo do podaljšanja ali skrajšanja posameznih stopenj delovanja, kar se lahko kaže bodisi kot neselektivno bodisi kot zakasnjeno delovanje. Obravnavani algoritmi so ovrednoteni s simulacijami kratkih stikov, ki zajemajo vpliv aperiodične komponente toka, nasičenje tokovnih transformatorjev, napetost obloka, popačitve napetosti izvora in odstopanje frekvence omrežja. Validacija algoritmov je izvedena tudi z meritvami, dobljenimi v slovenskem prenosnem omrežju.
Ključne besede: Zaščita prenosnih vodov, distančna zaščita, modelno podprti algoritmi, numerična zaščita.
Objavljeno: 27.06.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

47.
Sistem za avtomatizirano ocenjevanje časovnih okvirjev implementacije funkcionalnosti pri pripravi ponudb
Rok Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo spletno aplikacijo, ki s pomočjo metod strojnega učenja napoveduje predvidene časovne okvirje posameznih funkcionalnosti pri pripravi ponudb za stranke podjetja. Aplikacija rešuje problem z regresijo in za napovedovanje uporablja tri različne algoritme, in sicer linearno regresijo, k-najbližjih sosedov in metodo podpornih vektorjev. Algoritmi modele naučijo na osnovi že dokončanih časovnih okvirjev. Ob vsakem novem podatku, ki ustreza pogojem, da ga uvrstimo v učno množico, se modeli na novo naučijo. Algoritme smo med seboj primerjali s tremi merami uspešnosti. To so koren srednje kvadratne napake, srednja absolutna napaka in korelacijski koeficient. Raziskovali smo hipotezo, da lahko s strojnim učenjem napovemo podobne ocene, kot jih je podal človek. Izmed izbranih algoritmov je najbolj natančne rezultate podala metoda podpornih vektorjev. S primerjavo mer uspešnosti in odstopanj med napovedmi modelov algoritmov in človeka smo prišli do zaključka, da lahko našo hipotezo potrdimo. Rezultati so pokazali, da so modeli algoritmov podali dovolj natančne ocene, saj napake pri napovedi ne bi imele neposrednega vpliva na izvedbo projekta.
Ključne besede: priprava ponudb, ocenjevanje časovnih okvirjev, strojno učenje, regresija
Objavljeno: 26.06.2018; Ogledov: 90; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

48.
Primerjava podatkovnih rešitev NoSQL
Franc Volavc, 2018, magistrsko delo

Opis: Zastavljena problematika dela obravnava NoSQL podatkovne sisteme. Poznamo številne NoSQL sisteme, razvrstimo pa jih lahko v štiri različne vrste podatkovnih baz. Za zdaj še ni splošno znanih in uveljavljenih okvirjev kakovosti programske opreme, ki bi razvijalcem informacijskih sistemov pomagali pri odločitvi, katera baza oziroma sistem je najbolj primeren v njihovem primeru. Primerjava in opredelitev NoSQL sistemov oz. baz glede na atribute kakovosti in strnitev le-teh v odločitveni model je bil glavni predmet raziskave magistrskega dela. S pomočjo metode pregleda literature smo najprej definirali atribute kakovosti programske opreme, s katerimi smo nato ovrednotili izbrane NoSQL podatkovne baze. Metodo ankete smo izvedli z namenom ovrednotenja kriterijev za izbiro NoSQL sistema. Po podrobnejši analizi rezultatov ankete smo rezultate s pomočjo metode sintetizacije strnili v okvir za vrednotenje NoSQL podatkovnih sistemov (odločitveni model).
Ključne besede: NoSQL, atributi kakovosti, odločanje, odločitveni model, anketa
Objavljeno: 26.06.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

49.
Razvoj vtičnika za spletno učno okolje moodle
Marko Očko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje učenja na daljavo, in sicer smo pod drobnogled vzeli sistem Moodle. Za učenje programiranja smo želeli ustvariti specializirane tipe vprašanj, za kar je bilo potrebno ustvariti nove Moodle vtičnike. Na začetku smo naredili splošni pregled sistema Moodle in predstavili njegov razvojni proces, v nadaljevanju pa smo obravnavali uporabo vtičnikov, njihovo strukturo in opisali različne tipe. Temu je sledil opis razvojnega procesa splošnega vtičnika in dejanska implementacija vtičnikov. Izdelali smo tudi spletno aplikacijo, v kateri lahko generiramo in uvozimo vprašanja neposredno v Moodle preko spletne storitve ali preko datoteke XML.
Ključne besede: Moodle, vtičnik, učenje, programiranje, vprašanja
Objavljeno: 26.06.2018; Ogledov: 136; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

50.
Analiza delovanja groverjevega kvantnega algoritma v različnih simulatorjih na osebnem računalniku
Anton Pečečnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je študija algoritmov kvantnega računalništva, njihova uporaba in primerjava s klasičnimi algoritmi, ki tečejo na Turingovem stroju. Poudarek je na študiji in predstavitvi delovanja Groverjevega kvantnega algoritma za iskanje v neurejenih podatkovnih bazah ter uporabi le-tega na področjih, kjer potrebujemo hitro iskanje. Prav tako smo v nalogi podrobno predstavili teoretične koncepte kvantne mehanike in kvantnega računalništva, saj je dobro poznavanje teh ključno za uporabo in razumevanje kvantnih algoritmov. Pri študiji Groverjevega iskalnega algoritma smo predstavili grafično simulacijo delovanja algoritma na neurejeni podatkovni bazi, kjer smo sproti ocenjevali število potrebnih računskih operacij in izdelali primerjavo s klasičnimi iskalnimi algoritmi. Opisali smo tudi nekaj javno dostopnih kvantnih simulatorjev in njihove meritve vključili v analizo rezultatov. Groverjev algoritem smo preizkusili na IBM-ovem kvantem procesorju. Podrobno smo predstavili uporabljen kvantni procesor ter pridobljene rezultate.
Ključne besede: kvantno računalništvo, kvantni algoritem, Groverjev algoritem, kvantni bit, superpozicja, interferenca, dekoherenca, kvantna mehanika, simulacija kvantnega računalnika
Objavljeno: 26.06.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici