SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 494
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
ANALIZA GIBLJIVOSTI FREZALNEGA ROBOTA KUKA KR 150-2
Matej Veber, 2016, magistrsko delo

Opis: Z razvojem robotike v industrijskih aplikacijah se je razvilo tudi optimiranje robotskega mehanizma. Proizvajalci robotov v tehnični specifikaciji med drugim podajo karakteristike robota, kot so omejitve gibanja osi, maksimalne hitrosti osi ter dvodimenzionalen tehnološki načrt delovnega prostora robota. Pretekle raziskave so pokazale, da navedene informacije ne zadostujejo za izbiro primernega industrijskega robota. Lahko se namreč zgodi, da izbrani robot za določeno aplikacijo ustreza vsem podanim zahtevam, ko pa je dejansko integriran v tehnološki sistem, se lahko izkaže, da v določeni postavitvi in položaju robotski mehanizem ni dovolj gibljiv (ne more opraviti zastavljene naloge). Iz tega sledi, da nimamo podane zelo pomembne informacije o gibljivosti robota v priročnem delovnem prostoru. Pri opisovanju funkcionalnih lastnosti mehanizma uporabljamo različne matematične funkcije, kot so dosegljivi in priročni delovni prostor, gibljivost in ostali kinematični indeksi. Močnostna gibljivost robotskega mehanizma je nov indeks, ki podaja zmogljivost robotskih mehanizmov. Vključuje vpliv rotacij in translacij pri gibanju mehanizma, pri tem pa so enote enake. Obstoječe metode za izračun gibljivosti so fizično nekonsistentne in invariantne. Indeks močnostne gibljivosti je naraven in homogen kazalnik gibljivosti robotskega mehanizma in je fizično konsistenten. Omenjeni indeks bomo vključili v analizo gibljivosti frezalnega robota KUKA KR 150-2. Preverjanje rezultatov in izračunov sledi praktičnem delu naloge.
Ključne besede: robotika, robotsko frezanje, KUKA KR 150-2, gibljivost robotskega mehanizma, indeks gibljivosti, indeks močnostne gibljivosti, tehnologija odvzemanja materiala z robotom, togost robotskega mehanizma, delovni prostor robota.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (4,18 MB)

92.
SELEKTIVNO DOLOČANJE OKVARJENEGA IZVODA OB ZEMELJSKEM STIKU V DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU
Bogomil Jelenc, 2016, magistrsko delo

Opis: Umetne nevronske mreže postajajo zelo uporabne za podporo dispečerjem pri vodenju obratovanja distribucijskih elektroenergetskih sistemov. Odlično se izkažejo predvsem pri prepoznavanju vzorcev različnih signalov, kar je v bistvu osnova delovanja zaščitnih naprav v elektroenergetskem sistemu. Magistrsko delo podaja način določanja okvarjenega izvoda v razdelilni transformatorski postaji pri zemeljskem stiku, tudi visokoohmskem, z uporabo nevronske mreže s povezavami naprej (feed forward artificial neuron network). Nevronska mreža je naučena z nadzorovano metodo z uporabo algoritma povratnega napredovanja (angl. backpropagation). Za učenje so bili uporabljeni posnetki realne okvare. Validacija nevronske mreže je prav tako narejena na posnetkih realne okvare vendar ne istih kot so bili uporabljeni za učenje. Rezultati so pokazali izjemno zanesljivost določanja prisotnosti okvare v sistemu in določanja okvarjenega izvoda.
Ključne besede: nevronska mreža, umetni nevron, umetna inteligenca, distribucijsko omrežje, zemeljski stik
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 350; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (4,53 MB)

93.
Študija primera izboljšave procesa upravljanja sprememb po referenčnem modelu COBIT®5
Ivan Vidmar, 2016, magistrsko delo

Opis: V realnem podjetju smo želeli s pomočjo referenčnega procesnega modela COBIT®5 izboljšati proces upravljanja IT sprememb. V študiji primera smo na osnovi empiričnih podatkov (merili smo učinkovitost procesa) statistično dokazali, da se je po implementaciji nekaterih praks COBIT®5 modela proces upravljanja IT sprememb izboljšal. V triangulaciji dokazov na osnovi več virov nastopajo še kvantitativni podatki, pridobljeni z raziskovalno metodo anketa, in deskriptivni podatki iz predstavitve konteksta študije primera. Na osnovi analize ankete ugotavljamo, da uporabniki z učinkovitostjo procesa po implementaciji praks niso zadovoljni, na osnovi deskriptivnih podatkov konteksta pa, da je dokazano izboljšanje lahko tudi posledica spreminjajoče se zahtevnosti sprememb. Podjetje, obravnavano v študiji primera, bo z implementacijo praks COBIT®5 modela, merjenjem učinkovitosti procesa ter merjenjem zadovoljstva uporabnikov nadaljevalo.
Ključne besede: COBIT®5, procesni referenčni model, upravljanje IT sprememb
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 320; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (2,42 MB)

94.
Razpoložljivost sistemov zanesljive oskrbe z električno energijo
Boštjan Lavuger, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobne informacijske in komunikacijske naprave so vpete v praktično vse pore sodobnega življenja. Brez njih si današnjega življenja ni več mogoče zamisliti. Delovanje teh naprav je odvisno od zanesljive oskrbe z električno energijo, ki mora biti stabilna in zanesljiva. Sprejemljive odpovedi napajanja so izjemno kratke. Ker je standardizacija na tem področju skopa, so načrtovalcem v pomoč priporočila različnih organizacij. Visoka razpoložljivost napajalnih sistemov je glavno vodilo v teh priporočilih. V magistrskem delu smo analizirali zahteve za takšne napajalne sisteme. Na osnovi priporočil smo oblikovali tipične arhitekture napajalnih sistemov. Za tipične arhitekture je bila izračuna razpoložljivost ter z njo povezani parametri. Napajalni sistemi so sestavljeni iz različnih elementov in naprav. V nadaljevanju dela je bil s pomočjo matematičnih modelov za izračun razpoložljivosti, raziskan vpliv posameznih elementov na celoten napajalni sistem. Zaradi kompleksne sestave takšnih napajalnih sistemov, je uporaba celovitih matematičnih modelov zamudna in kompleksna. V zaključku dela je bila izvedena analiza poenostavitev matematičnih modelov za izračun razpoložljivosti ter njihova primerjava z osnovnimi modeli ter rezultati izračunov.
Ključne besede: visoko razpoložljivi napajalni sistemi, razpoložljivost, zanesljivost, Tier klasifikacija
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 272; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

95.
HITROSTNA OPTIMIZACIJA RAČUNANJA ZGOŠČENIH VREDNOSTI Z ALGORITMOM SHABAL512
Matjaž Škorjanc, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriptovalute se pospešeno uveljavljajo kot moderno plačilno sredstvo. Kovance kriptovalut pridobivamo z računskim postopkom, imenovanim rudarjenje, ki je matematični kriptografski princip računanja ustreznih zgoščenih vrednosti s poskušanjem. S hitrejšim in učinkovitejšim rudarjenjem kriptovalut pridobimo več kovancev oz. zaslužimo več. V magistrski nalogi obravnavamo teoretične in praktične pohitritve ter učinkovitosti splošno razširjenih optimizacijskih tehnologij (SSE2, AVX2, CUDA, OpenCL) pri rudarjenju kriptovalut. Podrobneje analiziramo prednosti in slabosti vsake tehnologije in smotrnost njene uporabe. Izmerimo in analiziramo hitrosti, porabo električne energije in dobičkonosnost izbranih tehnologij na hipotetičnem primeru kriptovalute, ki uporablja algoritem Shabal512. Rezultati študije potrdijo, da so pri paralelnem računanju algoritma Shabal512 optimizacijske tehnologije na grafičnih karticah bistveno bolj učinkovite od optimizacijskih tehnologij centralne procesne enote.
Ključne besede: zgoščena vrednost, hitrostna optimizacija, Shabal, CUDA, OpenCL, AVX2, SSE2, kriptovaluta, Bitcoin
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 307; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

96.
OPTIMIZACIJA Z ROJEM DELCEV ZA IZBIRO ATRIBUTOV PRI KLASIFIKACIJI
Lucija Brezočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili metodo FS-BPSO, ki združuje postopek izbire atributov z algoritmom optimizacije z rojem delcev. Glavni namen te metode je njena uporabnost pri reševanju naslednjega dobro znanega problema. Ko so v podatkovni množici primerki z ogromnim številom atributov, je med njimi težko najti tiste, ki so najbolj informativni oziroma reprezentativni. Tega problema smo se lotili s predlaganim hibridnim algoritmom binarne optimizacije z rojem delcev v kombinaciji s klasifikacijskimi metodami C4.5, Naive Bayes in SVM v cenitveni funkciji za izbiro informativnih atributov. Dobljeni rezultati so statistično analizirani in razkrivajo, da predlagani hibridni algoritem prekaša znane klasifikacijske metode C4.5, Naive Bayes in SVM.
Ključne besede: računalniška inteligenca, optimizacija z rojem delcev, metoda izbire atributov, klasifikacija
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 301; Prenosov: 101
.pdf Polno besedilo (10,64 MB)

97.
Nadgrajena resničnost: razširjenost v medijski produkciji
Filip Vrečko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo razširjenost uporabe nadgrajene resničnosti v medijski produkciji na podlagi analize desetih epizod 13 oddaj, ki so ali so bile predvajane v živo. Pozornost posvečamo številčnosti prikaza tehnik nadgrajene resničnosti glede na ciljne skupine, željo po večji gledanosti in finančne omejitve oddaj. Rezultati pokažejo, da je nadgrajena resničnost zasidrana v medijski produkciji za kabelsko televizijo, saj je v 77 % preučevanih oddaj začasna tehnika nadgrajene resničnosti prisotna vsaj 70 % predvajalnega časa. Ugotavljamo, da to ne velja za oddaje, spremljane po satelitskem oddajniku, kjer je odstotek začasnih tehnik nadgrajene resničnosti precej nižji.
Ključne besede: nadgrajena resničnost, medijska produkcija, televizijske oddaje, prenos v živo
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 214; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (5,11 MB)

98.
INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREME
Nejc Muršič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami.
Ključne besede: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 275; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1,92 MB)

99.
Pohitritev transformacije domnevnih razdalj
Danijel Žlaus, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu opisujemo pohitritev transformacije domnevnih razdalj, ki je izpeljanka tradicionalnih algoritmov transformacij razdalj. Transformacije razdalj običajno delujejo nad dvodimenzionalnimi binarnimi slikami, kjer vsakemu elementu ospredja določijo oddaljenost do najbližjega elementa ozadja. Kadar slika ni binarna, je nad njo potrebno izvesti dodano predprocesiranje, ki vključuje korak binarizacije. Nasprotno pa lahko transformacijo domnevnih razdalj uporabimo neposredno nad sivinskimi, barvnimi in multispektralnimi slikami in se tako izognemo pogoste neželenemu predprocesiranju. Slabost tega pristopa pa je časovna zahtevnost, ki je v naivni implementaciji kar O(N^2.5). V magistrskem delu predstavimo pohitren algoritem transformacije domnevnih razdalj ter teoretično analizo njegove časovne zahtevnosti. Nad implementiranim algoritmom izvedemo tudi meritve, s čimer potrdimo teoretične časovne zahtevnosti pohitrenega pristopa, ki je enaka O(N^1.5) v pričakovanem ter O(N^2) v najslabšem primeru.
Ključne besede: matematična morfologija, transformacija domnevnih razdalj, transformacija razdalj, časovna zahtevnost, optimizacijske metode
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 220; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (6,77 MB)

100.
MULTIFUNKCIJSKI VGRAJENI SISTEM ZA HIŠNO AVTOMATIZACIJO
Gregor Nikolić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan razvoj samostojnega multifunkcijskega vgrajenega sistema za hišno avtomatizacijo, ki se električno napaja iz že obstoječega električnega omrežja in ga je mogoče vgraditi v že obstoječo infrastrukturo stavb. Sistem je grajen z mislijo na družbeno odgovornost, v smislu ekonomije, ljudi in do okolja. Vgrajeni sistem omogoča več funkcionalnosti, kot je kapacitivna tipka, brezstična komunikacija NFC, brezžična povezljivost Z-Wave, relejski vklop in odklop priključenih porabnikov, svetlobni odziv oziroma osvetlitev za ustvarjanje ambienta ter neposredno merjenje električne moči, ki jo troši priključen porabnik. Z vso to funkcionalnostjo in še posebej z možnostjo oddaljenega merjenja električne energije in vpliva na porabnika, lahko smotrno in učinkovito vplivamo na porabo električne energije. Opisano je načrtovanje posameznih sklopov, ki tvorijo celoto. Relevantni vplivni standardi so opisani in predstavljeni ter upoštevani pri načrtovanju prototipnega izdelka, ki je v celoti predstavljen v nalogi. Opravljene so bile meritve, ki so predstavljene in analizirane.
Ključne besede: Multifunkcijski vgrajen sistem, hišna avtomatizacija, pametna omrežja, brezstična komunikacija NFC, kapacitivno stikalo, oddaljen nadzor, merilnik porabe moči
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 413; Prenosov: 206
.pdf Polno besedilo (5,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici