SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 559
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+
Aleš Janko, 2017, magistrsko delo

Opis: Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem.
Ključne besede: prostoročni uporabniški vmesnik, prostoročna interakcija, kognitivna obremenitev, EEG, Emotiv Epoc+, Kinect, Myo
Objavljeno: 16.06.2017; Ogledov: 173; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

92.
Zbiranje podatkov in profiliranje uporabniških naprav s pomočjo spletnih brskalnikov
Luka Hrgarek, 2017, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet se je od začetkov svojega obstoja preobrazil iz zbirke s hiperpovezavami povezanih dokumentov v globalno platformo, na kateri so dostopne najrazličnejše programske rešitve. Programski jezik JavaScript je ključnega pomena za interaktivnost na spletu in omogoča razvijalcem dostop do številnih podatkov o uporabnikovem brskalniku ter posledično o uporabniku samemu. Kljub mnogim ukrepom organizacije World Wide Web Consortuim (W3C) in proizvajalcev brskalnikov je postopek zbiranja podatkov z uporabo kode JavaScript za navadnega uporabnika neviden, kar odpira možnosti zlorab. V magistrskem delu smo obravnavali možnosti zbiranja podatkov o brskalnikih in uporabniških napravah s pomočjo namenske spletne aplikacije ter analizo stopnje zavedanja uporabnikov o možnosti zbiranja omenjenih podatkov. Ugotovili smo, da spletne aplikacije lahko pridobivajo podatke o brskalnikih v tolikšni meri, da to omogoča enolično identificiranje spletnih brskalnikov. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki dobro ozaveščeni o možnosti pridobivanja podatkov s pomočjo spletnih brskalnikov.
Ključne besede: zasebnost, spletni brskalnik, profiliranje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 211; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

93.
Analiza sprejetosti in uporabe sistema za upravljanje odnosov s strankami na Zavodu RS za zaposlovanje
Davorin Panič, 2017, magistrsko delo

Opis: Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so poznani kot poslovno orodje za trženje, prodajo in servisiranje strank. Razumevanje potreb strank in ponudba storitev z dodano vrednostjo sta temelja uspeha. Tudi v javnem sektorju so sistemi za upravljanje odnosov s strankami ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov s strankami. V primeru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se sistem za upravljanje odnosov s strankami delodajalci razvija v okviru lastne ekipe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri faktorji signifikantno vplivajo na sprejetost, uporabo in uspešnost informacijskega sistema. Rezultate raziskave bomo uporabili pri nadaljnjem razvoju sistema in posledično izboljšanju javnih storitev.
Ključne besede: sprejetost, uspešnost, CRM, UTAUT, javni sektor
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 116; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

94.
Pristopi h generiranju testnih primerov na osnovi modela stanj
Rajko Turner, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pristope h generiranju testnih primerov na osnovi modelov stanj. Na osnovi sistematičnega pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene pristope in orodja, ki se uporabljajo pri testiranju na osnovi modelov stanj. V magistrski nalogi smo najprej na podlagi sistemskih specifikacij v orodjih izdelali modele z modelirno tehniko FSM (ang. Finite State Machine) in UML (ang. Unified Modeling Language). Nato smo generirali testne primere s pomočjo orodij ModelJUnit in Conformiq Designer, pri čemer določeno orodje uporablja nabor algoritmov ali tehnologij, ki na podlagi kriterijev in tehnik generira le te. Orodje ModelJUnit uporablja naključni, pogolten in algoritem poglej vnaprej, orodje Conformiq Designer pa tehnologiji simbolno izvajanje in reševanje omejitev. Na koncu smo s pomočjo kriterijev pokritosti merili uspešnost generiranih testnih primerov in s tem tudi pokritost modela. Predstavljeni rezultati so lahko v pomoč uporabnikom pri odločitvi in izbiri pristopa ter orodja za generiranje testnih primerov na osnovi modelov stanj.
Ključne besede: Programska oprema, testiranje na osnovi modelov, model stanj, avtomatsko generiranje testnih primerov, orodja za generiranje testnih primerov.
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 140; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

95.
Strega krožnemu avtomatu za izdelavo rezalnih plošč z robotom KUKA KR60
Mitja Klanjšek, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena strega stroju s pomočjo robota. Robotska celica z robotom, napravami in različnimi zalogovniki materiala, v celoti nadomeščajo operaterjevo delo, kar je namen in ideja naloge. Delo zajema področje avtomatizacije in robotizacije. Prikazan je opis in delovanje vseh naprav, ter postopek izdelave sestave končnega izdelka v omejenem času cikla. Samo delovanje in izvedba naprav je prikazana po strojni, elektro, kot tudi programski plati. Interakcija človek - stroj poteka preko zaslona na dotik. Kot glavni elementi krmilja so bili uporabljeni Siemensov logični krmilnik, programsko orodje TIA portal in robot nemškega proizvajalca KUKA.
Ključne besede: robotska celica, robot KUKA, strega, avtomatizacija
Objavljeno: 01.06.2017; Ogledov: 231; Prenosov: 3

96.
Nadgradnja in avtomatizacija sistema za kontinuirno litje zlitin
Tadej Pušnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega posodobitev in avtomatizacijo sistema za kontinuirno litje zlitin na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Za potrebe posodobitve je bil izdelan testni sistem, sestavljen iz Omronovega PLK, razširljivih modulov in enosmernega motorja. V uvodnem delu je predstavljen potek litja, ki mu sledi opis uporabljenih komponent. Predstavljen je potek dela z opisom programiranja in preizkusom delovanja. Program za vodenje je napisan v lestvični obliki v programu CX Programmer. Za uporabniški vmesnik je bil izdelan sistem SCADA v programu CX Supervisor.
Ključne besede: kontinuirno litje, avtomatizacija, vodenje, nadzor, PLK, SCADA
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (10,49 MB)

97.
Predelava modelarske stružnice MD 65 v računalniško vodeno stružnico
David Zorec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena nadgradnja modelarske stružnice MD 65 v računalniško vodeno (CNC) stružnico. V smiselnem zaporedju so prikazane metode za izbiro in določitev ustreznih komponent za vodenje CNC obdelovalnega sistema. Opisani so postopki konfiguracije pogonskih, vhodno/izhodnih in krmilnih komponent ter postopki za vzpostavitev komunikacije z uporabniškim vmesnikom. Kot uporabniški vmesnik smo uporabili osebni računalnik s programsko opremo MACH3Turn. Na testnih obdelovancih je z uporabo različnih programskih orodij CAD/CAM testiran izdelan obdelovalni sistem.
Ključne besede: stružnica MD 65, predelava, CNC, MACH3Turn, CAD/CAM
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 265; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

98.
Konstrukcija vgnezdenih izbočenih lupin
Luka Markuš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučimo različne algoritme za konstrukcijo izbočenih lupin. Najprej opravimo pregled algoritmov za konstrukcijo izbočenih lupin, nato pa se osredotočimo na algoritme za konstrukcijo vgnezdenih izbočenih lupin. V praktičnem delu smo za primerjavo implementirali tri različne algoritme, med njimi tudi optimalni algoritem za iskanje vgnezdenih izbočenih lupin.
Ključne besede: izbočene lupine, računalniška geometrija, algoritmi
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 199; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

99.
Fraktalno stiskanje slik z zveznimi barvnimi toni
Andrej Zagorc, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo fraktalno stiskanje slik z zveznimi barvnimi toni, ki spada med izgubne metode stiskanja in omogoča visoko razmerje stiskanja. Slike z zveznimi barvnimi toni vsebujejo samopodobne vzorce. Ideja fraktalnega stiskanja je, da te vzorce učinkovito shrani. Sliko razdelimo na bloke ter s pomočjo delnega iteracijskega sistema (PIFS) poiščemo preslikave med bloki območja in domenskimi bloki. Iskanje preslikav je časovno zelo potratno, zato se metoda v praksi ne uporablja. V nalogi implementiramo in predstavimo adaptivni algoritem, ki delovanje bistveno pohitri.
Ključne besede: stiskanje, slika, fraktal, IFS, izgubna metoda
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 191; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

100.
Zaznavanje obrazov v video vsebinah in njihova klasifikacija
Grega Močnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razviti sistem, ki zna učinkovito zaznati obraz v video vsebinah. Izdelali smo sistem, ki zazna obraz in ga klasificira za nadaljnjo obravnavo v drugih sistemih. Razložili smo proces zaznave in prepoznave obraza, napisali kratek pregled tehnologij in algoritmov, ki se uporabljajo danes. Predstavili smo princip zaznave obraza v video vsebinah, ki je neodvisen od vira video vsebine. Uporabljeni metodi za zaznavo obrazov sta analiza glavnih komponent in razvrščanje značilk s Haarovimi razvrščevalniki. Pri izvedbi sistema zaznave obrazov v video vsebinah smo uporabili funkcije iz knjižnice OpenCV. Sistem je bil razvit v programskem jeziku Python, saj smo želeli ustvariti sistem, ki je med drugim tudi prenosljiv med platformami. Sistem se je med testiranjem izkazal za učinkovitega, z določenimi izboljšavami pa bo koristna osnova za nadaljnjo procesiranje in prepoznavo obrazov.
Ključne besede: zaznavanje obraza, prepoznava obraza, analiza glavnih komponent, Haarov klasifikator, video
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 169; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici