SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj održivog turizma u Međimurju
Petra Janković, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Turizam danas postaje jedna od najvažnijih i najprofitabilnijih grana. Sve se više ljudi odlučuje na putovanje te upoznavanje drugih i drugačijih krajeva i kultura. Posao i stres u svakodnevnom životu dovodi do toga da je cilj putovanja užitak, opuštanje, zabava i upoznavanje nečeg novog. Turisti izbjegavaju pojam masovnog turizma, čije su posljedice negativne za prirodni i kulturni okoliš, već traže područja s očuvanim okolišem i tradicijom. Cilj ovog istraživanja bio je ispitati mišljenje lokalne zajednice o održivom razvoju turizma na području Međimurske županije, te provjera stanja održivosti na temelju izabranih indikatora održivosti.
Ključne besede: turizam, indikatori održivog turizma, održivi turizam, Međimurska županija
Objavljeno: 09.08.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Planiranje odgovornog i održivog upravljanja turističkom destinacijom na primeru Beograda
Aleksa Panić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tema magistarskog rada obrađuje sveukupnu važnost održivog razvoja. Suština je definisati važnost i hitnost implementacije takvog koncepta u turističkoj destinaciji u Beogradu. Uz dobru strategiju i održivim oblikom organizacije i razvoja Beograd može da očekuje pozitivne efekte za poboljšanje svih segmenata turističke ponude, boljeg pozicioniranja na evropskom turističkom tržištu (što bi stvorilo mogućnost za uvođenje novih radnih mesta, posebno u ugostiteljstvu) i ostvarivanje profita na duži rok. Pored toga, takav koncept bi pozitivno uticao na lokalno stanovništvo. Pored pomenutih novih radnih mesta, stvorili bi se zdraviji uslovi za život. To je posebno važno u velikim gradovima gde postoji velika fluktuacija saobraćaja i gde izduvni gasovi štete okolini. Konačno, uspešno implementiran i primenjen koncept mogao bi da posluži kao primer drugim gradovima u zemlji. Problem istraživanja bazirao se na otkrivanju glavnih smernica i strategije prema kojima Beograd kao turistička destinacija planira da se razvija, ali i svega onoga što glavnom gradu nedostaje kako bi svojom turističkom ponudom još više zainteresovao i privukao turiste iz Evrope i sveta. Namena rada bila je kvalitativni pregled postojećih aktivnosti i strategija Turističke organizacije Beograda (TOB), priprema planova za dalji razvoj turističkog mesta. To je bilo veoma važno jer se na osnovu tog istraživanja, stekao uvid u buduće poteze i smernice ka kojima se destinacija kreće, kao ciljeve koje gradksa turistička destinacija želi da postigne u narednom periodu.U radu su korišćene tri metode rada, a to su kvalitativno istraživanje, deskriptivna analiza stanja i komparativni metod. Beograd je u osnovi predstavljen kao glavni grad Srbije i glavna turistička destinacija zemlje sa svojim geografskim karakteristikama, transportnim sistemom i velikim brojem turističkih atrakcija. Pored toga, analizirani su i smeštajni i ugostiteljski kapaciteti grada, a opisani su i analizirani glavni segmenti turističke ponude Beograda. U radu je urađena i analizirana SWOT šema Beograda, odnosno jake i slabe tačke, te šanse i pretnje za budući razvoj grada kao turističke destinacije. Ustanovljeno je da Beograd itekako poseduje resurse za ozbiljan i uspešan turistički razvoj, ali i da postoje ozbiljni i neophodni zadaci koji moraju da se urade kako bi taj razvoj bio uspešan i održiv. Kako bi se sagledala i razumela kompletna slika Beograda kao turističke destinacije, trenutnih aktivnosti, turističkih ponuda, utisaka turista, planova za budućnost, autor je obavio 3 empirijiska istraživanja, u Turističkoj Organizaciji Beograda, u Turističkom info centru i u turstičkoj agenciji "Sabra". To je pomoglo da se definišu osnovni nedostaci u trenutnoj organizaciji destinacije i na osnovu toga, da se kroz primer dobre prakse iz inostranstva, kao što je primer glavnog grada Slovenije, Ljubljane, i njenog koncepta „Zelena Ljubljana”, predlože najbolja moguća rešenja za takve manjkavosti. Konačno, uzimajući u obzir celokupno stanje turizma u Beogradu, karakteristike grada, postojeću infrastukturu, istraživačka saznanja, ali i trendove u turističkoj industriji, autor je izašao sa konkretnim predlozima koje bi Beograd pomerile u pravcu bolje i kvalitetnije turističke destinacije, koja je pre svega ekološki osvešćenija, sa neophodnom infrastrukturom za prijem, fluktuaciju i razonodu turista. Takođe, konkretni predlozi tiču se i poboljšanja životne sredine i uslova života za lokalno stanovništvo, što je i poenta koncepta održivog razvoja turizma. Podizanje nivoa čistoće i briga o zelenim površinama, mora biti jedan od prioriteta kada se radi o daljem razvoju Beograda kao turističke destinacije. Pored toga, poboljšanje saobraćajne ali i turističke infrastrukture nezaobilazni su segment koji se mora unaprediti kako bi Beograd i njegova turistička ponuda postali dostupniji i funkcionalniji i za turiste i za lokalno stanovništvo.
Ključne besede: Beograd, održivi razvoj, turistička destinacija, razvoj urbanog turizma
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Prepričevalne tehnike spletnih strani za rezervacije
Bruno Božičnik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu te magistrske naloge smo raziskovali rabo prepričevalnih tehnik na spletni strani Booking.com. Najprej smo opravili kvalitativni del raziskave, nato še kvantitativni. V kvalitativnem delu smo pridobili različne informacije o rabi prepričevalnih tehnik. Kvalitativni del je bil tudi izhodišče za kvantitativni del raziskave, kjer smo s spletne strani Booking.com zbrali 140 ponudb oziroma enot, ki smo jih analizirali. Rezultati kvantitativnega dela so pokazali, da je povezava med številom recenzij in intenziteto prepričevalnih tehnik šibka, vendar opazna. Povezava med številom zvezdic in intenziteto prepričevalnih tehnik je zmerno močna. Povezave med oceno in intenziteto prepričevalnih tehnik nismo zaznali. Prav tako nismo zaznali povezave med uspešnostjo turizma države in intenzitete prepričevalnih tehnik ali med ceno in intenziteto prepričevalnih tehnik. Rezultate obeh delov raziskave smo interpretirali, omenili nekaj zanimivosti in navedli naša pričakovanja o spremembah rabe prepričevalnih tehnik na spletnih straneh za rezervacije. Prav tako smo izpostavili, katere raziskave bi bilo smiselno opraviti v prihodnje.
Ključne besede: prepričevanje, turizem, promocija, prepričevalne tehnike
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
Interpretacija zgodbe v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava
Tatjana Zupančič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Ključne besede: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 82; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Stališča predstavnikov lokalne samouprave do uporabe vina za namen turistične promocije
Maja Žibert, 2017, magistrsko delo

Opis: Vinarstvo in vinogradništvo imata v Sloveniji za gospodarski razvoj, za kulturno podobo države ter za turizem velik pomen. A kljub bogati tradiciji in pomenu panoge, vino, vinarstvo ter vinogradništvo v strateških dokumentih na nacionalnem nivoju nimajo mesta/vloge, kot bi si je želeli. V raziskovalnem delu smo dokazali, zakaj vino predstavlja identifikacijski element države Republike Slovenije in zakaj si zaslužijo strateško pozicijo v pomembnih dokumentih na lokalni in nacionalni ravni. V teoretičnem delu smo razložili pomen vina za Slovenijo in Slovence, opredelili in umestili smo pojem vinskega turizma in govorili o njegovi promociji. Obrazložili smo tudi, zakaj so pomembna stališča predstavnikov lokalne samouprave za strateške odločitve in načrtovanja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča predstavnikov lokalne samouprave do vina kot elementna turistične promocije. Spoznali smo, da imajo župani Republike Slovenije pozitivna stališča do vina, elementa turistične promocije, in da v vinu vidijo pomembni identifikacijski element tako na državni kot lokalni ravni.
Ključne besede: vino, uporabnost vina, vinski turizem, promocija vinskega turizma, župani, Slovenija
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

6.
Podoba Slovenije kot turistične destinacije in lojalnost na primeru mednarodnih študentov
Sanja Marinković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Lojalnost destinaciji v destinacijskem marketingu dobiva vedno večji pomen. Cilj omenjenega marketinga je, da se turisti vračajo na isto destinacijo in jo drugim priporočajo kot turistično destinacijo. Da bi bila lojalnost destinaciji dosežena, je pomembna percepcija destinacije, ki si jo ustvarijo turisti med bivanjem na sami destinaciji. Teoretične raziskave potrjujejo, da podoba destinacija pomembno vpliva na samo lojalnost destinaciji, zato smo si zastavili dve pomembni raziskovalni hipotezi. V raziskavo, ki je potekala od meseca junija do meseca avgusta, je bilo vključenih 290 mednarodnih študentov, ki so v študijskem letu 2016/2017 študirali v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da mednarodni študenti visoko ocenjujejo kognitivno in afektivno podobo Slovenije kot turistične destinacije. Poleg ocenjevanja podobe so visoko ocenili tudi lojalnost Sloveniji kot turistični destinaciji. S pomočjo izračuna Pearsonovega koeficienta smo hipotezo, da obstaja povezava med kognitivno podobo in lojalnostjo, potrdili, medtem ko smo drugo hipotezo delno potrdili zaradi šibke povezave med afektivno podobo in lojalnostjo.
Ključne besede: kognitivna podoba, afektivna podoba, lojalnost
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 139; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (377,07 KB)

7.
Vinogradniška dediščina kot priložnost za oblikovanje inovativnega, doživljajskega turističnega produkta na Dolenjskem
Matjaž Pavlin, 2017, magistrsko delo

Opis: Vinogradništvo na Dolenjskem ima na tem področju zelo dolgo dediščino, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala vse do sodobnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili pojme inovativni, doživljajski, vinski, trajnostni turizem in zgodbarjenje v turizmu. Opisali smo zgodovino vinogradništva s poudarkom na Dolenjsko, pomen vina v načinu življenja ljudi, šege in navade, kulinariko, vinogradniška dela, opremo in orodje ter vinske posebneže: cviček, šmarnico in petijot. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo terenskega dela in tehnike usmerjenega intervjuja ugotavljali v kolikšni meri se je stara vinogradniška dediščina ohranila do danes. Pri tem smo ugotovili, da je vinogradniška dediščina ohranjena v tolikšni meri, da lahko na njeni osnovi pripravimo nov inovativni doživljajski turistični produkt za različne ciljne skupine obiskovalcev. Njegovo primernost in atraktivnost smo preverili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili izkušeni turistični delavci. Tako smo ugotovili, da je produkt primeren in zelo atraktiven za izbrane ciljne skupine, pri čemer je najbolj atraktivna naravna dediščina, stavbna dediščina in kulinarika. Na tej osnovi bo zasnovan tudi nov inovativni, doživljajski turistični produkt v praksi v letu 2018.
Ključne besede: vino, vinogradniška dediščina, cviček, turistični produkt, Dolenjska
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 97; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric
Tomi Špindler, 2017, magistrsko delo

Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 324; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
Temačni kraji in zgodbe občin brežice in krško kot osnova za razvoj temačnega turizma
Nina Veble, 2017, magistrsko delo

Opis: Temačni turizem lahko opredelimo kot turizem, ki vključuje potovanja v kraje, povezane s smrtjo, nasiljem, različnimi nesrečami in katastrofami, ki imajo še vedno močan vpliv na naše življenje. Tovrstne kraje označujemo kot temačne. Potovanja v takšne kraje so motivirana z željo obiskovalca po dejanskem ali simboličnem srečanju s smrtjo. Čeprav potovanja, povezana s smrtjo in tragedijami, zasledimo že v obdobju starega Rima, ko so ljudje obiskovali gladiatorske borbe, se je pojem temačni turizem pojavil konec prejšnjega stoletja. Želje turistov po obisku lokacij, povezanih s smrtjo, grozo in trpljenjem, naraščajo. V Sloveniji je področje temačnega turizma še dokaj neraziskano. V nalogi osredotočamo na temačne kraje in zgodbe, vezane na področje občin Brežice in Krško in ugotavljamo ali v sebi nosijo potencial za razvoj turističnega produkta.
Ključne besede: temačni turizem, temačni kraji, smrt, tragedija, Brežice, Krško
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

10.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KLIME NA ZADOVOLJSTVO GOSTA
Tjaša Drevenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V povezavi s kakovostjo storitev je zadovoljstvo gostov tisti pojem, ki ga hotelirji dobro poznajo in h kateremu stremijo, če želijo poslovati uspešno in obstati na trgu. Storitve gostom pa izvajajo zaposleni, ki delujejo v določenem delovnem okolju. Namen raziskave je ugotoviti, ali vzdušje v delovnem okolju, imenovano organizacijska klima, vpliva na zadovoljstvo hotelskega gosta. Uporabljena metoda spraševanja je bila izvedena z dvema instrumentoma, anketnim vprašalnikom za goste in za zaposlene. Raziskovanje je potekalo 26 dni v petih hotelih istega hotelskega podjetja. V statistično obdelavo je bilo vključenih 251 anketnih vprašalnikov. Mnenja 188 anketiranih gostov so pokazala, da so bili v hotelih zelo zadovoljni, 63 zaposlenih pa je poročalo, da je klima v hotelskem podjetju dobra. Izračun korelacije s Pearsonovim koeficientom je pokazal zelo šibko korelacijo med pojmoma. Izračun statistične pomembnosti kaže na nepomembnost rezultatov, razlog za to pa je lahko premajhen vzorec zaposlenih, napaka v procesu oziroma vprašalniku in podobno.
Ključne besede: hotelirstvo, organizacijska klima, zadovoljstvo gostov
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici