1. Uresničevanje trajnostnega razvoja turizmaMaja Klančnik, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Turizem je postal največja svetovna storitvena panoga. Število turistov neprestano narašča, kar pa pomeni tudi vse močnejše vplive in pritiske na okolje. Kot odziv na masovni turizem so nastali novi koncepti in vrste turizma, razvile so se številne turistične strategije in ukrepi, ki se zavzemajo za trajnostna načela. Eno izmed strategij udejanjanja trajnostnih načel turizma predstavlja glamping oziroma glamurozno kampiranje, ki je danes trend v ponudbi turističnih nastanitev in pogosta nadgradnja obstoječi ponudbi kampov. Zaradi prednosti pristnega doživetja narave, ki jih tovrstna oblika namestitev prinaša, se glamping uvršča med ponudbo ekoturizma. Ponudba glampinga se uspešno razvija tudi na območju Slovenije, kjer jih je trenutno 46. Glede na to, da glamping nudi večje udobje in luksuz gostom, se pojavlja vprašanje o dejanskem upoštevanju koncepta trajnostnega razvoja v poslovanju tovrstnih objektov. S pomočjo anketiranja in intervjuja smo tako opravili raziskavo, v kateri smo ugotavljali ozaveščenost ponudnikov glampinga o konceptu trajnostnega razvoja ter raziskali, ali glamping ponudba resnično sledi konceptu trajnosti. V raziskavo smo vključili le slovenske ponudnike glamping nastanitev, ki omogočajo celoletno turistično ponudbo. Sodeč po raziskavi ponudniki zelo dobro poznajo koncept trajnostnega razvoja in slednjemu uspešno sledijo tudi v poslovanju svojih namestitvenih objektov, kjer so nekoliko bolj uspešni tisti, ki poslujejo krajši čas.
Ključne besede: glamping, nastanitev, trajnostni razvoj, turizem, Slovenija
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (5,26 MB) |
2. Strategija trajnostnega razvoja Vile Savinjski dvor v Rimskih ToplicahBarbka Rode, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V času, ko sta varovanje okolja ter skrb zanj vse pomembnejši, je prizadevanje za trajnostno naravnanost turističnih destinacij, ponudnikov in ne nazadnje turistov samih izjemnega pomena. Magistrsko delo se ukvarja s strategijo razvoja nekdaj uspešnega turističnega objekta - vile Savinjski dvor v Rimskih Toplicah. Predstavlja osnove trajnosti in njenega koncepta znotraj turistične industrije, upravljanje trajnostnega turizma, marketing ter koncept butičnega hotela. Popelje nas skozi zgodovino deležnika, izpostavlja potenciale objekta in pripadajočega zemljišča za razvoj v luči trajnosti, predstavlja možnosti povezovanja z deležniki znotraj destinacije ter uvaja inovativne spremljevalne aktivnosti, ki bodo obogatile ponudbo destinacije. Strategije razvoja se loteva z vidika trajnosti ter ekološkega in odgovornega turizma; V benchmarking analizi predstavlja slovenska primera dobre prakse ruralnih butičnih hotelov. Izsledki kvalitativnega raziskovanja so v delu predstavljeni s pomočjo podanih prioritet, ukrepov in indikatorjev, analizo intervjujev s pomembnejšimi deležniki znotraj destinacije Laško - sotočje dobrega ter SWOT analizo.
Ključne besede: trajnostni turizem, strategija trajnostnega razvoja, butični hotel, Rimske Toplice, vila Savinjski dvor
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,45 MB) |
3. Marketing destinacij na YouTubu - znamčenje in zgodbarjenjeTjaša Alegro, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V zadnjih letih različna socialna omrežja pomembno dopolnjujejo tradicionalne oblike marketinških kanalov turistične promocije. YouTube velja za enega izmed najvplivnejših socialnih medijev in podpira tudi vizualno vsebino, ki lahko pozitivno vpliva na ustvarjanje podobe destinacije in odnosa do blagovne znamke. S kvalitativno analizo promocijskih videov destinacijskih menedžmentskih organizacij, ki so bili deljeni na YouTubu, smo želeli ugotoviti, kakšni tipi zgodb se pojavljajo v videih in kakšna je rdeča nit njihove vizualne predstavitve. Ugotovili smo, da videoposnetki v večini prikazujejo kolaže destinacije in da je sosledje dogodkov prisotno le v manjši meri. Prav tako v želji po prikazu celotne destinacije vsi poudarjajo enake vizualne podobe in ne prispevajo k diferenciaciji blagovne znamke destinacije. V nadaljevanju smo s pomočjo kvantitativne analize ugotovili, da se kljub kolažu v visoki meri pojavljajo zgodbarski elementi, predvsem različni liki, vlogo konflikta v promocijskih videih pa prevzema humor, ki skoraj ni prisoten. Kljub pogosti prisotnosti sloganov, ki podpirajo blagovno znamko, zaradi njihove generičnosti ti ne pripomorejo k diferenciaciji destinacije. Prav tako smo ugotovili, da aktivnost destinacijskih menedžmentskih organizacij na YouTubu ne vpliva na večjo priljubljenost videa, vendar pa priljubljenost kanala posamezne destinacijske menedžmentske organizacije vpliva na priljubljenost videa v obliki števila ogledov, »všečkov« in komentarjev. V prihodnje se morajo destinacije bolj usmeriti v znamčenje, zgodbarjenje in specializiranost, da bodo uspešneje dosegle diferenciacijo destinacije.
Ključne besede: marketing destinacij, znamčenje, zgodbarjenje, socialni mediji, YouTube
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,01 MB) |
4. Analiza učinkov turističnih satelitskih računov v Sloveniji in na njenih največjih turističnih trgihAljaž Nerad, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Ključne besede: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Možnost razvoja turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine v LaškemŠpela Kragolnik, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Čeprav kulturni turizem ne predstavlja primarnega motiva za obisk Laškega, ima to mesto bogato kulturno dediščino, ki močno pridobiva na pomenu. Povsem enako je tudi z dediščino gasilstva. Ta se vključuje v turistično ponudbo le z gasilskimi muzeji in zbirkami, zato želimo ponudbo gasilske dediščine nadgraditi in jo inovativno predstaviti z vsebino, ki bo privlačna za obiskovalce. Prvi del magistrskega dela obsegajo teoretična izhodišča in pregled literature obravnavanega področja, zato smo v njem opredelili pojme kulturne dediščine in njene interpretacije v turizmu, turizem, turistično ponudbo ter kulturni turizem. Opisali smo gasilsko dediščino ter se kasneje osredotočili na dediščino prostovoljnega gasilskega društva Laško. V empiričnem delu magistrskega dela smo najprej z raziskavo trga predstavili vključevanje gasilske dediščine v turistično ponudbo. S pomočjo analize PSPN, raziskovalnih podatkov terenskega dela in tehnike odprtega intervjuja pa smo nato ugotavljali, ali obstajajo možnosti za razvoj turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine ter na podlagi tega oblikovali teoretično zasnovo za nova turistična produkta. Pri tem smo ugotovili, da je ideja o produktu na temeljih gasilske dediščine turistično privlačna, predlagana produkta pa bi povzdignila destinacijo v unikatno in inovativno za potencialne obiskovalce.
Ključne besede: kulturna dediščina, turistična ponudba, gasilska dediščina, Laško
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 69; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,90 MB) |
6. Modra frankinja kot osnova vinskega turizma v SevniciVita Petek, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Osrednji produkt sevniškega vinskega turizma je modra frankinja, ki je po kakovosti in razširjenosti glavna rdeča sorta v vinorodni deželi Posavje. Žal pa prepoznavnost in vključenost v turizem še nista na takšnem nivoju, kot bi si turistični deležniki želeli. Problem, ki smo ga reševali v magistrskem delu je, kako modro frankinjo še bolj vključiti v turistično ponudbo Sevnice. Pri svojem raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer: metodo deskripcije, metodo analize vsebine, delno strukturiran intervju (z vinarji, vinogradniki in strokovnjaki vinske stroke smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja). Analiza je pokazala, da je vinski turist visoko izobražen, radoveden človek, ki se spozna na vino. Zanimajo ga lokalna vina in njihova zgodba. Ocenjuje se, da pripada višjemu sloju, na potovanju pa ga poleg vina zanimajo tudi samo področje, pridelava in vinska klet. Ugotovitve glede modre frankinje so pokazale, da je to tisto rdeče vino, ki ima v Posavju idealne pogoje, da se razvije v žlahtno in žametno vino Posavja ter da intervjuvanci poznajo pridelke/izdelke iz modre frankinje, da pa ni dovolj zastopana v trgovskih verigah in da večina intervjuvancev to sorto vina povezuje z mestom Sevnica. Na osnovi naše raziskave ob koncu magistrskega dela predlagamo konkretne turistične produkte.
Ključne besede: modra frankinja, Sevnica, vinski turizem, vinski turist, Posavje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,27 MB) |
7. Razvoj održivog turizma u MeđimurjuPetra Janković, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Turizam danas postaje jedna od najvažnijih i najprofitabilnijih grana. Sve se više ljudi odlučuje na putovanje te upoznavanje drugih i drugačijih krajeva i kultura. Posao i stres u svakodnevnom životu dovodi do toga da je cilj putovanja užitak, opuštanje, zabava i upoznavanje nečeg novog. Turisti izbjegavaju pojam masovnog turizma, čije su posljedice negativne za prirodni i kulturni okoliš, već traže područja s očuvanim okolišem i tradicijom. Cilj ovog istraživanja bio je ispitati mišljenje lokalne zajednice o održivom razvoju turizma na području Međimurske županije, te provjera stanja održivosti na temelju izabranih indikatora održivosti.
Ključne besede: turizam, indikatori održivog turizma, održivi turizam, Međimurska županija
Objavljeno: 09.08.2018; Ogledov: 150; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,11 MB) |
8. Planiranje odgovornog i održivog upravljanja turističkom destinacijom na primeru BeogradaAleksa Panić, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Tema magistarskog rada obrađuje sveukupnu važnost održivog razvoja. Suština je definisati važnost i hitnost implementacije takvog koncepta u turističkoj destinaciji u Beogradu.
Uz dobru strategiju i održivim oblikom organizacije i razvoja Beograd može da očekuje pozitivne efekte za poboljšanje svih segmenata turističke ponude, boljeg pozicioniranja na evropskom turističkom tržištu (što bi stvorilo mogućnost za uvođenje novih radnih mesta, posebno u ugostiteljstvu) i ostvarivanje profita na duži rok. Pored toga, takav koncept bi pozitivno uticao na lokalno stanovništvo. Pored pomenutih novih radnih mesta, stvorili bi se zdraviji uslovi za život. To je posebno važno u velikim gradovima gde postoji velika fluktuacija saobraćaja i gde izduvni gasovi štete okolini. Konačno, uspešno implementiran i primenjen koncept mogao bi da posluži kao primer drugim gradovima u zemlji.
Problem istraživanja bazirao se na otkrivanju glavnih smernica i strategije prema kojima Beograd kao turistička destinacija planira da se razvija, ali i svega onoga što glavnom gradu nedostaje kako bi svojom turističkom ponudom još više zainteresovao i privukao turiste iz Evrope i sveta.
Namena rada bila je kvalitativni pregled postojećih aktivnosti i strategija Turističke organizacije Beograda (TOB), priprema planova za dalji razvoj turističkog mesta. To je bilo veoma važno jer se na osnovu tog istraživanja, stekao uvid u buduće poteze i smernice ka kojima se destinacija kreće, kao ciljeve koje gradksa turistička destinacija želi da postigne u narednom periodu.U radu su korišćene tri metode rada, a to su kvalitativno istraživanje, deskriptivna analiza stanja i komparativni metod.
Beograd je u osnovi predstavljen kao glavni grad Srbije i glavna turistička destinacija zemlje sa svojim geografskim karakteristikama, transportnim sistemom i velikim brojem turističkih atrakcija. Pored toga, analizirani su i smeštajni i ugostiteljski kapaciteti grada, a opisani su i analizirani glavni segmenti turističke ponude Beograda.
U radu je urađena i analizirana SWOT šema Beograda, odnosno jake i slabe tačke, te šanse i pretnje za budući razvoj grada kao turističke destinacije. Ustanovljeno je da Beograd itekako poseduje resurse za ozbiljan i uspešan turistički razvoj, ali i da postoje ozbiljni i neophodni zadaci koji moraju da se urade kako bi taj razvoj bio uspešan i održiv.
Kako bi se sagledala i razumela kompletna slika Beograda kao turističke destinacije, trenutnih aktivnosti, turističkih ponuda, utisaka turista, planova za budućnost, autor je obavio 3 empirijiska istraživanja, u Turističkoj Organizaciji Beograda, u Turističkom info centru i u turstičkoj agenciji "Sabra". To je pomoglo da se definišu osnovni nedostaci u trenutnoj organizaciji destinacije i na osnovu toga, da se kroz primer dobre prakse iz inostranstva, kao što je primer glavnog grada Slovenije, Ljubljane, i njenog koncepta „Zelena Ljubljana”, predlože najbolja moguća rešenja za takve manjkavosti.
Konačno, uzimajući u obzir celokupno stanje turizma u Beogradu, karakteristike grada, postojeću infrastukturu, istraživačka saznanja, ali i trendove u turističkoj industriji, autor je izašao sa konkretnim predlozima koje bi Beograd pomerile u pravcu bolje i kvalitetnije turističke destinacije, koja je pre svega ekološki osvešćenija, sa neophodnom infrastrukturom za prijem, fluktuaciju i razonodu turista. Takođe, konkretni predlozi tiču se i poboljšanja životne sredine i uslova života za lokalno stanovništvo, što je i poenta koncepta održivog razvoja turizma. Podizanje nivoa čistoće i briga o zelenim površinama, mora biti jedan od prioriteta kada se radi o daljem razvoju Beograda kao turističke destinacije. Pored toga, poboljšanje saobraćajne ali i turističke infrastrukture nezaobilazni su segment koji se mora unaprediti kako bi Beograd i njegova turistička ponuda postali dostupniji i funkcionalniji i za turiste i za lokalno stanovništvo.
Ključne besede: Beograd, održivi razvoj, turistička destinacija, razvoj urbanog turizma
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 131; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Prepričevalne tehnike spletnih strani za rezervacijeBruno Božičnik, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V sklopu te magistrske naloge smo raziskovali rabo prepričevalnih tehnik na spletni strani Booking.com. Najprej smo opravili kvalitativni del raziskave, nato še kvantitativni. V kvalitativnem delu smo pridobili različne informacije o rabi prepričevalnih tehnik. Kvalitativni del je bil tudi izhodišče za kvantitativni del raziskave, kjer smo s spletne strani Booking.com zbrali 140 ponudb oziroma enot, ki smo jih analizirali. Rezultati kvantitativnega dela so pokazali, da je povezava med številom recenzij in intenziteto prepričevalnih tehnik šibka, vendar opazna. Povezava med številom zvezdic in intenziteto prepričevalnih tehnik je zmerno močna. Povezave med oceno in intenziteto prepričevalnih tehnik nismo zaznali. Prav tako nismo zaznali povezave med uspešnostjo turizma države in intenzitete prepričevalnih tehnik ali med ceno in intenziteto prepričevalnih tehnik. Rezultate obeh delov raziskave smo interpretirali, omenili nekaj zanimivosti in navedli naša pričakovanja o spremembah rabe prepričevalnih tehnik na spletnih straneh za rezervacije. Prav tako smo izpostavili, katere raziskave bi bilo smiselno opraviti v prihodnje.
Ključne besede: prepričevanje, turizem, promocija, prepričevalne tehnike
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 155; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB) |
10. Interpretacija zgodbe v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glavaTatjana Zupančič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Ključne besede: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,49 MB) |
