1. Trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goricTomi Špindler, 2017, magistrsko delo Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 23
 Polno besedilo (1,62 MB) |
2. Temačni kraji in zgodbe občin brežice in krško kot osnova za razvoj temačnega turizmaNina Veble, 2017, magistrsko delo Opis: Temačni turizem lahko opredelimo kot turizem, ki vključuje potovanja v kraje, povezane s smrtjo, nasiljem, različnimi nesrečami in katastrofami, ki imajo še vedno močan vpliv na naše življenje. Tovrstne kraje označujemo kot temačne. Potovanja v takšne kraje so motivirana z željo obiskovalca po dejanskem ali simboličnem srečanju s smrtjo. Čeprav potovanja, povezana s smrtjo in tragedijami, zasledimo že v obdobju starega Rima, ko so ljudje obiskovali gladiatorske borbe, se je pojem temačni turizem pojavil konec prejšnjega stoletja. Želje turistov po obisku lokacij, povezanih s smrtjo, grozo in trpljenjem, naraščajo. V Sloveniji je področje temačnega turizma še dokaj neraziskano. V nalogi osredotočamo na temačne kraje in zgodbe, vezane na področje občin Brežice in Krško in ugotavljamo ali v sebi nosijo potencial za razvoj turističnega produkta.
Ključne besede: temačni turizem, temačni kraji, smrt, tragedija, Brežice, Krško
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 232; Prenosov: 47
Polno besedilo (4,18 MB) |
3. VPLIV ORGANIZACIJSKE KLIME NA ZADOVOLJSTVO GOSTATjaša Drevenšek, 2016, magistrsko delo Opis: V povezavi s kakovostjo storitev je zadovoljstvo gostov tisti pojem, ki ga hotelirji dobro poznajo in h kateremu stremijo, če želijo poslovati uspešno in obstati na trgu. Storitve gostom pa izvajajo zaposleni, ki delujejo v določenem delovnem okolju. Namen raziskave je ugotoviti, ali vzdušje v delovnem okolju, imenovano organizacijska klima, vpliva na zadovoljstvo hotelskega gosta. Uporabljena metoda spraševanja je bila izvedena z dvema instrumentoma, anketnim vprašalnikom za goste in za zaposlene. Raziskovanje je potekalo 26 dni v petih hotelih istega hotelskega podjetja. V statistično obdelavo je bilo vključenih 251 anketnih vprašalnikov. Mnenja 188 anketiranih gostov so pokazala, da so bili v hotelih zelo zadovoljni, 63 zaposlenih pa je poročalo, da je klima v hotelskem podjetju dobra. Izračun korelacije s Pearsonovim koeficientom je pokazal zelo šibko korelacijo med pojmoma. Izračun statistične pomembnosti kaže na nepomembnost rezultatov, razlog za to pa je lahko premajhen vzorec zaposlenih, napaka v procesu oziroma vprašalniku in podobno.
Ključne besede: hotelirstvo, organizacijska klima, zadovoljstvo gostov
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 411; Prenosov: 52
Polno besedilo (1,15 MB) |
4. UPORABA MOBILNIH TEHNOLOGIJ V PROMOCIJI ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA SLOVENIJE IN HRVAŠKEPeter Planinc, 2016, magistrsko delo Opis: Živimo v času, ko je žepna pametna mobilna naprava postala zmogljivo večnamensko orodje, ki nam omogoča pomembno komunikacijo preko mobilnega svetovnega spleta takoj in od koderkoli. Lahko celo zatrdimo, da mobilna tehnologija v osnovi spreminja navade in stil našega življenja, tako v načinu pridobivanja željenih informacij kot tudi v načrtovanju in izvajanju turističnega udejstvovanja. Z izvedeno raziskavo, ki je temeljila na dveh tehničnih analizah in hevrističnem ocenjevanju, smo preverili, kako so se ponudniki slovenskega zdraviliškega turizma prilagodili in integrirali rešitve, ki uporabnikom mobilnih naprav omogočajo učinkovito pridobivanje informacij preko njihovih spletnih strani. Ugotovili smo, da je večina slovenskih ponudnikov zdraviliškega turizma že optimizirala svoje spletne strani, tako da te zagotavljajo kakovostno uporabniško izkušnjo tudi koristnikom mobilnih naprav. Primerjave podatkov z nam konkurenčnim zdraviliškim turizmom na Hrvaškem kažejo, da so njihove spletne strani manj optimizirane za ustrezno mobilno uporabo, kar bi lahko ocenili kot konkurenčno prednost slovenskega zdraviliškega turizma.
Ključne besede: mobilne tehnologije, mobilna naprava, zdraviliški turizem, e-turizem, mobilni internet
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 381; Prenosov: 53
Polno besedilo (3,34 MB) |
5. GLAMUROZNO KAMPIRANJE V REPNICAH NA BIZELJSKEMJožica Kelnarič, 2016, magistrsko delo Opis: Poudarek magistrskega dela je na povezavi in prepletu kulturne dediščine in glamuroznega kampiranja. Repnice bi tako vključili kot lokacije za glamurozno kampiranje, ki so še neodkrite in nerazvite, ponujajo pa razvojne možnosti v turizmu. Teoretični del zajema osnovne opredelitve na podlagi strokovne literature kulturne dediščine, povezanost dediščinskega turizma s trajnostnim, pomen vinogradništva na Bizeljskem kot kulturne dediščine ter velik pomen repnic, ki delujejo v turistične namene. Osrednji del temelji na opisu in predstavitvi glamuroznega kampiranja v Sloveniji in svetu, s poudarkom na glamuroznem kampiranju v jamah. Prikazani so statistični podatki in opredelitev primera dobre prakse glamuroznega kampiranja v prostorih kozolca Hiše Raduha. Raziskovalni del temelji na povezavi repnic in glamuroznega kampiranja, kar je novost v slovenskem prostoru. Kritičen pogled na prenočevanje v repnicah je prikazan v obliki SWOT analize. Z analizo intervjujev informatorjev smo v zaključku podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Za bolj natančno predstavitev smo med besedilo vključili tudi fotografije.
Ključne besede: Bizeljsko, repnice, glamurozno kampiranje, kulturna dediščina, dediščinski turizem
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 79
Polno besedilo (4,36 MB) |
