Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tema magistarskog rada obrađuje sveukupnu važnost održivog razvoja. Suština je definisati važnost i hitnost implementacije takvog koncepta u turističkoj destinaciji u Beogradu. Uz dobru strategiju i održivim oblikom organizacije i razvoja Beograd može da očekuje pozitivne efekte za poboljšanje svih segmenata turističke ponude, boljeg pozicioniranja na evropskom turističkom tržištu (što bi stvorilo mogućnost za uvođenje novih radnih mesta, posebno u ugostiteljstvu) i ostvarivanje profita na duži rok. Pored toga, takav koncept bi pozitivno uticao na lokalno stanovništvo. Pored pomenutih novih radnih mesta, stvorili bi se zdraviji uslovi za život. To je posebno važno u velikim gradovima gde postoji velika fluktuacija saobraćaja i gde izduvni gasovi štete okolini. Konačno, uspešno implementiran i primenjen koncept mogao bi da posluži kao primer drugim gradovima u zemlji. Problem istraživanja bazirao se na otkrivanju glavnih smernica i strategije prema kojima Beograd kao turistička destinacija planira da se razvija, ali i svega onoga što glavnom gradu nedostaje kako bi svojom turističkom ponudom još više zainteresovao i privukao turiste iz Evrope i sveta. Namena rada bila je kvalitativni pregled postojećih aktivnosti i strategija Turističke organizacije Beograda (TOB), priprema planova za dalji razvoj turističkog mesta. To je bilo veoma važno jer se na osnovu tog istraživanja, stekao uvid u buduće poteze i smernice ka kojima se destinacija kreće, kao ciljeve koje gradksa turistička destinacija želi da postigne u narednom periodu.U radu su korišćene tri metode rada, a to su kvalitativno istraživanje, deskriptivna analiza stanja i komparativni metod. Beograd je u osnovi predstavljen kao glavni grad Srbije i glavna turistička destinacija zemlje sa svojim geografskim karakteristikama, transportnim sistemom i velikim brojem turističkih atrakcija. Pored toga, analizirani su i smeštajni i ugostiteljski kapaciteti grada, a opisani su i analizirani glavni segmenti turističke ponude Beograda. U radu je urađena i analizirana SWOT šema Beograda, odnosno jake i slabe tačke, te šanse i pretnje za budući razvoj grada kao turističke destinacije. Ustanovljeno je da Beograd itekako poseduje resurse za ozbiljan i uspešan turistički razvoj, ali i da postoje ozbiljni i neophodni zadaci koji moraju da se urade kako bi taj razvoj bio uspešan i održiv. Kako bi se sagledala i razumela kompletna slika Beograda kao turističke destinacije, trenutnih aktivnosti, turističkih ponuda, utisaka turista, planova za budućnost, autor je obavio 3 empirijiska istraživanja, u Turističkoj Organizaciji Beograda, u Turističkom info centru i u turstičkoj agenciji "Sabra". To je pomoglo da se definišu osnovni nedostaci u trenutnoj organizaciji destinacije i na osnovu toga, da se kroz primer dobre prakse iz inostranstva, kao što je primer glavnog grada Slovenije, Ljubljane, i njenog koncepta „Zelena Ljubljana”, predlože najbolja moguća rešenja za takve manjkavosti. Konačno, uzimajući u obzir celokupno stanje turizma u Beogradu, karakteristike grada, postojeću infrastukturu, istraživačka saznanja, ali i trendove u turističkoj industriji, autor je izašao sa konkretnim predlozima koje bi Beograd pomerile u pravcu bolje i kvalitetnije turističke destinacije, koja je pre svega ekološki osvešćenija, sa neophodnom infrastrukturom za prijem, fluktuaciju i razonodu turista. Takođe, konkretni predlozi tiču se i poboljšanja životne sredine i uslova života za lokalno stanovništvo, što je i poenta koncepta održivog razvoja turizma. Podizanje nivoa čistoće i briga o zelenim površinama, mora biti jedan od prioriteta kada se radi o daljem razvoju Beograda kao turističke destinacije. Pored toga, poboljšanje saobraćajne ali i turističke infrastrukture nezaobilazni su segment koji se mora unaprediti kako bi Beograd i njegova turistička ponuda postali dostupniji i funkcionalniji i za turiste i za lokalno stanovništvo.
Ključne besede: Beograd, održivi razvoj, turistička destinacija, razvoj urbanog turizma
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Ključne besede: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 82; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Lojalnost destinaciji v destinacijskem marketingu dobiva vedno večji pomen. Cilj omenjenega marketinga je, da se turisti vračajo na isto destinacijo in jo drugim priporočajo kot turistično destinacijo. Da bi bila lojalnost destinaciji dosežena, je pomembna percepcija destinacije, ki si jo ustvarijo turisti med bivanjem na sami destinaciji. Teoretične raziskave potrjujejo, da podoba destinacija pomembno vpliva na samo lojalnost destinaciji, zato smo si zastavili dve pomembni raziskovalni hipotezi. V raziskavo, ki je potekala od meseca junija do meseca avgusta, je bilo vključenih 290 mednarodnih študentov, ki so v študijskem letu 2016/2017 študirali v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da mednarodni študenti visoko ocenjujejo kognitivno in afektivno podobo Slovenije kot turistične destinacije. Poleg ocenjevanja podobe so visoko ocenili tudi lojalnost Sloveniji kot turistični destinaciji. S pomočjo izračuna Pearsonovega koeficienta smo hipotezo, da obstaja povezava med kognitivno podobo in lojalnostjo, potrdili, medtem ko smo drugo hipotezo delno potrdili zaradi šibke povezave med afektivno podobo in lojalnostjo.
Ključne besede: kognitivna podoba, afektivna podoba, lojalnost
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 139; Prenosov: 29
Celotno besedilo (377,07 KB)

Opis: Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko zaokroženo homogeno območje, razdeljeno med statistični regiji Pomurje in Podravje. Znotraj mej Prlekije se nahaja Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, ki smo ga obravnavali v sklopu magistrske naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali pojem turistične destinacije, opredelili načela trajnostnega turizma, opisali vinski turizem, navedli primer delovanja destinacije Steirisches Vulkanland ter predstavili obravnavano območje Ljutomersko-Ormoških goric. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali stališča vinogradnikov in vinarjev do vodoravnega povezovanja in sodelovanja na področju znanja, promocije in dogodkov na območju Ljutomersko-Ormoških goric ter stališča vinogradnikov in vinarjev do vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Ugotovili smo, da imajo vinogradniki in vinarji na obravnavanem območju pozitivno mnenje o medsebojnem povezovanju in vinskem turizmu. Na podlagi pregledane literature in opravljene raziskave smo določili 3 prioritete, ki lahko služijo kot predlog za učinkovit trajnostni razvoj vinskega turizma na območju Ljutomersko-Ormoških goric.
Ključne besede: Turistična destinacija Prlekija, Ljutomersko-Ormoške gorice, vinski turizem, trajnostni in odgovorni razvoj
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 324; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V povezavi s kakovostjo storitev je zadovoljstvo gostov tisti pojem, ki ga hotelirji dobro poznajo in h kateremu stremijo, če želijo poslovati uspešno in obstati na trgu. Storitve gostom pa izvajajo zaposleni, ki delujejo v določenem delovnem okolju. Namen raziskave je ugotoviti, ali vzdušje v delovnem okolju, imenovano organizacijska klima, vpliva na zadovoljstvo hotelskega gosta. Uporabljena metoda spraševanja je bila izvedena z dvema instrumentoma, anketnim vprašalnikom za goste in za zaposlene. Raziskovanje je potekalo 26 dni v petih hotelih istega hotelskega podjetja. V statistično obdelavo je bilo vključenih 251 anketnih vprašalnikov. Mnenja 188 anketiranih gostov so pokazala, da so bili v hotelih zelo zadovoljni, 63 zaposlenih pa je poročalo, da je klima v hotelskem podjetju dobra. Izračun korelacije s Pearsonovim koeficientom je pokazal zelo šibko korelacijo med pojmoma. Izračun statistične pomembnosti kaže na nepomembnost rezultatov, razlog za to pa je lahko premajhen vzorec zaposlenih, napaka v procesu oziroma vprašalniku in podobno.
Ključne besede: hotelirstvo, organizacijska klima, zadovoljstvo gostov
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,15 MB)