1. Foreign Languages in TourismPetra Mikulčić, 2019, magistrsko delo Opis: The aim of this master’s thesis was to examine in what way the foreign language curricula of the higher education institutions for tourism meet the needs of the tourism industry in Croatia. The research was conducted between both parties of this topic – the representatives of higher education institutions for tourism and the tourism industry representatives. The analysis of research results showed there is currently a gap between what the foreign language curricula of the higher education institutions for tourism have to provide and what the tourism industry actually needs. The research results suggested the main reasons for that gap are the absence of unique education strategy in tourism, a lack of practical work associated with tourism studies, overcrowded classrooms and insufficient learning hour rate. They also suggested possible improvements, which would make the foreign language curricula much more effective. Some of them include: the development of the unique education strategy in tourism, a more prudent choice of languages that are being taught, a limitation of enrollment quotes, an emphasised awareness of the importance of personal initiatives, the curricula with more interaction, adopting trends and successful ideas and changes in knowledge evaluation process. It is our hope this research will help in recognising the necessary changes and provide inspiration for improvements.
Ključne besede: Foreign languages, tourism industry, higher education, curricula, Croatia
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 208; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike SlovenijeMarko Ogorelc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 285; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Changes brought about by the Ultra Europe festival to the destination management and marketing of the city of SplitLeo Bartolec, 2019, magistrsko delo Opis: Nowadays, youth and event tourism are new specific types of tourism that have been given more attention in the academic literature. They are gaining in importance in the tourism industry in Croatia. This thesis aims to analyse the importance and impact that is brought by the Ultra Europe music festival to the city of Split, Croatia. The impact that is brought to a destination by a music festival is observed through three areas of analysis; (a) destination image, (b) creation of new products and services in a destination and (c) segmentation of visitors. Through these three dimensions, this thesis aims to see whether the “festivalisation” phenomena happened to the city of Split and how destination management and marketing stakeholders observe changes and use them for their business activities for the tourism market.
Ključne besede: podoba turistične destinacije, mladinski turizem, dogodkovni turizem, oglaševanje, menedžment, festivalizacija
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 196; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Izzivi trajnostnega razvoja turizma v savinjski statistični regijiVid Tratnik, 2019, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo skušali ugotoviti zadovoljstvo turističnih ponudnikov z obstoječim delovanjem trajnostne turistične ponudbe v savinjski statistični regiji. Za pridobitev podatkov smo izvedli anketiranje ponudnikov v izbranih občinah v regiji. Cilji naloge so bili opisati trenutno stanje trajnostnega razvoja, analizirati obstoječe ponudbe in oceniti, kateri ukrepi so bili smiselni za implementacijo trajnostne turistične ponudbe v regiji. V raziskavi je bilo treba dokazati smiselnost večje vključitve aktivne ponudbe pri turističnih ponudnikih. Smiselnost je bila dokazana na osnovi pozitivnih odzivov anketirancev v raziskavi o potrebi po takšni ponudbi. Proces raziskave je bil zanesljiv, saj je bil sprva izveden pregled ponudnikov, ki promovirajo trajnostni turizem ali imajo različne oblike trajnostnega turizma vključene v svojo ponudbo. Na podlagi analize rezultatov raziskave je bil osnovan kratkoročni načrt za implementacijo turističnega produkta. Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskovanja služili predvsem upravljavcem turistične destinacije pri pripravi trajnostnih turističnih produktov v destinaciji. Na podlagi ugotovitev se bodo torej upravljavci lažje in verodostojneje odločali o snovanju turističnih produktov, ki bi jih nameravali tržiti v okviru predmetne destinacije.
Ključne besede: turistični deležniki, turistična destinacija, Savinjska statistična regija, trajnostni turizem, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 250; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,99 MB) |
5. Odgovorno in trajnostno upravljanje vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacijeFranci Mežič, 2019, magistrsko delo Opis: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Ključne besede: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 474; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,41 MB) |
6. Politični vpliv na imidž turistične destinacijeKatarina Dornik, 2019, magistrsko delo Opis: Preverjali smo, kateri dejavniki vplivajo na transfer imidža in do kod sega njihov vpliv. Skozi zgodovino smo poiskali motive za nastanek trenj znotraj Brazilije in kako se to prenaša na politični imidž. Raziskovali smo, kakšen vpliv imajo posamezni elementi in dejavniki političnega imidža na imidž turistične destinacije ter kako se to trenutno odraža. Preverili smo v kolikšni meri politična podoba države vpliva na imidž turistične destinacije in kako izboljšati imidž. Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo Brazilijo in kakšno je splošno mnenje o tej državi. Brazilija je največja država v Južni Ameriki z neverjetnimi naravnimi danostmi in bogastvom, vendar v socialno-ekonomskem primežu. Stanje v državi se refleksira tudi na imidž turistične destinacije, pri čemer gre za transfer imidža med posameznimi dejavniki. Na podlagi naše raziskave ocenjujemo, da se negativni politični imidž odraža tudi na zaznavanje turistične identitete destinacije.
Ključne besede: Brazilija, imidž turistične destinacije, transfer imidža, politični imidž.
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 381; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,00 MB) |
7. Zemljevidi in aplikacijeSimon Hojnik, 2019, magistrsko delo Opis: Naloga v osnovi proučuje, kako se posamezniki odzivajo na uporabo potovalnih aplikacij, namenjenih lokacijskemu pozicioniranju za potrebe turistov. Prvi del naloge se osredotoča na teoretične vidike tradicionalnih in novodobnih metod za odkrivanje destinacije. Podrobneje smo proučili njihov izvor, zgodovinsko ozadje, način delovanja in splošne značilnosti, teoretične modele (model sprejetja tehnologije, teorija inovacijske difuzije in socialna kognitivna teorija), proučili pa smo tudi nekatere pozitivne in negativne učinke, identificirane v prejšnjih raziskavah. S pomočjo ugotovitev smo v drugem delu zastavili pet hipotez, ki ugotavljajo, kaj vpliva na pogostost uporabe potovalnih aplikaciji in ali uporaba potovalnih aplikacij zmanjšuje uporabo tiskanih medijev. Hipoteze smo nato testirali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega se je odzvalo 359 posameznikov. V skladu s poprejšnjimi raziskavami smo ugotovili, da imajo zaznana uporabnost potovalne aplikacije, zaznana enostavnost uporabe, zaznana združljivost in zaznano zaupanje v lastno učinkovitost pozitiven vpliv na uporabo potovalnih aplikacij. Nismo pa zaznali, da bi pogostost uporabe potovalnih aplikacij vplivala na zmanjšanje uporabe tiskanih medijev, čeprav je pogostost uporabe tiskanih medijev v korelaciji s starostjo uporabnikov.
Ključne besede: zemljevidi, aplikacije, pametni telefoni, lokacijsko pozicioniranje, turizem
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,03 MB) |
8. Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v AlpahRok Valenčič, 2019, magistrsko delo Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 496; Prenosov: 79
Celotno besedilo (3,81 MB) |
9. Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru LipiceSara Strah, 2019, magistrsko delo Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 299; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,22 MB) |
10. Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na DolenjskemBogdan Turnšek, 2019, magistrsko delo Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 553; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,44 MB) |
