1. Analiza turističnih strateških dokumentov v Evropi skozi prizmo varnosti in kriminala : magistrsko deloSrečko Medic, 2025, magistrsko delo Opis: Varnost in turizem sta močno povezana. V našem delu smo najprej preučili znanstveno literaturo in ugotavljali, kako sta povezana varnost in turizem ter kriminal in turizem. Zatem smo preučili, kako sta varnost in kriminal vključena v strateške turistične dokumente. Pri analizi smo se osredotočili na območje Evrope, preučevali pa smo dokumente Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Romunije, Srbije in Francije. Za navedene države smo preučili tudi indekse varnosti, in sicer Global Peace Index, Global Terrorism Index in Travel & Tourism Development Index. Na podlagi analize indeksov smo razvrstili preučevane države in zatem te ugotovitve povezovali z analizo njihovih strateških dokumentov. Ugotovitve z iskanjem ključnih besed »varnost«, »kriminal«, »kaznivo dejanje«, »terorizem« in »policija« smo tudi uokvirili z namenom ugotovitve konteksta ali namena piscev dokumentov. V povezavi z nastankom slovenske turistične strategije smo opravili intervju s predstavnico Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Sklepna ugotovitev našega dela je, da je območje Evrope varno, enako velja tudi za območja preučevanih držav, zato posebno vključevanje varnosti oziroma kriminala v strateške dokumente ni tako nujno potrebno. Ključne besede: : varnost, kriminal, terorizem, turizem, strateški turistični dokumenti, indeksi varnosti držav Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,98 MB) |
2. Vpliv občin pri upravljanju naravnih vrednot Pohorja : magistrsko deloNina Andrejč, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje. Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote. Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,66 MB) |
3. Vplivnostni marketing in oblikovanje podobe turistične destinacije s TikTok plesnimi videoposnetki : magistrsko deloAnđela Babić, 2025, magistrsko delo Opis: Delo podaja pregled povezav med vplivnostnim marketingom, podobo turističnih destinacij ter TikTok plesnimi videoposnetki. Temeljni raziskovalni problem predstavlja vprašanje, kako so v plesnih TikTok videoposnetkih predstavljene podobe turističnih destinacij in kako jih uporabniki TikToka dojemajo. TikTok plesne videoposnetke obravnavamo kot marketinško orodje za grajenje pozitivne podobe turistične destinacije. Rezultati koristijo strokovnjakom za marketing ter oddelkom, zadolženim za strateški razvoj turističnih destinacij. Rezultati kvantitativne analize 143 TikTok plesnih videoposnetkov mikro, makro in mega vplivnežev pokažejo prepletanje prikazovanja turističnih znamenitosti, glasbe in plesa. Analiza odzivov uporabnikov TikToka s pomočjo dveh fokusnih skupin in uporabo metode video elicitacije pokaže, dale preplet vseh treh elementov omogoča prepoznavnost turističnih destinacij, kar se kaže kot najboljša strategija za ustvarjanje TikTok plesnih videoposnetkov, namenjenih sooblikovanju pozitivne podobe turistične destinacije. Ključne besede: vplivnostni marketing, podoba turistične destinacije, ples, TikTok, videoposnetki Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,11 MB) |
4. Vizualna komunikacija na Instagramu : primer Slovenske turistične organizacije in izbranih slovenskih destinacijLuka Stanić, 2024, magistrsko delo Opis: Instagram je postal eno glavnih promocijskih orodij. Destinacija se mora zavedati trendov in promocijskih vsebin, ki so predstavljene na Instagramu, da lahko konkurira na visoko konkurenčnem trgu. Za uspešno promocijo destinacije je treba razumeti, kako destinacijo promovirati, in kar je še bolj pomembno, vedeti, katere vsebine promovirati. Vsebina promocije mora temeljiti na preferencah uporabnikov, torej občinstva. Da bi ugotovili, kaj promovirati, še več, kakšne so preference občinstva, smo naredili tematsko analizo Instagram objav STO in izbranih slovenskih destinacij ter izvedli kvantitativno raziskavo, katere namen je bil pridobiti preference anketirancev glede določenih pojavov. Prišli smo do spoznanja, da se na Instagramu najbolj promovirajo naravni elementi, da sta na fotografijah najbolj zastopani naravni barvi modra in zelena ter da so predmeti na fotografijah največkrat povezani z naravo. Ugotovili smo tudi, da anketiranci dajejo prednost naravni dediščini pred kulturno dediščino, imajo višjo stopnjo naklonjenosti fotografijam s prevladujočimi naravnimi barvami (modro in zeleno) kot fotografijam z drugimi prevladujočimi barvami, dajejo prednost fotografijam iz uradnih virov v primerjavi s fotografijami iz neuradnih virov (UGC) in da imajo raje fotografije pokrajin, kjer ni ljudi. Na podlagi ugotovitev smo izdelali model za uspešno objavo fotografij na Instagramu, ki služi kot vodilo destinacijam in turističnim deležnikom. Ključne besede: vizualno komuniciranje, identiteta destinacije, turizem, družbeni mediji, odnosi z javnostmi. Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (12,18 MB) |
5. Slovenska turistična politika od 1992 do 2018 : magistrsko deloBoštjan Koželj, 2024, magistrsko delo Opis: Tranzicija iz socialističnega v kapitalistično okolje vpliva na številne vidike družbe, vključno s turistično politiko. Na primeru turistične politike se odražajo spremembe v ekonomskem sistemu, družbeni strukturi in političnem okolju. Socializem je pogosto pomenil močno centralizirano upravljanje, medtem ko kapitalizem prinaša večjo vlogo tržnih sil. V turistični politiki to lahko pomeni prehod od centralnega planiranja do večje vključenosti zasebnega sektorja. V obdobju med letoma 1992 in 2018 se je turistična politika Slovenije oblikovala pod vplivom številnih dejavnikov. Deležniki v procesu oblikovanja politik so zajemali vladne organizacije, lokalne skupnosti, podjetnike, nevladne organizacije in druge. Pomembno je razumeti, kako so se njihova stališča odražala v konkretnih politikah. Na turistično industrijo so politični akterji vplivali preko stališč, ki so se odražala v odločitvah glede turistične politike. Analiza političnih strank preko programov in koalicijskih sporazumov omogoča vpogled v to, kako so različni politični dejavniki oblikovali turistično politiko v določenem obdobju. Vprašanja, ki so zaznamovala razvoj turistične politike, so se nanašala na trajnostni razvoj, promocijo turizma, infrastrukturne naložbe, varstvo okolja, upravljanje z naravnimi viri in drugo. Delo zato zajema pregled celotne turistične politike, ki presega (zgolj) zakonodajni vidik. V delu se obravnava tranzicijo turistične politike iz socialistične v kapitalistično ter oblikovanje le-te v obdobju med letoma 1992 in 2018, pri čemer se osredotoča na deležnike, politične akterje, stališča, vključenost političnih strank in ključna vprašanja. Ključne besede: turistična politika, vloga vlad v turizmu, trajnostni turizem, deležniki v turizmu, javna politika Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Raziskovanje všečnosti pokrajine : eksperimentalna primerjava Avatarja, Kitajske in HavajevKaja Šetinc, 2024, magistrsko delo Opis: Ali so turistom fiktivno pretirane pokrajine bolj všeč kot realistične? Magistrska naloga raziskuje všečnost realističnih in fiktivnih predstavitev pokrajin z uporabo eksperimentalne primerjave med slikami dejanskih destinacij na Kitajskem in Havajih ter prizori iz filma »Avatar: Pot vode«. Teorija tekočnosti obdelave zagovarja, da lahko fiktivne, tj. pretirane in izmišljene pokrajine bolj privlačijo turiste zaradi nenavadnosti in edinstvenosti, v nasprotju z realističnimi pokrajinami na Zemlji. Tako smo na podlagi tega zastavili hipoteze in izvedli raziskavo s 400 anketiranci. Njihova naloga je bila oceniti privlačnost prikazanih pokrajin. Pričakovano je bilo, da bodo fiktivne pokrajine zaradi pretiravanja resničnih, že obstoječih pokrajin, bolj privlačne, a so rezultati pokazali ravno nasprotno. Čeprav so fiktivne destinacije všečne, je bilo ugotovljeno, da so udeleženci raje izbrali realistične predstavitve pokrajin, ki so sprožile večjo željo po obisku in so se z njimi udeleženci bolj poistovetili z aktualno in idealno samopodobo v navezavi s podobo destinacije. Povezava rezultatov nakazuje na močno povezanost Slovencev z naravo, saj so izbrali pristne in realistične destinacije nad fiktivnimi. Poleg tega so bile realistične podobe pokrajin visoke kakovosti in opremljene z zeleno/modro barvno paleto, s čimer se predstavlja tudi Slovenija. Raziskava je korak bližje k razumevanju turistične promocije v Sloveniji, ki poudarja pomembnost resničnosti in skladnosti samopodobe. Ključne besede: Všečnost pokrajine, realističnost vs. fiktivnost, turistična promocija, želja po obisku destinacije, samopodoba, Avatar: Pot vode Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,36 MB) |
7. Predstavljanje in znamčenje Prlekije skozi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina : magistrsko deloMatija Režonja, 2024, magistrsko delo Opis: Nekateri turisti posebej načrtujejo potovanja za obisk filmskih festivalov, iščejo filmske izkušnje in priložnost za interakcijo s filmskimi ustvarjalci. Kulturni, filmski, vinski turizem, znamčenje destinacije in dogodki, kot je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, se prepletajo v ustvarjanju take turistične izkušnje. V nalogi smo raziskali, kako je mogoče kulturni, filmski in vinski turizem povezati za izboljšanje blagovne znamke destinacije. S kvalitativno in primerjalno analizo smo raziskovali vpliv Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina na krepitev turistične znamke Prlekija. Analizirali smo objave na Facebook in Instagram profilu Grossmannovega festivala ter pregledali spletne članke in objave o festivalu. Cilj analize je bil ugotoviti, v koliko objavah o Grossmannovem festivalu se omenja ali opisuje tudi Prlekija in njeni turistični atributi in kako se piše o Prlekiji v teh objavah. Od turističnih segmentov, prepoznanih ob Grossmannovem festivalu, je najbolj prepoznano vino, ki je že vključeno v festival in tudi v ime festivala. S svojim edinstvenim konceptom je festival postal prepoznaven na mednarodnem nivoju in privablja obiskovalce iz vsega sveta in s tem prispeva k promociji Prlekije kot turistične destinacije ter krepi njeno znamko na svetovnem zemljevidu. Ključne besede: filmski festival, kulturni turizem, znamčenje destinacije, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (6,07 MB) |
8. Kultura gozda : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmuMargareta Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva. Ključne besede: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,89 MB) |
9. Analiza pomena in znanja italijanskega jezika pri turističnih ponudnikih Posavja : magistrsko deloTanja Hlebec, 2023, magistrsko delo Opis: Italija je eden izmed najpomembnejših emitivnih trgov za Slovenijo, zato smo želeli raziskati, kakšen pomen turistični ponudniki Posavja pripisujejo znanju tujih jezikov, in preveriti, kako komunicirajo s tujimi turisti na splošno ter kako poteka komunikacija z italijanskimi turisti. V nalogi smo predstavili tržni profil Italije in z raziskavo ugotovili, kako sta prilagojeni ponudba in komunikacija za italijanske turiste ter na katerih področjih se lahko turistični ponudniki Posavja izboljšajo, kar bi posledično prispevalo k večji kakovosti občin in cele regije. V današnjem času globalizacije in nenehnih sprememb je pomembno, da se posamezniki ter podjetja jezikovno in kulturno prilagajajo, saj imajo tako več možnosti za uspešnost pri poslovanju. Na osnovi raziskave, ki smo jo izvedli v sklopu naloge, smo poskušali oblikovati priporočila za turistične ponudnike, kako naj bi v prihodnosti izboljšali svojo komunikacijo v italijanskem jeziku. Ključne besede: turizem, Posavje, tuji jezik, italijanski jezik Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,76 MB) |
10. Percepcija luksuza med glamping ponudniki : magistrsko deloJan Pokorny, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo se nanaša na razumevanje definicije luksuza s strani slovenskih glamping ponudnikov. Pojem luksuz v osnovi predstavlja visok nivo materialne dobrine ali storitve, vendar se pojavlja vprašanje, ali je v sodobnem času le prestižna ponudba človeškega vira tista, ki tvori luksuz. Živimo v stresnem času, v katerem iščemo pobeg iz vsakdana, kar se vse pogosteje odraža v obliki pobega v drugačno okolje in z željo po doživetju. Prav takšna lokacija in takšno doživetje sta lahko potencialna luksuzna elementa, na podlagi katerih v delu opredeljujemo, ali ju tovrstni ponudniki tako tudi prepoznavajo in vključujejo v svojo ponudbo. V sklopu opisanega se med drugim osredotočamo na
dejstvo, ali slovenski glamping ponudniki prepoznavajo potrebe svojih gostov in jim zagotovijo iskani luksuz. Luksuz je namreč pojem subjektivnega vidika, torej posamezniki si ga lahko razlagamo različno, denimo kot prestižno namestitveno kapaciteto ali pa kot zgolj atraktivno lokacijo oziroma edinstveno doživetje. Ključne besede: glamping, kampiranje, luksuz, doživetje, narava Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,63 MB) |