| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljevidi in aplikacije
Simon Hojnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Naloga v osnovi proučuje, kako se posamezniki odzivajo na uporabo potovalnih aplikacij, namenjenih lokacijskemu pozicioniranju za potrebe turistov. Prvi del naloge se osredotoča na teoretične vidike tradicionalnih in novodobnih metod za odkrivanje destinacije. Podrobneje smo proučili njihov izvor, zgodovinsko ozadje, način delovanja in splošne značilnosti, teoretične modele (model sprejetja tehnologije, teorija inovacijske difuzije in socialna kognitivna teorija), proučili pa smo tudi nekatere pozitivne in negativne učinke, identificirane v prejšnjih raziskavah. S pomočjo ugotovitev smo v drugem delu zastavili pet hipotez, ki ugotavljajo, kaj vpliva na pogostost uporabe potovalnih aplikaciji in ali uporaba potovalnih aplikacij zmanjšuje uporabo tiskanih medijev. Hipoteze smo nato testirali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega se je odzvalo 359 posameznikov. V skladu s poprejšnjimi raziskavami smo ugotovili, da imajo zaznana uporabnost potovalne aplikacije, zaznana enostavnost uporabe, zaznana združljivost in zaznano zaupanje v lastno učinkovitost pozitiven vpliv na uporabo potovalnih aplikacij. Nismo pa zaznali, da bi pogostost uporabe potovalnih aplikacij vplivala na zmanjšanje uporabe tiskanih medijev, čeprav je pogostost uporabe tiskanih medijev v korelaciji s starostjo uporabnikov.
Ključne besede: zemljevidi, aplikacije, pametni telefoni, lokacijsko pozicioniranje, turizem
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

3.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 124; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

4.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 190; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Analiza zadovoljstva tujih gostov v Zdravilišču Radenci
Gregor Černoga, 2019, magistrsko delo

Opis: Turizem je hitrorastoča dejavnost po vsem svetu, ki vsebuje gospodarske, okoljske in kulturne vidike, ki igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju potrošnje in trgovine. Zaradi kompleksnosti panoge so v turizmu potrošniki, gostje še posebej pozorni na kakovost storitev, ki so jih deležni, zato se od zaposlenih v turističnem sektorju pričakuje, da kot izvajalci storitev gostu pričarajo srečo in zadovoljstvo. Še posebej je to opazno v zdraviliški dejavnosti, s katero se ukvarjajo tudi Zdravilišče Radenci, kjer so zaposleni največ v stiku z gosti, hkrati pa jim ponujajo cel sklop različnih storitev, s čimer vprašanje zadovoljstva gostov postane veliko bolj kompleksno. Zatorej gostoljubje obstane le tako, da se gosta vedno postavi na prvo mesto, kljub temu da je pod vprašajem še tako obrobna operativna zadeva ali načrt. V magistrskem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva tujih gostov. Podatke smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, ki smo jih pri analiziranju rezultatov obdelali z različnimi statističnimi kazalniki, kot so povprečje, mediana, standardni odklon, najnižja in najvišja vrednost ter frekvence in relativne frekvence (odstotki). Za preverjanje hipotez smo uporabili korelacijsko analizo za ugotavljanje povezanosti med spremenljivkami, regresijsko analizo za ugotavljanje vpliva med spremenljivkami ter t-test za neodvisne vzorce za ugotavljanje razlik med povprečji dveh skupin anketirancev. Narejena raziskava je prikazala aktualno stanje zadovoljstva gostov v Zdravilišču Radenci. Podjetju smo s tem prikazali prednosti in slabosti v ponudbi, s čimer smo jim dali iztočnice za načrtovanje njihovih aktivnosti v prihodnosti.
Ključne besede: Turizem, zadovoljstvo gostov, zdraviliška dejavnost, Zdravilišče Radenci
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 416; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (511,64 KB)

6.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina
Barbara Slak, 2019, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Ključne besede: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 191; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

7.
Učinki plačilne nediscipline na poslovanje podjetja Terme Resort d.o.o.
Srečko Cirnski, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Plačilna nedisciplina predstavlja podjetju tveganje, na katero moramo biti izredno pozorni. Za obstoj podjetja velja, da moramo nenehno zagotavljati plačilno sposobnost, ki je najpomembnejši cilj finančne funkcije. Turizem ima mnoge pozitivne multiplikacijske učinke na celotno gospodarstvo, poleg gospodarske rasti in zagotavljanja delovnih mest pomembno vpliva na rast mnogih držav in regij. Zaradi multiplikacijskih učinkov pa se posledice plačilne nediscipline, ko govorimo o plačilni nedisciplini v turizmu, odražajo na vseh ravneh. Da podjetje preživi v kriznih obdobjih, je izredno pomemben denarni tok. Za poravnavanje obveznosti do dobaviteljev, bank, države in zaposlenih morajo pristojni v podjetjih poskrbeti za soliden denarni tok, ki jim omogoča plačilo obveznosti ob zapadlosti in nadaljnji razvoj in rast družbe. Da se lahko podjetja prilagajajo razmeram na trgu, je izredno pomembno, da so se sposobna v zelo kratkem času preusmeriti na druge trge. Z raziskavo smo ugotovili, da je podjetje Terme Resort d.o.o. na dobri poti, saj so izračunani kazalniki pokazali, da se stanje iz leta v leto izboljšuje.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, vzroki za plačilno nedisciplino, ukrepi za preprečitev plačilne nediscipline, likvidnost, denarni tok.
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 161; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Uresničevanje trajnostnega razvoja turizma
Maja Klančnik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Turizem je postal največja svetovna storitvena panoga. Število turistov neprestano narašča, kar pa pomeni tudi vse močnejše vplive in pritiske na okolje. Kot odziv na masovni turizem so nastali novi koncepti in vrste turizma, razvile so se številne turistične strategije in ukrepi, ki se zavzemajo za trajnostna načela. Eno izmed strategij udejanjanja trajnostnih načel turizma predstavlja glamping oziroma glamurozno kampiranje, ki je danes trend v ponudbi turističnih nastanitev in pogosta nadgradnja obstoječi ponudbi kampov. Zaradi prednosti pristnega doživetja narave, ki jih tovrstna oblika namestitev prinaša, se glamping uvršča med ponudbo ekoturizma. Ponudba glampinga se uspešno razvija tudi na območju Slovenije, kjer jih je trenutno 46. Glede na to, da glamping nudi večje udobje in luksuz gostom, se pojavlja vprašanje o dejanskem upoštevanju koncepta trajnostnega razvoja v poslovanju tovrstnih objektov. S pomočjo anketiranja in intervjuja smo tako opravili raziskavo, v kateri smo ugotavljali ozaveščenost ponudnikov glampinga o konceptu trajnostnega razvoja ter raziskali, ali glamping ponudba resnično sledi konceptu trajnosti. V raziskavo smo vključili le slovenske ponudnike glamping nastanitev, ki omogočajo celoletno turistično ponudbo. Sodeč po raziskavi ponudniki zelo dobro poznajo koncept trajnostnega razvoja in slednjemu uspešno sledijo tudi v poslovanju svojih namestitvenih objektov, kjer so nekoliko bolj uspešni tisti, ki poslujejo krajši čas.
Ključne besede: glamping, nastanitev, trajnostni razvoj, turizem, Slovenija
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 244; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

9.
Strategija trajnostnega razvoja Vile Savinjski dvor v Rimskih Toplicah
Barbka Rode, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V času, ko sta varovanje okolja ter skrb zanj vse pomembnejši, je prizadevanje za trajnostno naravnanost turističnih destinacij, ponudnikov in ne nazadnje turistov samih izjemnega pomena. Magistrsko delo se ukvarja s strategijo razvoja nekdaj uspešnega turističnega objekta - vile Savinjski dvor v Rimskih Toplicah. Predstavlja osnove trajnosti in njenega koncepta znotraj turistične industrije, upravljanje trajnostnega turizma, marketing ter koncept butičnega hotela. Popelje nas skozi zgodovino deležnika, izpostavlja potenciale objekta in pripadajočega zemljišča za razvoj v luči trajnosti, predstavlja možnosti povezovanja z deležniki znotraj destinacije ter uvaja inovativne spremljevalne aktivnosti, ki bodo obogatile ponudbo destinacije. Strategije razvoja se loteva z vidika trajnosti ter ekološkega in odgovornega turizma; V benchmarking analizi predstavlja slovenska primera dobre prakse ruralnih butičnih hotelov. Izsledki kvalitativnega raziskovanja so v delu predstavljeni s pomočjo podanih prioritet, ukrepov in indikatorjev, analizo intervjujev s pomembnejšimi deležniki znotraj destinacije Laško - sotočje dobrega ter SWOT analizo.
Ključne besede: trajnostni turizem, strategija trajnostnega razvoja, butični hotel, Rimske Toplice, vila Savinjski dvor
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 199; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

10.
Marketing destinacij na YouTubu - znamčenje in zgodbarjenje
Tjaša Alegro, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih različna socialna omrežja pomembno dopolnjujejo tradicionalne oblike marketinških kanalov turistične promocije. YouTube velja za enega izmed najvplivnejših socialnih medijev in podpira tudi vizualno vsebino, ki lahko pozitivno vpliva na ustvarjanje podobe destinacije in odnosa do blagovne znamke. S kvalitativno analizo promocijskih videov destinacijskih menedžmentskih organizacij, ki so bili deljeni na YouTubu, smo želeli ugotoviti, kakšni tipi zgodb se pojavljajo v videih in kakšna je rdeča nit njihove vizualne predstavitve. Ugotovili smo, da videoposnetki v večini prikazujejo kolaže destinacije in da je sosledje dogodkov prisotno le v manjši meri. Prav tako v želji po prikazu celotne destinacije vsi poudarjajo enake vizualne podobe in ne prispevajo k diferenciaciji blagovne znamke destinacije. V nadaljevanju smo s pomočjo kvantitativne analize ugotovili, da se kljub kolažu v visoki meri pojavljajo zgodbarski elementi, predvsem različni liki, vlogo konflikta v promocijskih videih pa prevzema humor, ki skoraj ni prisoten. Kljub pogosti prisotnosti sloganov, ki podpirajo blagovno znamko, zaradi njihove generičnosti ti ne pripomorejo k diferenciaciji destinacije. Prav tako smo ugotovili, da aktivnost destinacijskih menedžmentskih organizacij na YouTubu ne vpliva na večjo priljubljenost videa, vendar pa priljubljenost kanala posamezne destinacijske menedžmentske organizacije vpliva na priljubljenost videa v obliki števila ogledov, »všečkov« in komentarjev. V prihodnje se morajo destinacije bolj usmeriti v znamčenje, zgodbarjenje in specializiranost, da bodo uspešneje dosegle diferenciacijo destinacije.
Ključne besede: marketing destinacij, znamčenje, zgodbarjenje, socialni mediji, YouTube
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 258; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici