Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Instagram je postal eno glavnih promocijskih orodij. Destinacija se mora zavedati trendov in promocijskih vsebin, ki so predstavljene na Instagramu, da lahko konkurira na visoko konkurenčnem trgu. Za uspešno promocijo destinacije je treba razumeti, kako destinacijo promovirati, in kar je še bolj pomembno, vedeti, katere vsebine promovirati. Vsebina promocije mora temeljiti na preferencah uporabnikov, torej občinstva. Da bi ugotovili, kaj promovirati, še več, kakšne so preference občinstva, smo naredili tematsko analizo Instagram objav STO in izbranih slovenskih destinacij ter izvedli kvantitativno raziskavo, katere namen je bil pridobiti preference anketirancev glede določenih pojavov. Prišli smo do spoznanja, da se na Instagramu najbolj promovirajo naravni elementi, da sta na fotografijah najbolj zastopani naravni barvi modra in zelena ter da so predmeti na fotografijah največkrat povezani z naravo. Ugotovili smo tudi, da anketiranci dajejo prednost naravni dediščini pred kulturno dediščino, imajo višjo stopnjo naklonjenosti fotografijam s prevladujočimi naravnimi barvami (modro in zeleno) kot fotografijam z drugimi prevladujočimi barvami, dajejo prednost fotografijam iz uradnih virov v primerjavi s fotografijami iz neuradnih virov (UGC) in da imajo raje fotografije pokrajin, kjer ni ljudi. Na podlagi ugotovitev smo izdelali model za uspešno objavo fotografij na Instagramu, ki služi kot vodilo destinacijam in turističnim deležnikom.
Ključne besede: vizualno komuniciranje, identiteta destinacije, turizem, družbeni mediji, odnosi z javnostmi.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (12,18 MB)

Opis: Ali so turistom fiktivno pretirane pokrajine bolj všeč kot realistične? Magistrska naloga raziskuje všečnost realističnih in fiktivnih predstavitev pokrajin z uporabo eksperimentalne primerjave med slikami dejanskih destinacij na Kitajskem in Havajih ter prizori iz filma »Avatar: Pot vode«. Teorija tekočnosti obdelave zagovarja, da lahko fiktivne, tj. pretirane in izmišljene pokrajine bolj privlačijo turiste zaradi nenavadnosti in edinstvenosti, v nasprotju z realističnimi pokrajinami na Zemlji. Tako smo na podlagi tega zastavili hipoteze in izvedli raziskavo s 400 anketiranci. Njihova naloga je bila oceniti privlačnost prikazanih pokrajin. Pričakovano je bilo, da bodo fiktivne pokrajine zaradi pretiravanja resničnih, že obstoječih pokrajin, bolj privlačne, a so rezultati pokazali ravno nasprotno. Čeprav so fiktivne destinacije všečne, je bilo ugotovljeno, da so udeleženci raje izbrali realistične predstavitve pokrajin, ki so sprožile večjo željo po obisku in so se z njimi udeleženci bolj poistovetili z aktualno in idealno samopodobo v navezavi s podobo destinacije. Povezava rezultatov nakazuje na močno povezanost Slovencev z naravo, saj so izbrali pristne in realistične destinacije nad fiktivnimi. Poleg tega so bile realistične podobe pokrajin visoke kakovosti in opremljene z zeleno/modro barvno paleto, s čimer se predstavlja tudi Slovenija. Raziskava je korak bližje k razumevanju turistične promocije v Sloveniji, ki poudarja pomembnost resničnosti in skladnosti samopodobe.
Ključne besede: Všečnost pokrajine, realističnost vs. fiktivnost, turistična promocija, želja po obisku destinacije, samopodoba, Avatar: Pot vode
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva.
Ključne besede: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,89 MB)

Opis: Zaključno delo se nanaša na razumevanje definicije luksuza s strani slovenskih glamping ponudnikov. Pojem luksuz v osnovi predstavlja visok nivo materialne dobrine ali storitve, vendar se pojavlja vprašanje, ali je v sodobnem času le prestižna ponudba človeškega vira tista, ki tvori luksuz. Živimo v stresnem času, v katerem iščemo pobeg iz vsakdana, kar se vse pogosteje odraža v obliki pobega v drugačno okolje in z željo po doživetju. Prav takšna lokacija in takšno doživetje sta lahko potencialna luksuzna elementa, na podlagi katerih v delu opredeljujemo, ali ju tovrstni ponudniki tako tudi prepoznavajo in vključujejo v svojo ponudbo. V sklopu opisanega se med drugim osredotočamo na dejstvo, ali slovenski glamping ponudniki prepoznavajo potrebe svojih gostov in jim zagotovijo iskani luksuz. Luksuz je namreč pojem subjektivnega vidika, torej posamezniki si ga lahko razlagamo različno, denimo kot prestižno namestitveno kapaciteto ali pa kot zgolj atraktivno lokacijo oziroma edinstveno doživetje.
Ključne besede: glamping, kampiranje, luksuz, doživetje, narava
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,63 MB)