SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1476
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Dostopnost do virov financiranja malih podjetij
Vesna Glavak, 2017, magistrsko delo

Opis: Majhna in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, saj predstavljajo več kot 99 odstotkov vseh družb v EU in Sloveniji. Mala in srednje velika podjetja so v Sloveniji pomembnejša za gospodarski razvoj kot v povprečju v EU, saj prav ta podjetja prispevajo k večji zaposljivosti in ustvarjanju dodane vrednosti za okoli pet odstotnih točk več kot je evropsko povprečje. Le-to znaša 66,5 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, ki ustvarjajo okoli 60 odstotkov bruto dodane vrednosti. Iz zgoraj omenjene statistike vidimo, da so mala in srednje velika podjetja veliko bolj fleksibilna kot velika, zaradi tega bolj ranljiva in prepoznana kot kategorija, ki ima otežen dostop do finančnih virov. Tako je za podjetja zelo pomembna ponudba različnih virov financiranja, ki so predstavljena v magistrskem delu. Zelo pomembno vlogo pri dostopu do finančnih virov imajo razne domače in mednarodne institucije ter država skupaj z razvojno politiko EU. Zavedajo se, da so mala podjetja zelo pomembna za razvoj gospodarstva, zato so instrumenti in dostop do finančnih virov usmerjeni prav v to.
Ključne besede: stopnje financiranja, viri financiranja, podporne institucije, dostop do finančnih virov
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

32.
Vpetost projektnega managementa v organizacijsko strukturo slovenskih bank
Sven Jakić, 2017, magistrsko delo

Opis: Projektni management lahko obravnavamo ožje kot management, ki je zadolžen za projekte, ali širše, v povezavi s procesi in managementom pred nastankom projekta in po njegovem končanju. Glede na to, da gre za način vodenja, ki se je uveljavljal predvsem v projektno usmerjenih podjetjih, kot so denimo gradbena in ostala inženiring podjetja, lahko danes trdimo, da je prešel meje tradicionalnega projektno usmerjenega podjetja in je prisoten v večini sodobnih organizacij. V finančnih ustanovah, kot so banke, je za optimalno zagotavljanje projektnega delovanja potrebna vzpostavitev oddelka, ki skrbi za racionalnejše rešitve na področju projektnega managementa in udejanjanja strategij. Posledično svetovne, evropske in v zadnjih letih tudi slovenske banke sledijo trendu z ustanavljanjem t. i. PMO-jev (Project Management Office). Gre za projektno orientirane pisarne, oddelke ali celo sektorje, ki so zadolženi izključno za interno projektno delo. Naloga temelji na podrobni predstavitvi in analizi organiziranosti projektnih pisarn nekaterih večjih slovenskih bank, ki sodijo v krog sistemsko pomembnih. Raziskava je podkrepljena s prej predstavljeno teoretično razlago kot tudi s primeri delovanja projektnih pisarn iz tujine.
Ključne besede: projektni management, strateški management, projektna pisarna, projekt
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

33.
Obvladovanje tveganj pri »peer to peer« posojilih
Andrej Blagotinšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Nove digitalne tehnologije botrujejo procesu preoblikovanja obstoječih vrednostih verig finančnih produktov oz. storitev. »P2P« posojila so nov in inovativen način tako investiranja presežkov finančnih sredstev kot tudi prejemanja finančnega kapitala. Število tovrstnih posojil konstantno raste, vendar posojilodajalci niso profesionalni investitorji. Posojilodajalci prevzemajo veliko tveganje, saj so »P2P« posojila izdana brez zavarovanja. V ta namen »P2P« platforme izdajajo historične podatke o posojilojemalcih. V delu se osredotočamo na identifikacijo tveganj, ki so prisotna pri tovrstnem investiranju in na napovedovanje možnosti neplačil posojil. Empirična študija analizira podatke pridobljene iz platforme Bondora (N=1823) od leta 2009 do 2015. Opravili smo statistično analizo spremenljivk. Razvili smo Logit model za napovedovanje neplačil. Kakovost modela smo preverjali z ROC krivuljo, optimizacijo modela pa na osnovi uravnoteženja klasifikacijske natančnosti, kjer smo dololčili optimalno presečno vrednost. Rezultati so pokazali, da kreditni model za napovedovanje neplačil zmanjšuje verjetnost finančne izgube pri »P2P« investiranju.
Ključne besede: kreditno tveganje, verjetnost neplačila, »P2P« posojila, LOGIT model, obvladovanje tveganj, C25 Discrete Regression and Qualitative Choice Models, G21 Banks, G17, Financial Forecasting and Simulation
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

34.
Prvi učinki pokojninske reforme ZPIZ-2 s poudarkom na starostni pokojnini
Tjaša Falež, 2017, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil od njegove zasnove po osamosvojitvi že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Zadnja reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-2) je nastopila s 1. 1. 2013. Razlogi zanjo so staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, podaljševanje časa preživetega v pokoju itd. Vse to vpliva na nevzdržnost javnofinančne blagajne. Ker so demografske napovedi za prihodnost še slabše, so zaostritve na tem področju bile neizogibne. Slovenija je trenutno po izdatkih za pokojnine še pod evropskim povprečjem, dolgoročno pa bo to povprečje celo presegla. Ključne novosti zajemajo zaostrene pogoje odmere pravic, področje predčasne in delne upokojitve, bonuse za kasnejšo upokojitev, postopen dvig upokojitvene starosti in informativno osebno evidenco. Spremembe se uvajajo postopno. Z analizo v empiričnem delu smo ugotavljali prve učinke reforme ZPIZ-2, pri čemer smo ugotovili, da ta prinaša učinke že v prvih letih delovanja. Povečalo se je število zavarovancev, izboljšuje se razmerje med zavarovanci in upokojenci, upokojitvena starost za oba spola se postopno dviguje, prav tako pa se dviguje tudi dopolnjena pokojninska doba. Vendar pa so pozitivni učinki predvsem kratkoročni. Projekcije napovedujejo, da se bo situacija začela slabšati že po letu 2023. Dolgoročno o pozitivnih učinkih ZPIZ-2 ne moremo govoriti, to pa pomeni, da bo slej ali prej pokojninski sistem potrebno ponovno reformirati.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, starost, pokojnina.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

35.
Tržna naravnanost slovenskih neprofitnih organizacij
Nataša Plauc, 2017, magistrsko delo

Opis: Tržna naravnanost podjetij je dobro raziskan pojem, v zadnjem času pa naraščajo tudi raziskave iz področja tržne naravnanosti neprofitnih organizacij. Naše delo je rezultat prve takšne raziskave v Sloveniji. Raziskovali smo raven tržne naravnanosti pri nas ter povezavo tržne naravnosti z uspešnostjo in učinkovitostjo neprofitnih organizacij. Neprofitnim organizacijam za razliko od podjetij primarni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč stremijo k uresničevanju svojega poslanstva, ki je običajno služenje širšemu družbenemu interesu ter v družbo širijo vrednote, kot so znanje, umetnost, zdravje, šport, dobrodelnost itd. Seveda niso nepridobitne organizacije izključno neprofitno usmerjene. Del njihovega delovanja je lahko profiten in tako so njihove aktivnosti pridobivanja sredstev povsem komercialne narave. Raziskave poudarjajo, da je za neprofitni sektor pomembno, da prevzame tržno naravnano filozofijo kot organizacijski odziv na trenutne pritiske in okoljske spremembe. V zadnjih dveh desetletjih se je neprofitni sektor soočal z raznimi pritiski kot je povečan nadzor s strani javnega sektorja in donatorjev, tekmovanje za sredstva ter omejitve javnih sredstev. Zaradi naštetih razlogov morajo neprofitne organizacije posvetiti posebno pozornost merilom uspešnosti in doseganju eksternih ciljev, da bodo lahko pridobile nova sredstva. V prvem delu raziščemo in predstavimo koncept tržne naravnanosti in njene elemente, prikazujemo natančno sliko neprofitnih organizacij v Sloveniji ter proučimo do sedaj opravljene raziskave na tem področju iz tujine. V našo raziskavo smo zajeli 92 slovenskih društev, zavodov, fundacij in ostalih neprofitnih organizacij. Instrument za merjenje tržne naravnanosti smo povzeli po dr. Modiju. Raziskava podrobneje proučuje povezavo med tržno naravnanostjo in učinkovitostjo ter uspešnostjo, podrobneje pa še zadovoljstvo odjemalcev, pridobivanje sredstev in ugled med sorodnimi organizacijami. Rezultat jasno kaže, da tržna naravnanost veča zadovoljstvo uporabnikov, veča ugled med sorodnimi organizacijami in pozitivno vpliva na uspešnost ter učinkovitost neprofitnih organizacij. Slovenske organizacije so relativno tržno naravnane, povprečna ocena je 3,64. Že večkrat ovržena hipoteza, da velikost organizacije vpliva na tržno naravnanost, je bila ovržena tudi v našem primeru. Med tržno naravnanostjo in pridobivanjem sredstev nismo zasledili signifikantne razlike, medtem ko je večina preteklih raziskav potrdila to povezavo.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nepridobitne organizacije, tržna naravnanost, marketing, tretji sektor, družbena odgovornost
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

36.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

37.
Primerjalna analiza trendov na področju ERP-rešitev
Anemari Fifer, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjih časih je sledenje tehnoloških spremembam oziroma novostim zelo velikega pomena. Tudi tehnologija zelo vpliva na podjetja – če želijo ostati konkurenčna na trgu, morajo prav tako slediti novi tehnologiji in inovacijam. Vedno več podjetij se zato odloča za uvedbo celovitih informacijskih rešitev oziroma na kratko ERP-rešitev. ERP-rešitve nudijo podporo poslovanju podjetja. Ponudniki ERP-rešitev se trudijo izdelati rešitve tako za velika podjetja kot tudi za srednje velika in mala podjetja, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Tudi na področju ERP-rešitev se pojavljajo različni trendi na področju informatike, ki jim ponudniki rešitev sledijo, da so lahko prav tako konkurenčni na trgu. Zato je naš namen predstaviti ERP-rešitve in njihove trende. V magistrskem delu smo najprej predstavili in opisali ERP-rešitve. Opredelili smo njihovo zgodovino, zgradbo, prednosti in slabosti. Nato smo v nadaljevanju predstavili trende, ki se pojavljajo na področju informatike. Osredotočili smo se na trende rešitev v oblaku, zunanje izvajanje ERP-rešitev, mobilni dostop in x-ERP. Potem smo predstavili tri tuje največje globalne ponudnike rešitev po tržnem deležu ter rešitve podjetij SAP, Microsoft in Oracle. Za vsako rešitev smo najprej predstavili ponudnika rešitve, nato opisali arhitekturo ERP-rešitev, njihove module, kakšno metodologijo uvajanja uporabljajo in kako sledijo trendom na področju informatike. Na koncu pa smo naredili tudi primerjalno analizo izbranih ERP-rešitev na osnovi splošnih značilnosti, arhitekture, modulov, metodologije uvajanja in trendov. Prišli smo do zaključka, da so si izbrane ERP-rešitve v osnovi podobne. Vse imajo nekatere skupne module in vsi ponudniki skušajo slediti novim trendom na področju informatike. Rešitve so narejene na podobni arhitekturi odjemalec/strežnik. Prav tako pa ima vsak ponudnik izdelano svojo metodologijo uvajanja ERP-rešitve. Prišli smo tudi do zaključka, da rešitve pokrivajo različne velikosti podjetij. SAP ERP je namenjen predvsem srednje velikim in velikim podjetjem, Microsoft Dynamics NAV predvsem malim in srednje velikim podjetjem, rešitev Oracle E-Business Suite pa vsem podjetjem.
Ključne besede: celovite informacijske rešitve, ERP, trendi, SAP, Microsoft Dynamics NAV, Oracle E-Business Suite
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

38.
Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacije
Jerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

39.
Razvoj organizacijske kulture s pomočjo coachinga
Sara Potrč, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vplivom coachinga na razvoj organizacijske kulture. Slednja predstavlja skupek vrednot, norm ter prepričanj, ki jih gradijo in razvijajo člani organizacije. Temelj vsakega podjetja so torej zaposleni, ki s svojim znanjem, veščinami in sposobnostmi vplivajo na celotno delovanje organizacije. Iz tega razloga je vlaganje v razvoj človeškega kapitala nujno. Ena izmed metod, ki prispeva k razvoju človeškega kapitala v organizaciji, je coaching. Z njegovo uporabo lahko podjetja maksimirajo neizkoriščene potenciale zaposlenih in s tem vplivajo na njihove spretnosti, sposobnosti ter na številne druge dejavnike dela, med drugim tudi na razvoj organizacijske kulture. Magistrsko delo je v celoti predstavljeno na teoretičnih osnovah. V prvem delu smo opredelili človeški kapital in predstavili pomen rednega merjenja ter investiranja vanj. Nato smo predstavili vplive človeškega kapitala na konkurenčno prednost organizacij in opredelili načine njegove krepitve. V drugem delu smo se lotili pojma coachinga. Predstavili smo njegovo zgodovino, značilnosti in vrste, opisali razvoj coachinga v Sloveniji ter povzeli stanje coachinga po svetu. Ker vse več korporacij ugotavlja, da jim coaching prinaša veliko prednosti, smo v tretjem delu predstavili temeljne kompetence coachev in natančno opredelili proces coachinga v organizacijah ter povzeli nekaj pomembnih ugotovitev glede coachinga v problematičnih situacijah. Predzadnji del magistrskega dela predstavlja vpliv coachinga na razvoj organizacijske kulture. V tem delu smo opredelili nekaj teoretičnih osnov pojma organizacijske kulture in predstavili pomen ustrezne kulture za uspešnost organizacij ter njen vpliv na zadovoljstvo, kreativnost in inovativnost zaposlenih. Ob tem smo našteli še nekaj prednosti uporabe coachinga za organizacije in posameznike. V zadnjem delu smo se lotili opredelitve kulture coachinga. Za oblikovanje ustrezne kulture coachinga smo najprej opisali pomen izdelave analize in vrednotenja primarne oziroma obstoječe organizacijske kulture, nato pa smo natančno opredelili še korake oblikovanja kulture coachinga. Ob zaključku oblikovanja kulture coachinga smo pojasnili tudi pomembnost merjenja učinkovitosti coachinga ter našteli nekaj prednosti kulture coachinga za organizacije.
Ključne besede: človeški kapital, coaching, organizacijska kultura, kultura coachinga.
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 85; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

40.
Konverzija dolga v kapital (debt to equity) kot uspešen ukrepfinančnega prestrukturiranja prezadolženih gospodarskih družb v okviru postopka prisilne poravnave
Vesna Draškovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovanje družbe oziroma podjetja je podvrženo raznovrstnim izzivom. Kadar so izzivi oziroma težave tako veliki, da sta ogrožena poslovanje in posledično obstoj družbe, pa je treba izbrati sistematični pristop k njihovemu reševanju. Ta proces imenujemo restrukturiranje. Gre za nabor ukrepov, ki bodo omogočili, da bo družba spet normalno poslovala in da se bodo odstranili vzroki, ki so povzročili insolventnost družbe. Družba mora za normalno poslovanje in razvoj generirati zadostna likvidna sredstva že iz rednega poslovanja, ki morajo zadostovati za poplačilo vseh obveznosti ob njihovi zapadlosti. Družba mora ustvarjati pozitiven denarni tok. Prav tako mora nenehno skrbeti za kapitalsko ustreznost. Ob navedenem pa mora biti nenehno pozorna na zadolženost, saj praviloma težave v poslovanju in negativen rezultat spremljajo prezadolžene družbe. Finančna analiza poslovanja je nujna za pregledno in v prihodnost usmerjeno poslovanje. Finančne kazalnike je treba spremljati in jih primerjati z zastavljenimi, saj lahko le tako dovolj zgodaj ugotovimo odstopanja in ustrezno ukrepamo. Pogosto uporabljeni so kazalniki uspešnosti poslovanja, kazalniki ugotavljanja finančne varnosti in kazalniki zadolženosti. Kadar s finančno analizo ugotovimo, da stanje precej odstopa od načrtovanega, moramo začeti z analizo stanja in pripravo ukrepov za restrukturiranje poslovanja. Družba v težavah mora nemudoma začeti tako s finančnim kot poslovnim procesom restrukturiranja. Finančni proces zajema predvsem ureditev odnosov s finančnimi upniki (predvsem bankami). Čeprav sta oba procesa prepletena, pa mora družba v okviru poslovnega restrukturiranja dogovoriti odnose z dobavitelji (običajno takšna družba podaljšuje plačilne roke), prevetriti odnose s kupci, izvesti kadrovsko optimizacijo, pripraviti seznam poslovno nepotrebnega premoženja in ga začeti čim prej prodajati ipd. Navedeno pomeni, da mora znati odkriti vzroke neuspešnega poslovanja in začeti z drugačnim poslovnim modelom. Prav tako pa mora razmisliti, ali trenutno vodstvo, s katerim je družba zašla v težave, uživa dovolj zaupanja, da vodi družbo še naprej. Insolventna zakonodaja predvideva več oblik finančnega restrukturiranja, od »običajne« do poenostavljene prisilne poravnave, primerne za mikro in male družbe, prisilne poravnave za srednje in velike družbe ter preventivnega prestrukturiranje (ki se ga uporabi v primeru, ko obstaja velika verjetnost, da bo družba šele zašla v težave). Eden izmed ukrepov sanacije poslovanja je konverzija dolga v kapital. Izvede se pri družbah, ki so prezadolžene, običajno pa so tudi kapitalsko neustrezne. Z navedenim ukrepov se prezadolžena družba pomembno razdolži (zniža obseg obveznosti do upnikov), hkrati pa se navedene terjatve konvertirajo v kapital družbe, s čimer se družba kapitalsko sanira in predvidoma ponovno doseže kapitalsko ustreznost. Pri hipotezi 1 smo preverjali, ali so ukrepi restrukturiranja skozi proces prisilne poravnave zagotovili izboljšanje kazalnikov uspešnosti poslovanja in ali bo prisilna poravnava zagotovila višje znesek poplačila. Prav tako smo preverjali, ali izvedba ukrepa konverzije terjatev v kapital v finančnem prestrukturiranju zagotavlja doseganje vzdržne zadolženosti prezadolžene družbe.
Ključne besede: restrukturiranje, prisilna poravnava, konverzija dolga v kapital, insolventnost, kapitalska ustreznost.
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici