SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 1575
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Primerjava slovenskega finančnega in mednarodnega aktuarskega pristopa pri obrestnem in obrestnoobrestnem računu
Jože Mauer, 2018, magistrsko delo

Opis: Obrestovanje nas obdaja na vsakem koraku. Vedno pogosteje trgovci objavljajo nove in nove načine prodaje pohištva in elektronskih naprav na obroke, nakup stanovanj na kredit, nakup avtomobilov na lizing ... Tisti, ki niso toliko nagnjeni k zadolženosti, pa iščejo najrazličnejše priložnosti, kako oplemenititi privarčevana sredstva, bodisi preko zavarovalnic, bank ali naložb v plemenite kovine, nepremičnine, umetnine ... V vsakem primeru bodisi plačamo »ceno« za izposojen denar bodisi prejmemo »nagrado« za posestvovanje določene stvari ali denarja skozi določen čas. Podlaga zračunu je obrestovanje, ki nam na osnovi obrestne mere pokaže vrednost, ki jo plačamo ali prejmemo kot dodatek na izposojen ali privračevan denar. Vsakdo se je tekom šolanja srečal z načini obračunavanja obresti, ki jih uporabljajo na slovenskih tleh. Poznamo navadno in obrestno obrestovanje. Obe obrestovanji lahko členimo na dekurzivni način, kjer obresti obračunavamo na koncu določenega obdobja za nazaj in jih prištejemo h glavnici, in anticipativni način, kjer obresti obračunavamo vnaprej in jih že na začetku določenega obdobja odštejemo od glavnice. Obdobja obrestovanja so lahko različno dolga, čemur moramo prilagoditi tudi kapitalizacijsko obdobje. Kadar uporabimo kapitalizacijsko obdobje, krajše od enega leta, lahko prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. Kadar obrestno mero razdelimo na ustrezen proporcionalni del letne obrestne mere, govorimo o relativni obrestni meri. V takšnem primeru prihaja do razlike med efektivno in nominalno obrestno mero. To težavo odpravimo tako, da uporabimo konformno obrestno mero. Glede načina obrestovanja v bankah nimamo izbire, saj se praviloma uporablja konformno obrestovanje. Imamo pa izbiro glede načina odplačila kredita, in sicer anuitetno ali obročno. Razdolžnine pri anuitetnem načinu se spreminjajo, pri obročnem pa so enake. Poleg slovenskega finančnega pristopa pa za vrednotenje sredstev uporabljamo tudi mednarodni aktuarski pristop, ki se na prvi pogled popolnoma razlikuje od slovenskega. V nadaljevanju bomo predstavili oba pristopa in poskusili dokazati, da izhajata oba, kljub (navidezno) drugačni terminologiji in oznakam, iz enakih matematičnih osnov in dajeta v ustreznih praktičnih primerih iste rezultate.
Ključne besede: navadno obrestovanje, obrestno obrestovanje, mednarodni aktuarski pristop, obrestovalni faktor, kapitalizacijsko obdobje.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 69; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (14,90 MB)

22.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

23.
Finančni nadzor pri obvladovanju sive ekonomije za preprečevanje davčnih utaj
Lucija Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: Siva ekonomija ni samo ekonomski pojav, ampak tudi družbeni pojav, ki je del našega vsakdana. Zanjo ne obstaja samo ena opredelitev. Zaradi razsežnosti pojava jo avtorji opredeljujejo različno. Za seboj pušča tako negativne, kot tudi pozitivne posledice. Prevladujejo negativne posledice, zato si države prizadevajo za njeno omejevanje z različnimi aktivnostmi in ukrepi. Sive ekonomije ni možno popolnoma izkoreniniti, vendar jo lahko z različnimi aktivnostmi in ukrepi nadziramo in omejujemo. Prisotna je v vseh gospodarstvih sveta, vendar v različnem obsegu in moči. Pogostejša je v državah v razvoju z nižjo institucionalno zmogljivostjo kot v bolj razvitih državah. Čeprav je v vsaki državi prisotna v različnem obsegu, so vzroki za njen pojav podobni. Najpogostejši vzroki so visoke davčne obremenitve, birokracija, nezadovoljstvo in nezaupanje v državo, trg dela, korupcija ter storitve javnega sektorja. Na gospodarstvo vpliva kot vir ali zaviralec gospodarske rasti. Del sive ekonomije so tudi davčne utaje, katere imajo negativne posledice na socialni in gospodarski ravni. Pojavljajo se, ker imajo davkoplačevalci odpor do plačevanja davčnih obveznosti, saj jim predstavljajo dodatno finančno breme. Aktivnosti države bi morale biti v največji meri usmerjene v ozaveščanje in izobraževanje državljanov o pomembnosti plačevanja davčnih bremen, saj na krajši rok pridobimo, na daljši rok pa izgubljamo vsi državljani. Država mora nadomestiti davčni primanjkljaj z višanjem davčnih stopenj in omejevanjem izdatkov za javne dobrine.
Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, anketa o sivi ekonomiji, davčna morala, davčni primanjkljaj.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (891,60 KB)

24.
Uporaba računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev na vseh odločevalnih ravneh v slovenskih podjetjih
Nastja Zahrastnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema naloge je uporaba računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev. Empirična raziskava vsebuje odgovore na temo pogostosti in načina uporabe računovodskih informacij na vseh odločevalnih ravneh v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu predstavljamo delo, ki ga opravljajo računovodje v sodelovanju z najpogostejšimi oddelki v podjetjih, ter odločitve, ki jih ti oddelki pri vsakodnevnem poslovanju sprejemajo. V nalogi prikazujemo splošne značilnosti računovodskih informacij. Računovodske informacije so lahko namenjene notranjim ali zunanjim uporabnikom, naloga prikazuje razlike med informacijami za posamezne uporabnike. V nalogi so predstavljeni različni načini pridobivanja informacij, skupaj z informacijskimi sistemi in poročili, ki se pripravljajo v podjetjih. Prikazujemo tudi vlogo računovodij pri postavljanju ciljev. V sklopu poslovnega odločanja predstavljamo ravni poslovodstva in odločanje na posamezni ravni, proces odločanja, vrste poslovnih odločitev in pomen poslovnega odločanja. Teoretični del zaključujemo s povezavo računovodskih informacij in poslovnih odločitev. V sklopu tega predstavljamo pomembnost uporabe računovodskih informacij pri poslovnem odločanju in pomen vloge računovodij, obenem pa tudi najpogostejše računovodske kazalnike, ki se uporabljajo za poslovno odločanje. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kako pogosto se računovodske informacije uporabljajo za poslovno odločanje in katere računovodske informacije se uporabljajo najpogosteje. Izvedena anketa je pokazala, da 39 % slovenskih podjetji uporablja računovodske informacije za poslovno odločanje enkrat mesečno. Najpogosteje se uporabljajo računovodske informacije za pripravo poslovnih načrtov in analizo doseženih rezultatov. Za odločanje se računovodske informacije uporabljajo v obliki finančnih poročil in z namenom primerjave poslovanja s preteklim obdobjem. Izvedena analiza prikazuje, da ni razlike med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in poslovnim izidom, ki ga je imelo podjetje. Prav tako ni razlik med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in tem, ali ima podjetje notranje oziroma zunanje računovodstvo. Vendar pa analiza prikazuje, da obstajajo razlike med uporabo računovodskih informacij in velikostjo podjetja. Anketiranci so navedli, da najtežji del v procesu odločanja predstavlja izvedba izbrane rešitve za problem, priložnost ali potrebo. S tem smo tri zastavljene hipoteze zavrnili in eno potrdili.
Ključne besede: računovodske informacije, poslovno odločanje, računovodska poročila, proces odločanja, uporabniki informacij, finančni kazalniki
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

25.
Prihodnost revidiranja
Dalibor Nenić, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je oblika nadzora. Zaradi vse večje kompleksnosti delovanja pravnih oseb, naraščajočega pomena informacijske tehnologije in informacij je potrebno razvijati nove in primerne metode nadzora, da bi lahko zadovoljili zahteve tehnološkega razvoja in uporabnikov. Mednje sodi način, orodje, prostor ter znanje za revidiranje 21. stoletja. Napredne tehnološke rešitve omogočajo poglobljeno znanje o delovanju podjetij ter oceno stanja oz. dejanj. S tem se spreminja vloga revizorja v digitalnem svetu prihodnosti. Na podlagi spoznanj smo ugotovili, da so v preteklosti obstajali pozivi, kako razviti revidiranje za izzive prihodnosti, a o(b)staja bistven časovni razkorak med sprejetjem novih idej oz. znanja ter njihovo implementacijo v praksi. Stopnja inovacije je v panogi revizije nižja kot v drugih panogah, zaradi česar ostajajo sistemske napake v obliki koncentracije trga revizijskih storitev, kakovosti revidiranja, strukture revizijskega postopka, vloge ter vrednosti revidiranja nerešene. Revidiranje je namreč pod velikim vplivom zunanjih dejavnikov, ki usmerjajo razvoj glede na trenutno gospodarsko, socialno in pravno politiko. V delu smo proučili smernice razvoja revidiranja v prihodnosti na osnovi analize sedanjega stanja. Prikazali smo stanje panoge revidiranja glede na vrste revidiranja po revizijskem organu. Ugotovili smo, da je t. i. gospodarsko revidiranje vrsto let imelo primat na področju revidiranja ter bilo bistven dejavnik v delovanju kapitalskih trgov, a se ni spremenilo od začetka 20. stoletja. Z napredkom informacijske, telekomunikacijske in računalniške tehnologije, se spreminja usmerjenost revizorjev iz preteklosti v prihodnost. Napredna tehnologija bo prevzela del funkcije, ki jo je imela revizija v preteklosti, s čimer se bo spremenila tudi vloga revizorja. IT bo zaznamovala delovanje organizacij ter vpeljala novo obdobje digitalne ekonomije, ki zahteva prilagoditev revidiranja. Prilagoditev bo celovita in bo potekalo od izobraževanja revizorjev, ki bo vedno bolj osredotočeno na pridobivanje znanj s področij informacijske tehnologije ter mehkih veščin, preko spremembe načina dela do izkoriščanja novih naprednih tehnologij kot so: tehnologija verižnih blokov podatkov, veliki podatki, rudarjenje podatkov ter sistemi umetne inteligence. Prihajajoča sprememba bo preobrazila panogo revizije za vedno.
Ključne besede: revidiranje, prihodnost revidiranja, informacijska tehnologija, izobraževanje revizorjev, revizor
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

26.
Analiza in predlogi dolgoročnega varčevanja za pokojnino v iii. stebru
Matej Krampač, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom dolgoročnega varčevanja za pokojnino. Težišče skrbi za pokojnino prehaja od kolektivnega k individualnemu. Delež državne pokojnine iz I. stebra se znižuje, odgovornost za ustrezno in želeno pokojnino bo delno na posamezniku. Državljani se bomo morali zavedati lastne odgovornosti in država bo morala poskrbet za ustrezno regulacijo trga produktov zasebnega varčevanja za pokojnino. Prikazane so možnosti varčevanja v II. in III. stebru v posameznih državah OECD-ja in prikazanih je bilo veliko produktov in rešitev, ki bi lahko bile primerne tudi za Slovenijo. V obzir je potrebno vzet tudi nove produkte za varčevanje, kateri predstavljajo dobre prakse pri dolgoročnem varčevanju. Ti produkti lahko dopolnjujejo sistemske rešitve in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Varčevanje za pokojnino, zasebno pokojninsko varčevanje, zasebni skladi, OECD, pokojninska renta.
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

27.
Pogajalske strategije in taktike v izbranem podjetju X
Jure Puhar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pogajanja nas spremljajo od zgodnjega otroštva naprej in so del vsakdanjega življenja. Osnov pogajanj se naučimo že kot majhni otroci, ko se »pogajamo« za pozornost ali kakšno igračo. V šoli se z učitelji lahko pogajamo o boljši oceni, ko dokazujemo svoje znanje. Pri poslu pa je od naših pogajanj odvisno, koliko bomo zaslužili. Po poslovnih pogajanjih se ob pozitivnem izidu ustvari marža (razlika v ceni), ki omogoča nadaljnjo poslovanje in preživetje na trgu. Žal pa pri poslu skoraj nikoli ne dobimo tega, kar si zaslužimo, ampak to, kar smo si uspeli izpogajati s kupcem. Magistrsko delo je sestavljeno iz sedmih poglavij, rdeča nit tega dela so pogajalske strategije ter taktike. S pomočjo domače in tuje literature smo raziskali in predstavili teoretična izhodišča, ki smo jih podkrepili s poglobljenim intervjujem direktorja izbranega podjetja X. S tem smo teoretične osnove poslovnih pogajanj dobro nadgradili z realno sliko iz poslovne prakse, kjer smo odgovore direktorja podjetja X ustrezno analizirali. Predvsem nas je zanimalo, katere pogajalske strategije in taktike so uporabne pri pogajanjih v podjetju X. Podjetje X je mikro, komercialno in inženiring podjetje, ki je specializirano za pakiranje. Povzamemo lahko, da podjetje X stremi, tako s kupci (prodaja) kot proizvajalci (nabava), k združevalni strategiji in strateškemu partnerstvu, kjer je velika stopnja zaupanja. Tako se na dolgi rok pride do boljših nabavnih cen in posledično večje marže. Potrdimo lahko torej strategijo partnerstva, kjer gre za »win-win« situacijo obeh strani. Direktor nam je zaupal tudi svojo pogajalsko taktiko, kjer kupec naroči in potrdi ponudbo (navadno za večji projekt), zaradi česar lahko direktor nekoliko pritisne na proizvajalca, da lahko naročilo potrdi še isti dan, če se nabavna cena spusti na določeno raven. V nabavnem smislu pogajanj, s hišnimi proizvajalci, se pogajajo predvsem za čim boljšo tehnologijo opreme za kupca, medtem ko se pri pogajanjih s kupci navadno dogovarjajo glede končne cene. Temeljita priprava in cenovna kalkulacija sta ključni predpogoj za dober potek pogajanj. Bolj podrobne rezultate intervjuja smo analizirali v zaključnem delu (sklep).
Ključne besede: pogajanja, poslovna pogajanja, pogajalske strategije, pogajalske taktike in podjetje X.
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (787,17 KB)

28.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Ključne besede: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

29.
Spletno oglaševanje na primeru spletne trgovine Kozmetika Afrodita
Kaja Božič, 2018, magistrsko delo

Opis: Danes si vsak posameznik težko predstavlja, da bi dan preživel brez mobilnega telefona, tablice ali katerekoli druge pametne naprave, ki mu omogoča povezavo do interneta. Živimo namreč v svetu, kjer digitalizacija poteka povsod. Omogoča nam novodobne kreativne rešitve in ponuja spletna orodja, ki podjetjem omogočajo, da sledijo trendom, so v koraku s časom in posledično zadovoljujejo svoje obstoječe in potencialne stranke. Splet je mesto, kjer na dnevni ravni poteka komunikacija in kjer se prenaša nepredstavljivo velik tok informacij, ki so tako za podjetja kot za uporabnike spleta ključnega pomena. Prej kot se podjetje zave ugodnosti, ki mu jih ponuja splet in z njim spletno oglaševanje, večjo konkurenčno prednost si lahko ustvari. V magistrskem delu smo predstavili spletno trgovino, njene lastnosti, prednosti in slabosti, pravne in varnostne okvire poslovanja in se v nadaljevanju osredotočili predvsem na spletno oglaševanje spletne trgovine. Opredelili smo oblike spletnega oglaševanja in pozornost namenili omrežjem, na katerih se dnevno zbira kar tretjina svetovnega prebivalstva. To so družbena omrežja, ki podjetjem omogočajo, da izdelek ali storitev, ki jo ponujajo na trgu oziroma v spletni trgovini, predstavijo na kreativen, zanimiv način. Orodja družbenih omrežij omogočajo, da lahko natančno opredelimo ciljno skupino, kateri želimo, da je oglas prikazan, prav tako pa nam nudijo merljive rezultate, na podlagi katerih se lahko podjetja strateško odločajo in snujejo nove oglaševalske kampanje. V praktičnem delu naloge smo prikazali primere oglaševalskih kampanj v spletni trgovini podjetja Kozmetika Afrodita, ki so se vršile s pomočjo družbenih omrežij in ostalih digitalnih orodij.
Ključne besede: spletna trgovina, spletno oglaševanje, splet, družbena omrežja
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

30.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA VLAGATELJEV V VZAJEMNIH SKLADIH DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE INFOND D.O.O.
Miha Pitamic, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pojem in koncept zadovoljstva odjemalcev storitev. Predstavlja dejavnike, ki vplivaj na zadovoljstvo odjemalcev in pomen, ki ga takšno zadovoljstvo prinaša za organizacijo ter posledice (ne)zadovoljstva odjemalcev. Poudarek dela je na merjenju zadovoljstva odjemalcev. Organizacije morajo ugotavljati (meriti) zadovoljstvo svojih odjemalcev, če želijo vedeti, kakšno je njihovo zadovoljstvo ter na tej osnovi ukrepati dalje. Z merjenjem zadovoljstva organizacija komunicira s svojimi odjemalci ter kaže zanimanje zanje. Modeli in metode merjenja so lahko različni, in sicer lahko organizacija izvede anketo za ugotavljanje zadovoljstva, uvede sistem pritožb in predlogov ali izvede analizo izgubljenih odjemalcev. V raziskovalnem delu naloge smo ugotavljali zadovoljstvo vlagateljev družbe Infond d.o.o. in kje se pojavljajo potrebe po izboljšanju ponudbe in storitev družbe. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 113. izbranih odjemalcev v organizaciji oz. družbi Infond d.o.o.. Ugotovili smo, da so anketirani kot vlagatelji v vzajemne sklade družbe Infond d.o.o. v povprečju zadovoljni s storitvami družbe ter da ne obstajajo razlike v stopnjah zadovoljstva vlagateljev, ki so k skladom pristopili na različnih vpisnih mestih. Prav tako ne obstajajo razlike v zaznani kakovosti storitve med tistimi, ki so k skladom pristopili na različnih vpisnih mestih. Obstajajo pa razlike v zadovoljstvu vlagateljev glede na ustvarjen donos posameznikove naložbe. Velja, da višje kot je zadovoljstvo vlagateljev, bolj so zvesti družbi Infond d.o.o.. Kljub temu da rezultati kažejo visoko zadovoljstvo odjemalcev storitev družbe Infond d.o.o., se mora organizacija zavedati, da je potrebno nenehno skrbeti za inovativnost, konkurenčno prednost in tako skrbeti, da bodo obstoječi odjemalci ostajali zvesti in da bo družba pridobila nove odjemalce. Trenutno zadovoljstvo še ne pomeni zadovoljstva tudi v prihodnje.
Ključne besede: zadovoljstvo, storitev, odjemalci, kakovost, pričakovanja, merjenje, Infond d.o.o.
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici