SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1532
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Tržna naravnanost slovenskih neprofitnih organizacij
Nataša Plauc, 2017, magistrsko delo

Opis: Tržna naravnanost podjetij je dobro raziskan pojem, v zadnjem času pa naraščajo tudi raziskave iz področja tržne naravnanosti neprofitnih organizacij. Naše delo je rezultat prve takšne raziskave v Sloveniji. Raziskovali smo raven tržne naravnanosti pri nas ter povezavo tržne naravnosti z uspešnostjo in učinkovitostjo neprofitnih organizacij. Neprofitnim organizacijam za razliko od podjetij primarni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč stremijo k uresničevanju svojega poslanstva, ki je običajno služenje širšemu družbenemu interesu ter v družbo širijo vrednote, kot so znanje, umetnost, zdravje, šport, dobrodelnost itd. Seveda niso nepridobitne organizacije izključno neprofitno usmerjene. Del njihovega delovanja je lahko profiten in tako so njihove aktivnosti pridobivanja sredstev povsem komercialne narave. Raziskave poudarjajo, da je za neprofitni sektor pomembno, da prevzame tržno naravnano filozofijo kot organizacijski odziv na trenutne pritiske in okoljske spremembe. V zadnjih dveh desetletjih se je neprofitni sektor soočal z raznimi pritiski kot je povečan nadzor s strani javnega sektorja in donatorjev, tekmovanje za sredstva ter omejitve javnih sredstev. Zaradi naštetih razlogov morajo neprofitne organizacije posvetiti posebno pozornost merilom uspešnosti in doseganju eksternih ciljev, da bodo lahko pridobile nova sredstva. V prvem delu raziščemo in predstavimo koncept tržne naravnanosti in njene elemente, prikazujemo natančno sliko neprofitnih organizacij v Sloveniji ter proučimo do sedaj opravljene raziskave na tem področju iz tujine. V našo raziskavo smo zajeli 92 slovenskih društev, zavodov, fundacij in ostalih neprofitnih organizacij. Instrument za merjenje tržne naravnanosti smo povzeli po dr. Modiju. Raziskava podrobneje proučuje povezavo med tržno naravnanostjo in učinkovitostjo ter uspešnostjo, podrobneje pa še zadovoljstvo odjemalcev, pridobivanje sredstev in ugled med sorodnimi organizacijami. Rezultat jasno kaže, da tržna naravnanost veča zadovoljstvo uporabnikov, veča ugled med sorodnimi organizacijami in pozitivno vpliva na uspešnost ter učinkovitost neprofitnih organizacij. Slovenske organizacije so relativno tržno naravnane, povprečna ocena je 3,64. Že večkrat ovržena hipoteza, da velikost organizacije vpliva na tržno naravnanost, je bila ovržena tudi v našem primeru. Med tržno naravnanostjo in pridobivanjem sredstev nismo zasledili signifikantne razlike, medtem ko je večina preteklih raziskav potrdila to povezavo.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nepridobitne organizacije, tržna naravnanost, marketing, tretji sektor, družbena odgovornost
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

92.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

93.
Primerjalna analiza trendov na področju ERP-rešitev
Anemari Fifer, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjih časih je sledenje tehnoloških spremembam oziroma novostim zelo velikega pomena. Tudi tehnologija zelo vpliva na podjetja – če želijo ostati konkurenčna na trgu, morajo prav tako slediti novi tehnologiji in inovacijam. Vedno več podjetij se zato odloča za uvedbo celovitih informacijskih rešitev oziroma na kratko ERP-rešitev. ERP-rešitve nudijo podporo poslovanju podjetja. Ponudniki ERP-rešitev se trudijo izdelati rešitve tako za velika podjetja kot tudi za srednje velika in mala podjetja, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Tudi na področju ERP-rešitev se pojavljajo različni trendi na področju informatike, ki jim ponudniki rešitev sledijo, da so lahko prav tako konkurenčni na trgu. Zato je naš namen predstaviti ERP-rešitve in njihove trende. V magistrskem delu smo najprej predstavili in opisali ERP-rešitve. Opredelili smo njihovo zgodovino, zgradbo, prednosti in slabosti. Nato smo v nadaljevanju predstavili trende, ki se pojavljajo na področju informatike. Osredotočili smo se na trende rešitev v oblaku, zunanje izvajanje ERP-rešitev, mobilni dostop in x-ERP. Potem smo predstavili tri tuje največje globalne ponudnike rešitev po tržnem deležu ter rešitve podjetij SAP, Microsoft in Oracle. Za vsako rešitev smo najprej predstavili ponudnika rešitve, nato opisali arhitekturo ERP-rešitev, njihove module, kakšno metodologijo uvajanja uporabljajo in kako sledijo trendom na področju informatike. Na koncu pa smo naredili tudi primerjalno analizo izbranih ERP-rešitev na osnovi splošnih značilnosti, arhitekture, modulov, metodologije uvajanja in trendov. Prišli smo do zaključka, da so si izbrane ERP-rešitve v osnovi podobne. Vse imajo nekatere skupne module in vsi ponudniki skušajo slediti novim trendom na področju informatike. Rešitve so narejene na podobni arhitekturi odjemalec/strežnik. Prav tako pa ima vsak ponudnik izdelano svojo metodologijo uvajanja ERP-rešitve. Prišli smo tudi do zaključka, da rešitve pokrivajo različne velikosti podjetij. SAP ERP je namenjen predvsem srednje velikim in velikim podjetjem, Microsoft Dynamics NAV predvsem malim in srednje velikim podjetjem, rešitev Oracle E-Business Suite pa vsem podjetjem.
Ključne besede: celovite informacijske rešitve, ERP, trendi, SAP, Microsoft Dynamics NAV, Oracle E-Business Suite
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 158; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

94.
Do zaposlitve s pomočjo vseživljenjske karierne orientacije
Jerneja Bizjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se znanost in tehnologija hitro razvijata, vsi ti hitri napredki pa močno vplivajo na naš vsakdanjik, na delo in zaposlovanje. Zaradi hitrih tehnoloških sprememb se pojavljajo potrebe po novih oblikah dela, ki zahtevajo drugačne spretnosti in znanja. V današnjem času je potreba po nenehnem izobraževanju in učenju ključna pri ustvarjanju kariere in pripomore k osebnostni rasti ter razvoju posameznika. Kljub temu da se vselej pojavljajo nova delovna mesta, je brezposelnost v Sloveniji še vedno eden najresnejših in ključnih problemov. V okviru politik na ravni Evropske unije se tudi Slovenija aktivno bori s problematiko brezposelnosti. V svoje ukrepe vključuje vse več izobraževanja in usposabljanj na ravni celotnega prebivalstva, še posebej veliko pozornosti pa posveča brezposelnim. Zavedamo se, da z zmanjševanjem brezposelnosti ugodno vplivamo na razvoj celotne družbe in s tem izboljšujemo ekonomsko-socialni položaj ter gospodarsko uspešnost, zato se proti brezposelnosti potrebno boriti.
Ključne besede: brezposelnost, kariera, izobraževanje, znanje, učenje, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska karierna orientacija.
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 158; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

95.
Razvoj organizacijske kulture s pomočjo coachinga
Sara Potrč, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vplivom coachinga na razvoj organizacijske kulture. Slednja predstavlja skupek vrednot, norm ter prepričanj, ki jih gradijo in razvijajo člani organizacije. Temelj vsakega podjetja so torej zaposleni, ki s svojim znanjem, veščinami in sposobnostmi vplivajo na celotno delovanje organizacije. Iz tega razloga je vlaganje v razvoj človeškega kapitala nujno. Ena izmed metod, ki prispeva k razvoju človeškega kapitala v organizaciji, je coaching. Z njegovo uporabo lahko podjetja maksimirajo neizkoriščene potenciale zaposlenih in s tem vplivajo na njihove spretnosti, sposobnosti ter na številne druge dejavnike dela, med drugim tudi na razvoj organizacijske kulture. Magistrsko delo je v celoti predstavljeno na teoretičnih osnovah. V prvem delu smo opredelili človeški kapital in predstavili pomen rednega merjenja ter investiranja vanj. Nato smo predstavili vplive človeškega kapitala na konkurenčno prednost organizacij in opredelili načine njegove krepitve. V drugem delu smo se lotili pojma coachinga. Predstavili smo njegovo zgodovino, značilnosti in vrste, opisali razvoj coachinga v Sloveniji ter povzeli stanje coachinga po svetu. Ker vse več korporacij ugotavlja, da jim coaching prinaša veliko prednosti, smo v tretjem delu predstavili temeljne kompetence coachev in natančno opredelili proces coachinga v organizacijah ter povzeli nekaj pomembnih ugotovitev glede coachinga v problematičnih situacijah. Predzadnji del magistrskega dela predstavlja vpliv coachinga na razvoj organizacijske kulture. V tem delu smo opredelili nekaj teoretičnih osnov pojma organizacijske kulture in predstavili pomen ustrezne kulture za uspešnost organizacij ter njen vpliv na zadovoljstvo, kreativnost in inovativnost zaposlenih. Ob tem smo našteli še nekaj prednosti uporabe coachinga za organizacije in posameznike. V zadnjem delu smo se lotili opredelitve kulture coachinga. Za oblikovanje ustrezne kulture coachinga smo najprej opisali pomen izdelave analize in vrednotenja primarne oziroma obstoječe organizacijske kulture, nato pa smo natančno opredelili še korake oblikovanja kulture coachinga. Ob zaključku oblikovanja kulture coachinga smo pojasnili tudi pomembnost merjenja učinkovitosti coachinga ter našteli nekaj prednosti kulture coachinga za organizacije.
Ključne besede: človeški kapital, coaching, organizacijska kultura, kultura coachinga.
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 193; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

96.
Konverzija dolga v kapital (debt to equity) kot uspešen ukrepfinančnega prestrukturiranja prezadolženih gospodarskih družb v okviru postopka prisilne poravnave
Vesna Draškovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovanje družbe oziroma podjetja je podvrženo raznovrstnim izzivom. Kadar so izzivi oziroma težave tako veliki, da sta ogrožena poslovanje in posledično obstoj družbe, pa je treba izbrati sistematični pristop k njihovemu reševanju. Ta proces imenujemo restrukturiranje. Gre za nabor ukrepov, ki bodo omogočili, da bo družba spet normalno poslovala in da se bodo odstranili vzroki, ki so povzročili insolventnost družbe. Družba mora za normalno poslovanje in razvoj generirati zadostna likvidna sredstva že iz rednega poslovanja, ki morajo zadostovati za poplačilo vseh obveznosti ob njihovi zapadlosti. Družba mora ustvarjati pozitiven denarni tok. Prav tako mora nenehno skrbeti za kapitalsko ustreznost. Ob navedenem pa mora biti nenehno pozorna na zadolženost, saj praviloma težave v poslovanju in negativen rezultat spremljajo prezadolžene družbe. Finančna analiza poslovanja je nujna za pregledno in v prihodnost usmerjeno poslovanje. Finančne kazalnike je treba spremljati in jih primerjati z zastavljenimi, saj lahko le tako dovolj zgodaj ugotovimo odstopanja in ustrezno ukrepamo. Pogosto uporabljeni so kazalniki uspešnosti poslovanja, kazalniki ugotavljanja finančne varnosti in kazalniki zadolženosti. Kadar s finančno analizo ugotovimo, da stanje precej odstopa od načrtovanega, moramo začeti z analizo stanja in pripravo ukrepov za restrukturiranje poslovanja. Družba v težavah mora nemudoma začeti tako s finančnim kot poslovnim procesom restrukturiranja. Finančni proces zajema predvsem ureditev odnosov s finančnimi upniki (predvsem bankami). Čeprav sta oba procesa prepletena, pa mora družba v okviru poslovnega restrukturiranja dogovoriti odnose z dobavitelji (običajno takšna družba podaljšuje plačilne roke), prevetriti odnose s kupci, izvesti kadrovsko optimizacijo, pripraviti seznam poslovno nepotrebnega premoženja in ga začeti čim prej prodajati ipd. Navedeno pomeni, da mora znati odkriti vzroke neuspešnega poslovanja in začeti z drugačnim poslovnim modelom. Prav tako pa mora razmisliti, ali trenutno vodstvo, s katerim je družba zašla v težave, uživa dovolj zaupanja, da vodi družbo še naprej. Insolventna zakonodaja predvideva več oblik finančnega restrukturiranja, od »običajne« do poenostavljene prisilne poravnave, primerne za mikro in male družbe, prisilne poravnave za srednje in velike družbe ter preventivnega prestrukturiranje (ki se ga uporabi v primeru, ko obstaja velika verjetnost, da bo družba šele zašla v težave). Eden izmed ukrepov sanacije poslovanja je konverzija dolga v kapital. Izvede se pri družbah, ki so prezadolžene, običajno pa so tudi kapitalsko neustrezne. Z navedenim ukrepov se prezadolžena družba pomembno razdolži (zniža obseg obveznosti do upnikov), hkrati pa se navedene terjatve konvertirajo v kapital družbe, s čimer se družba kapitalsko sanira in predvidoma ponovno doseže kapitalsko ustreznost. Pri hipotezi 1 smo preverjali, ali so ukrepi restrukturiranja skozi proces prisilne poravnave zagotovili izboljšanje kazalnikov uspešnosti poslovanja in ali bo prisilna poravnava zagotovila višje znesek poplačila. Prav tako smo preverjali, ali izvedba ukrepa konverzije terjatev v kapital v finančnem prestrukturiranju zagotavlja doseganje vzdržne zadolženosti prezadolžene družbe.
Ključne besede: restrukturiranje, prisilna poravnava, konverzija dolga v kapital, insolventnost, kapitalska ustreznost.
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 99; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

97.
Oglaševanje na družbenih omrežjih
Aleksandra Špela Lukas, 2017, magistrsko delo

Opis: V slovenskem jeziku nimamo enotnega izraza za angl. social media. V literaturi in na spletu najdemo vse od socialnih omrežij, spletnih mrež, družbenih spletnih omrežij do družabnih in družbenih omrežij. V magistrskem delu bomo uporabljali izraz družbeno omrežje. Raziskave kažejo, da priljubljenost družbenih omrežij narašča. Število aktivnih uporabnikov je iz dneva v dan večje. Uporabniki družbenih omrežij postajajo del virtualnih skupnosti, v katerih iščejo prijateljstva, se spoznavajo in zabavajo, vedno več pa iščejo tudi poslovne priložnosti. Med uporabniki družbenih omrežij najdemo tudi podjetja, ki so z družbenimi omrežji našla nov kanal, na katerem lahko oglašujejo svoje izdelke ali storitve. Družbena omrežja imajo v primerjavi z ostalimi medijskimi kanali za podjetja številne prednosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del predstavljajo teoretična izhodišča o marketinškem komuniciranj ter predstavitev najbolj priljubljenih družbenih omrežij v svetu in v Sloveniji. Predstavili smo pomembnost človeških virov v oglaševanju, raziskali, katere lastnosti morajo imeti upravljavci družbenih omrežij ter zakaj so družbena omrežja pomembna z vidika delodajalcev in delojemalcev. Poglobili smo se v oglaševanje na družbenem omrežju Facebook in predstavili vse pomembne korake pri oblikovanju oglasa. V drugem delu smo na praktičnih primerih raziskovali oglaševanje na Facebooku, v sklopu katerega smo predstavili različne vrste objav in oglasov ter povzeli njihove rezultate.
Ključne besede: oglaševanje, oglasi, družbena omrežja, človeški viri, Facebook
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 194; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

98.
Strateško načrtovanje marketinga v potovalni organizaciji
Dejan Štruc, 2017, magistrsko delo

Opis: Storitveni sektor je v drugi polovici dvajsetega stoletja v gospodarstvu pričel prevzemati pobudo in tako danes predstavlja steber razvitih ekonomij. Skladno z rastjo pomena storitev se je razvijal tudi turizem. Z leti se je sorazmerno z razvojem turizma na trg pričelo vključevati vse več organizacij, kar je zaostrilo konkurenco. Še vedno smo priča primerom, ko se organizacije ne zavedajo pomena marketinga, kaj šele pomena strateškega načrtovanja marketinga. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena izhodišča strateškega marketinškega načrtovanja. V drugem delu je predstavljen strateški marketinški načrt v konkretni potovalni organizaciji. V sklepnem poglavju so podane ugotovitve v vezi s strateškim marketinškim načrtom potovalne organizacije X. Izpostavljene so pozitivne lastnosti in na drugi strani pomanjkljivosti. Na podlagi pomanjkljivosti so podani predlogi za odpravo le-teh oziroma so opredeljene priložnosti.
Ključne besede: potovalna organizacija, strateška analiza in diagnoza, strateško načrtovanje marketinga, izvajanje strateškega marketinga, nadzor strateškega marketinga.
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 103; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

99.
Poslovna pogajanja podjetja ACROR WSM, d.o.o. z belgijskimi partnerji
Jasna Čeh, 2017, magistrsko delo

Opis: Že od otroštva želimo ves čas nekaj doseči – seveda v svojo korist. Pri tem pa pogosto naletimo na določene ovire oziroma težave, s katerimi moramo pravilno ravnati, če želimo želeno doseči. Torej, najpogosteje je potrebna učinkovita komunikacija, poznati je treba vsaj približen karakter oziroma osebnostne lastnosti osebe, ki jo želimo prepričati, kar pa nam pomaga pri oblikovanju taktike, ki jo dokončno izberemo za čim lažjo zadovoljitev svojih potreb. Temu pravimo pogajanja. V poslovnih pogajanjih velja popolnoma enako. Ker pa večina podjetij sodeluje zunaj državnih meja, moramo dodati še poznavanje pogajalčeve kulture in jezika, da ne bi po nepotrebnem prišlo do nesoglasij že na samem začetku. Zavedati se je treba, da si v omenjenih pogajanjih želi vsak maksimirati svoje želje, zato je najugodnejša rešitev pristop po načinu win – win, s katerim pridobimo tako mi, kakor naš poslovni partner. Pozneje ne izsiljujemo in ne skušamo spreminjati dogovorjenega, zaradi česar bi lahko ogrozili dolgoročno partnerstvo, čemur pa bi sledila izguba koristi na obeh straneh.
Ključne besede: mednarodna poslovna pogajanja, belgijski partnerji, kulturni dejavniki, etika in etične dileme, poslovna komunikacija, pogajalske taktike in stili pogajanj
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 121; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (996,00 KB)

100.
Obročno plačevanje kapitalskih zavarovanj
Martina Shundovska, 2017, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se število sklenjenih življenjskih zavarovanj v zadnjih letih povečuje. Sklenitev življenjskega zavarovanja pomeni dolgoročno finančno obvezo. Ko želimo izbrati zavarovanje, ki bi najbolj ustrezalo našim kriterijem in zadovoljilo naše potrebe, se soočimo z različnimi težavami. Najprej moramo ugotoviti, katera zavarovalnica nam nudi najboljše storitve, in katera vrsta zavarovanj nam najbolj ustreza. Analizirati moramo, kolikšen znesek smo pripravljeni plačati, za kakšno obdobje se bomo zavarovali, kakšno zavarovalno vsoto bomo dobili, kolikšna je razlika, če denar vložimo na banko ali v zavarovalnico itn. Na začetku pričujočega dela smo predstavili in opisali različne vrste rent: časovne rente, dosmrtne rente, odložene dosmrtne rente in začasne rente. Računali smo njihove sedanje vrednosti in predstavili komutativna števila, to so oznake, s katerimi zamenjamo in poenostavljamo zapletene aktuarske izraze. Različne vrednosti komutativnih števil smo predstavili v tablici smrtnosti, ki je priložena na koncu drugega poglavja in s pomočjo katere smo rešavali aktuarske probleme iz vsakdanjega življenja. V tretjem poglavju smo obravnavali kapitalska zavarovanja. Spoznali smo zavarovanje za doživetje, zavarovanje za primer smrti, začasno zavarovanje za primer smrti, poseben poudarek pa smo dali mešanemu zavarovanju, saj gre za zavarovanje, ki v zadnjem obdobju zbuja veliko zanimanja. V zadnjem poglavju smo predstavili obročno odplačevanje kapitalskih zavarovanj. Izpeljali smo formule za izračun letnih in mesečnih premij. Ko se odločamo v izbiri zavarovanja in primerjamo različne tipe zavarovanj, moramo poznati njihove lasnosti in razlike med njimi. Cilj magistrskega dela je predstaviti te lastnosti in razlike ter načelo enakovrednosti, ki pravi da mora biti znesek, ki ga vložimo danes, enakovreden tistemu, ki ga dobimo v prihodnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo načela enakovrednosti izpleljali in analizirali formule za posamezne vrste zavarovanj. Te formule smo uporabili v konkretnih primerih. S primerjavo le-teh smo ugotovili, katero zavarovanje je primernejše, koristnejše za določeno osebo. Prišli smo do ugotovitve, da se hipoteze, ki smo jih podali v uvodnem poglavju, potrjujejo.
Ključne besede: zavarovalna premija, zavarovalna vsota, časovna renta, kapitalsko zavarovanje, tablica smrtnosti.
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 89; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici