SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1605
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijski vidiki logističnega poslovanja podjetja gea-vipoll
Kaja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo organizacijski vidiki logističnega poslovanja podjetja Gea-Vipoll. Na začetku smo opredelili namen, cilje, hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predstavili metode raziskovanja. Magistrsko delo smo razdelili na sedem poglavij. Opredelili smo pomen organizacije v podjetju, definirali organizacijsko strukturo in predstavili pet vrst organizacijske strukture: funkcijsko, divizijsko, projektno, matrično in dinamično. Sledilo je poglavje o logistiki, ki je osrednja tematika našega magistrskega dela. Definirali smo pojem logistika, opredelili njene cilje in pomen za podjetje ter raziskovali vpliv globalizacije nanjo. V nadaljevanju smo se odločili podrobneje definirati elemente in podsisteme logistike. Osredotočili smo se predvsem na poprodajno logistiko, in sicer na logistiko rezervnih delov, nakupnoodločitveni proces in poprodajne storitve. Prav tako smo se ukvarjali tudi s povezanostjo logistike z drugimi poslovnimi sistemi. s pomočjo podjetja Gea-Vipoll smo teorijo podkrepili s praktičnimi primeri. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo visokotehnološko dovršenih polnilnih linij in je v začetku letošnjega leta začelo delovati pod vodstvom drugih lastnikov. Čeprav smo bili mnenja, da je menjava lastnikov prinesla spremembe v organizaciji dela, temu ni tako. Analizirali smo potek dela v logističnih podsistemih in opredelili možnosti za izboljšanje logistike v podjetju.
Ključne besede: organizacija podjetja, logistični elementi, logistični podsistemi, podjetje Gea-Vipoll
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

3.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking
Sanja Krautberger, 2018, magistrsko delo

Opis: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Ključne besede: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

4.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Ključne besede: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikov
Alan Hočevar, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov. Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo. Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah. Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (798,15 KB)

6.
Zasnova in oblikovanje sodobnega spletnega mesta za samostojnega podjetnika na primeru darinka-tuina
Darinka Brešar, 2018, magistrsko delo

Opis: Prepoznavnost samostojnega podjetnika na spletu je dandanes zelo dobrodošla, v nekaterih primerih celo nujna za preživetje podjetnika samega. Velika večina strank namreč uporablja sodobne tehnologije in išče razne informacije na spletu. Stranke so postale zelo zahtevne in nekatere celo pravijo: »Če te ni na internetu, potem sploh ne obstajaš.« Seveda je še vedno veliko odvisno od narave dejavnosti, ki jo samostojni podjetnik opravlja, saj še vedno velja rek, da dober glas seže v deveto vas, vendar nam lahko spletno mesto, ki je zasnovano na sodoben način, vsekakor prinese samo korist. Stranke želijo izvedeti vedno več informacij, vendar je dobro, da so te informacije podane v enostavnem jeziku, da jih lahko razume vsak, ne glede na njegovo strokovnost. Sodobno spletno mesto lahko poleg osnovnih informacij o podjetju in njegovi dejavnosti vsebuje tudi zanimive novice, ki se jih redno posodablja, saj lahko s tem stranko vedno znova privabimo k obisku našega spletnega mesta. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na vizualno privlačnost spletnega mesta. Samostojni podjetnik lahko z zelo malo finančnega vložka sam izdela spletno mesto, saj obstaja na spletu kar nekaj brezplačnih spletnih urejevalnikov, za katera ne potrebujemo programerskih znanj in se jih lahko hitro naučimo uporabljati. Če smo kot samostojni podjetnik zelo zasedeni, lahko prosimo za pomoč strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo z izdelavo sodobnih spletnih mest, saj je pomoč izkušenih strokovnjakov vedno v pomoč.
Ključne besede: spletno mesto, sodobno spletno mesto, samostojni podjetnik, stranka, vizualni spletni urejevalnik
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 24; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
Odnos do homoseksualnosti v delovnem okolju in zadovoljstvo zaposlenih z življenjem
Janko Brdnik Stupan, 2018, magistrsko delo

Opis: Diskriminacijo opredelimo kot razlikovanje posameznikov na podlagi njihovih osebnih lastnosti. Pomeni postavljanje posameznika v neenak položaj v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami oseb. Gre za kršenje pravic do enakega obravnavanja, kar pa ima lahko negativen vpliv na zaposlene ter posledično na delovno okolje, saj vpliva na počutje, zdravje, samozavest, samopodobo in psihični razvoj zaposlenih. Najpogosteje diskriminirane skupine zaposlenih so: istospolno usmerjeni, ženske, invalidi in etične skupine. Diskriminacija na trgu dela se lahko pojavi že v samem procesu zaposlovanja ter nadalje, ko je oseba že zaposlena. Na trgu dela se lahko diskriminacija pojavi kot čista diskriminacija, poklicna segregacija in kot statična diskriminacija. Na delovnem mestu pa se lahko pojavi v različnih oblikah, ki jih razvrstimo med prikrite in odkrite oblike diskriminacije. Prepoved kakršne koli oblike diskriminacije je zapisana že v Ustavi Republike Slovenije ter nadalje v različnih zakonih, s katerimi država ureja varstvo državljanov. Upoštevanje zakonodaje ima pomembno vlogo pri odpravi diskriminacije. V izrazito heteroseksualni družbi, prevzeti s heteronormativnimi predpostavkami, so lahko istospolno usmerjene osebe odrinjene na rob družbe. Osnovo za njihovo odrinjenost predstavljajo predsodki in stereotipi o istospolno usmerjenih osebah. Imajo lahko težave pri zaposlovanju, so izpostavljene šikaniranju na delovnem mestu ali nesramnemu in odklonilnemu odnosu sodelavcev. Posledica je nevidnost istospolno usmerjenih na delovnem mestu, ki je njihova lastna odločitev in temelji na »varnosti v delovnem okolju«. Dosedanje opravljene raziskave, ki so zajele izključno istospolno usmerjeno populacijo v Sloveniji, kažejo, da jih 42 % ni razkritih na svojem delovnem mestu. Sodobno podjetje sestavljajo zaposleni, ki so si med seboj različni. Osnova za raznolikost so različne osebne lastnosti posameznih zaposlenih. Sodobni management mora prepoznati pomembnosti in koristi raznolikosti. Sodobni managerji se zavedajo, da lahko učinkovito upravljanje raznolikosti zaposlenih poveča učinkovitost delovanja podjetja, pripomore k lažjemu doseganju zastavljenih ciljev, dviguje zadovoljstvo zaposlenih, daje zaposlenim občutek varnosti in pripadnosti podjetju. Prav tako pa zadovoljni zaposleni lažje sprejemajo »drugačnost« svojih sodelavcev in s tem pripomorejo k boljšim odnosom in višji učinkovitosti. V magistrski nalogi je bila opravljena raziskava, s katero smo ugotavljali, kakšen je odnos do homoseksualnosti glede na spol zaposlenih. Prav tako smo proučevali, ali obstaja povezava med stopnjo zadovoljstva z življenjem in odnosom do homoseksualnosti, ali je starost zaposlenih povezana z njihovim odnosom do homoseksualnosti, ali obstaja razlika v zadovoljstvu z življenjem in statusom zaposlitve.
Ključne besede: diskriminacija, istospolna usmerjenost, homofobija, delovno okolje, raznolikost zaposlenih, zakonodaja.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

8.
Planiranje razvoja podjetja na ravni politike podjetja in strateškega managementa
Tamara Frece Ribič, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Podjetja delujejo v okolju, ki se nenehno spreminja ter je nepredvidljivo. Naloga politike podjetja in strateškega managementa v podjetju je, da zazna priložnosti iz zunanjega okolja ter prednosti, ki jih ima podjetje pred konkurenco ter jih tudi izkoristi in tako podjetju omogoči konkurenčno prednost. Podjetja planirajo razvoj z namenom po izboljšanju kakovosti svojih struktur in resursov. Podjetja morajo slediti svojemu razvoju in rasti ter stremeti h vedno večjemu izboljšanju samega sebe. Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, kjer se podjetja prav tako morajo prilagajati okolju ter v njem zaznati spremembe ob enem pa morajo podjetja v turizmu venomer raziskovati svoje konkurente, saj le-teh ni malo. Turizem je panoga, kjer morajo podjeta, ki delujejo v njem, slediti svojemu razvoju ter nenehnemu izboljšanju samega sebe, saj je konkurenčnost v tej panogi visoka. Po drugi strani pa udeleženci podjetja vedno več pričakujejo od storitev, ki jih ponuja turistična panoga. Tako se morajo podjetja prilagajati ali celo preseči konkurenco, slediti svojemu razvoju in zadovoljevati potrebe svojih udeležencev. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opredelili planiranje razvoja na ravni politike podjetja, kjer bomo opredelili vizijo podjetja, politiko podjetja ter procese in metode planiranja na ravni politike podjetja. Prav tako bomo opredelili planiranje razvoja na ravni strateškega managementa, kjer bomo opredelili razvoj podjetja kot osrednjo strateško možnost in opredelili procese ter metode planiranja na ravni strateškega managementa. V empiričnem delu bomo proučevali slovensko podjetje Terme Čatež d.d., in njegovo razvojno možnost. S pomočjo podatkov, ki jih bomo pridobili z razvojno proučitvijo podjetja samega, bomo za na konec dodali predloge razvojne vizije, politike podjetja in strategij.
Ključne besede: rast in razvoj podjetja, vizija podjetja, politika podjetja, strateški management, zunanje okolje podjetja, notranji dejavniki podjetja, Terme Čatež, d.d.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

9.
Razvojna preučitev podjetja in planiranje njegovega nadaljnjega razvoja
Monika Tertinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Podjetja se v današnjem času vsakodnevno soočajo s spremembami tako v podjetju kot v njegovem neposrednem okolju oz. trgu poslovanja, zato je ključnega pomena plan obvladovanja sprememb, ki bi lahko ogrozile še tako stabilno podjetje. Zaradi teh sprememb je potrebno, da so podjetja pripravljena vlagati v prihodnost, in sicer tako v svojo rast kot v razvoj. Zavedati se morajo dejstva, da brez razvoja ne morejo obstajati. V kolikor želi podjetje uspešno poslovati na dolgi rok in pri tem dosegati dobre konkurenčne prednosti, mora svojo energijo in trud usmeriti v proces planiranja rasti in razvoja. Zaradi večanja konkurence in njenega pritiska morajo biti podjetja v nenehni pripravljenosti na inovacije, hkrati pa ne smejo zapostavljati že uspešnih konceptov in aktivnosti. Za podjetja je zelo pomembno, da ohranjajo visoke etične in moralne standarde, saj na ta način pridobijo dobro ime v družbi in posledično tudi ugled, ki pripomore k diferenciaciji od konkurence. Zaradi močne konkurence je podjetje nenehno v boju za prevlado na trgu poslovanja, to pa prinaša številne motnje. Konkurenca poskuša izpodrivati podjetje s prodajnih trgov, zato tukaj odločilno vlogo odigrajo inovacije, ki podjetju pomagajo, da se z njimi distancira od konkurence. Prihodnost podjetja in posledično njegov obstoj sta odvisna od tega, kako dobro se podjetje odzove na različna krizna stanja, ki ga lahko doletijo med njegovim poslovanjem. Potrebno je pravočasno zaznavanje znakov in pravočasen odziv nanje, saj se le tako lahko izogne morebitnim padcem poslovanja.
Ključne besede: rast in razvoj, podjetje, okolje, spremembe, konkurenca.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Skladnost samopodobe in podobe blagovne znamke spodnjega perila
Ajda Mavrić, 2018, magistrsko delo

Opis: Samopodoba in imidž blagovne znamke sta dva kompleksna pojma. Tako samopodoba kot tudi imidž blagovne znamke ne nastaneta čez noč, temveč skozi dolgotrajen proces. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V empiričnem delu smo predstavili pojem blagovne znamke, samopodobo oseb, skladnost samopodobe posameznika in blagovne znamke ter blagovne znamke spodnjega perila. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike med moško in žensko samopodobo ter uporabo blagovnih znamk spodnjega perila, ter preveriti, ali je ujemanje samopodobe moških z imidžem znamke, ki jo imajo, nižje kot pri ženskah. Pri izdelavi magistrske naloge smo izbrali primerjavo med šestimi blagovnimi znamkami spodnjega perila za ženske, in sicer: H&M, Lisca, Calvin Klein, Palmers, Triumph in Skiny. Za moške smo izbrali pet znamk spodnjega perila: H&M, Calvin Klein, Galeb, Lisca in Tommy Hilfiger. V uvodnem delu smo opredelili področje raziskave in problem, namen, cilje in hipoteze, predpostavke in omejitve ter uporabljene metode raziskovanja. S pomočjo drugega poglavja smo opredelili ključne pojme, ki sestavljajo blagovno znamko. V tretjem poglavju smo zapisali opredelitve samopodobe, samozavesti, samospoštovanja in razlike med moško ter žensko samopodobo. S pomočjo četrtega poglavja smo predstavili skladnost samopodobe posameznika in blagovne znamke. V nadaljevanju smo predstavili blagovne znamke spodnjega perila, ki smo jih navedli že zgoraj. V empiričnem delu smo s pomočjo metode anketiranja analizirali uporabnike spodnjega perila zgoraj omenjenih znamk. V ta namen smo uporabili anketni vprašalnik. Izbrali smo nekatere izmed že postavljenih dimenzij, ki jih je zapisal Malhotra, določen del pa smo prilagodili svojim dimenzijam. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali 158 uporabnikov spodnjega perila. Vzorčni okvir je zajemal osebe v starostni skupini od 16 do 63 let. Držali smo se predpostavke, da bo približno polovica vzorca moškega spola in polovica vzorca ženskega spola. Ugotovili smo, da se samopodoba glede na spol ne razlikuje. Dobljeni rezultati, tako za moške kot tudi za ženske, so nam prikazali, da se imidži znamk spodnjega perila med seboj razlikujejo. Največ oseb, tako ženskega kot tudi moškega spola, ima v lasti blagovno znamko spodnjega perila H&M.
Ključne besede: spodnje perilo, imidž, blagovna znamka, samopodoba, Lisca, H&M
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici