SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1532
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Ključne besede: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (936,89 KB)

2.
Tehnološki trendi kartičnega poslovanja
Štefka Balek, 2018, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga prinaša pregled zgodovinskega ozadja za pričetek brezgotovinskega poslovanja ter razvoj plačilnih kartic od prvih reliefnih kartic preko kartic z magnetno stezo do sodobnih pametnih kartic s čipom. Prinaša natančno razlago uporabe različnih vrst plačilnih kartic, ki so v uporabi, pa morda uporabniki ne poznajo razlike med njimi. Predstavlja tudi pasti poslovanja s plačilnimi karticami za nepoučene uporabnike. Glavni namen naloge je predstaviti trenutne trende v razvoju kartičnega poslovanja oziroma razvojno naravnanost brezgotovinskega plačilnega sistema. Dejstvo je, da je področje zelo obsežno in hitro rastoče, saj se število uporabnikov teh storitev veča, prav tako se veča tudi vrednost sredstev, ki se na ta način prenašajo. Tem uporabnikom je potrebno zagotoviti varen brezgotovinski prenos denarja s čim manjšo možnostjo zlorab. Trend, ki se trenutno že močno uveljavlja, je brezstično poslovanje. Podatki kažejo, da že več kot 50 % izdanih plačilnih kartic po svetu omogoča brezstično poslovanje, do leta 2020 pa bi naj vsi POS terminali tako obliko plačevanja že omogočali. Naslednji zaznani trend je razvoj multifunkcijske plačilne kartice, saj se potrošniki zadnje čase srečujejo z motečim kopičenjem kartic. Dejstvo, ki ovira hitrejši razvoj te kartice, je visok strošek njene izdelave, kar lahko vpliva na njeno razširjenost kasneje. Najnovejši trend, ki s pojavom dovolj razvitih tehnologij sedaj končno lahko stopi v veljavo, je pojav mobilnega prenosa denarja, za kar je potrebna uporaba mobilne naprave. Ker je največja ovira pri uvajanju novih trendov zagotavljanje varnosti opravljenih transakcij, je seveda posledično zelo veliko napora vloženega v razvoj mehanizmov, ki bi učinkovito ščitili pred zlorabami. Za storitvami stoji vedno bolj kompleksna tehnologija, ki pomaga razvijati visoke tehnološke varnostne procese, ti pa zajemajo uporabo umetne inteligence, posebne kriptografske protokole, spreminjajoče se kode, ugotavljanje geolokacije ter uporabo biometričnih identifikacij. Nekateri od teh procesov so zaenkrat še v začetni fazi, a poskusni programi testiranja kažejo optimistične rezultate.
Ključne besede: kartično poslovanje, debetna kartica, kreditna kartica, kartica z odloženim plačilom, predplačniška kartica, kartica s shranjeno vrednostjo, brezstična kartica, multifunkcijska kartica, NFC, zloraba, kraja identitete, ponarejanje, phishing, skimming, 3-D secure, biometrična kartica, avtentikacija, tokenizacija, mobilna denarnica, N26
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

3.
Pomen informacijske pismenost za informacijsko družbo
Alenka Medvešek, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovita uporaba informacij in znanj v današnjem času predstavlja temelj za vseživljenjsko učenje in igra pomembno vlogo pri osebnem ter poklicnem razvoju. Izobraževanje, za uporabo informacij in razvijanje informacijske pismenosti, postaja vse bolj izstopajoča potreba v sodobnem življenju. Informacijska pismenost je proces, ki se v bistvu nikoli ne konča, saj se mora posameznik prilagajati razvoju informacijske družbe, če želimo biti učinkoviti in uspešni v njej. Informacijska pismenost zajema poznavanje informacijske tehnologije, njeno razumevanje in uporabo ter pridobivanje informacij. Pri informacijski pismenosti gre za zbirko različnih vrst znanj potrebnih za delo z različnimi tipi informacij in tehnologijami. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali pomen informacijske pismenosti za informacijsko družbo. Prvem smo predstavili informacijsko družbo, pomen poznavanja informacijskih tehnologij in našteli glavne prednosti in slabosti informacijske komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Opredelili smo učinke in posledice uporabe IKT v informacijsi družbi. V tretjem poglavju smo podrobneje opredelili pojem informacijska pismenost. V nadaljevanju smo predstavili raziskavo na področju informacijske pismenosti, kjer nas je zanimalo, kako se bomo v prihodnosti soočali s to tematiko, ter katere veščine bo potrebno osvojiti v prihodnosti. V drugem delu magistrskega dela, ki temelji na empirični raziskavi, smo proučevali informacijsko pismenost med mlajšo in starejšo populacijo.
Ključne besede: informacijska družba, vrste pismenosti, trendi, soočenje prihodnosti in veščin, IKT znanje sodobnih družb, uporaba kompetenc.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
E-veščine in digitalizacija v Sloveniji in Črni gori
Danilo Baucal, 2018, magistrsko delo

Opis: Vse države po svetu so vedno bolj izpostavljene globalni konkurenci. Glavni način za pridobivanje konkurenčne prednosti je tudi elektronsko poslovanje. Hiter tehnološki napredek in sprejemanje moderne ter neprestano napredujoče informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture predstavljajo izjemne možnosti za elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je produkt nove ekonomije, saj ga odlikujeta izrazita prodornost in razpršenost. Zato elektronsko poslovanje zavzema vse pomembnejše mesto v globalnih ekonomskih premikih. Namen naloge je najprej teoretično opredeliti pojem elektronskega poslovanja, pogledati njegovo zgodovino ter analizirati elektronsko poslovanje v Sloveniji in Črni gori. Tako za slovensko gospodarstvo kot tudi za gospodarstvo v Črni gori je pomembno čim hitrejše uvajanje novih načinov poslovanja. Na podlagi rezultatov analiz je vidno spreminjanje iz leta v leto. V obeh državah se veča tako delež ljudi, ki uporablja internet, kot tudi delež podjetij, ki spletno poslujejo. Delež podjetij s spletno prodajo v Sloveniji je bil leta 2014 17 %. Delež podjetij, ki so oglaševala preko interneta, pa je bil v letu 2015 že 23 %. Spletna trgovina je v Črni gori razvrščena kot prodajalna na drobno in je v isti kategoriji kot trgovina na drobno po pošti. Preko spleta je preteklo leto v Črni gori nakup opravilo 26 % ljudi, medtem ko v Slovenji že več kot 50 %. V obeh državah je potrebno razviti okolja, v katerih se bo lahko hitro sprejemal razvoj tehnologije ter se posledično vpletati v svetovno gospodarstvo. S tem se ohranja konkurenčnost teh organizacij. E-poslovanje v podjetjih vnaša najbolj izrazite spremembe na področju prodaje in trženja. Vse več podjetij, tako v Sloveniji kot v Črni gori, se zaveda pomembnosti e-poslovanja pri ohranjanju konkurenčnosti na globalnih trgih.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, Slovenija, Črna gora
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA SPREJETJA NOVE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA V SLOVENIJI, NEMČIJI, VELIKI BRITANIJI IN NA SLOVAŠKEM
Tjaša Črnko, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je posebna gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo za to specializirane gospodarske družbe oziroma posebej za to izobraženi in specializirani posamezniki, ki delujejo bodisi v okviru omenjenih družb bodisi kot samostojni subjekti. Revizorji tako preverjajo in preizkušajo računovodske izkaze gospodarskih družb, ki so zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov ter tako po opravljeni reviziji podajo mnenje o korektnosti revidiranih računovodskih izkazov. Revizorji z vidika kapitalskega trga igrajo ključno vlogo, saj se delničarji zanašajo na njihove ugotovitve. Z vidika tega zaupanja pa je izrednega pomena, da obstaja regulacija na področju revidiranja. S strani Evropske unije lahko zaznamo prvo večjo regulacijo na področju revidiranja z uvedbo Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Omenjena direktiva je odgovor na finančne škandale, kot so na primer dogajanja v povezavi z družbami Enron, WorldCom in Parmalat, ki so zelo oslabila zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev. Omenjena direktiva daje velik poudarek na etična načela revizorja, kot so na primer nepristranskost, poštenost, zaupnost in podobno, saj lahko le ob upoštevanju teh načel revizor deluje strokovno in neodvisno. Maja 2014 pa sta bila s strani Evropske unije objavljena dva nova dokumenta, ki se nanašata na regulacijo obvezne revizije računovodskih izkazov, to sta Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nova evropska reforma na področju revidiranja si tako prizadeva povrniti zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev, predvsem pa v revizijska mnenja, ki jih prebirajo vlagatelji. Z novo evropsko zakonodajo naj bi se izboljšala sama kakovost revidiranja, prav tako se z evropsko reformo na področju revidiranja uvajajo strožja pravila glede nadzora nad revizorji, na področju sankcij v primeru kršitev, uvaja se tudi obvezna rotacija revizorjev za vse družbe javnega interesa, strožje pa so opredeljene tudi smernice v zvezi s prepovednimi nerevizijskimi storitvami. Države članice EU so tako morale v roku dveh let implementirati nove evropske predpise na področju revidiranja, v okviru te implementacije pa so lahko izbrale različne načine prenosa le teh v svoje nacionalne zakonodaje, prav tako so nekatere države članice bolj, nekatere pa manj podrobneje opredelile zahteve nove evropske reforme na področju revidiranja. Velik razkorak med državami članicami EU lahko tako opazimo pri predpisanih sankcijah, saj nova evropska zakonodaja na področju revidiranja opredeljuje primere, v katerih se kršitelje sankcionira, ne opredeljuje pa same višine in načine sankcij za kršitve. Podobna razhajanja lahko zasledimo tudi pri sodnem varstvu revizorjev. Slovenija je pri implementaciji nove evropske zakonodaje na področju revizije, gledano z vidika opredelitve in višine sankcij za kršitve, zavzela zelo restriktivno stališče. Sankcije so v Sloveniji precej visoke glede na velikost revizijskega trga, večina revizijskih družb v Sloveniji je majhnih, visoke kazni za kršitve pa lahko zelo ogrozijo njihov obstoj. Majhne revizijske družbe se iz leta v leto srečujejo z upadom družb, ki so zavezane k reviziji, iz tega naslova pa si, da bi obdržale svoje naročnike oziroma pridobile še kakšnega novega naročnika, majhne revizijske družbe med sabo konkurirajo s ceno. Z vidika sodnega varstva pa je slovenski zakonodajalec zavzel zelo ohlapno stališče, ta namreč ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva revizorjev in revizijskih družb, saj ne predvideva dvostopenjskega organa odločanja o kršitvah.
Ključne besede: revidiranje, Direktiva 2014/56/EU, Uredba (EU) 537/2014, ZRev-3, sankcije, sodno varstvo, rotacija revizorjev, nerevizijske storitve, nova evropska zakonodaja.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH PODJETIJ V DRUGEM IN TRETJEM TRGOVALNEM OBDOBJU EU ETS V POVEZAVI Z EMISIJSKIMI KUPONI
Nejc Grubelnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je bila preučitev stopnje korelacije med uspešnostjo izbranih podjetij v drugem in tretjem trgovalnem obdobju EU ETS in stroški ter prihodki iz naslova emisijskih kuponov. Cilje magistrske naloge smo poskušali izpolniti v teoretičnem in empiričnem delu naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili vzroke in posledice podnebnih sprememb in opredelili ekonomski vpliv podnebnih sprememb na gospodarski razvoj. V nadaljevanju smo predstavili najpomembnejše mednarodne sporazume na področju podnebnih sprememb in njihovo uspešnost pri zmanjševanju toplogrednih plinov ter naredili analizo uspešnosti prvega, drugega in tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. V empiričnem delu naloge smo v raziskavo zajeli tri izbrane družbe, ki so v letu 2013 skupaj predstavljale 68 % vseh preverjenih emisij toplogrednih plinov, vključenih v trgovalno shemo EU ETS v Sloveniji. Preučili smo stroške in prihodke iz naslova emisijskih kuponov ter uspešnost teh podjetij na podlagi revidiranih letnih poročil v obdobju od 2008 do 2016, torej za celotno drugo trgovalno obdobje EU ETS in za prva štiri leta tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. Naredili smo analizo stroškov in prihodkov v zvezi z emisijskimi kuponi ter ločeno prikazali stroške brezplačnih emisijskih kuponov in stroške kupljenih emisijskih kuponov, prav tako smo prikazali prihodke slednjih. Za preučitev uspešnosti izbranih podjetij smo si izbrali kazalnika ROA in EBITDA marža. V drugem delu empiričnega dela smo tudi preučili povezanost stroškov in prihodkov iz naslova emisijskih kuponov ter povprečne prodajne cene električne in toplotne energije v izbranih podjetjih po letih. Glavne ugotovitve pri tej raziskavi so, da so se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju povišali, prav tako stroški emisijskih kuponov predstavljajo v strukturi obratovalnih stroškov v tretjem trgovalnem obdobju višji delež kot v drugem trgovalnem obdobju EU ETS. Prihodki iz naslova emisijskih kuponov pa so se v tretjem trgovalnem obdobju znižali glede na drugo trgovalno obdobje EU ETS. Statistično sicer nismo uspeli dokazati korelacije med stroški emisijskih kuponov in uspešnostjo izbranih podjetij. Naslednja ugotovitev pri preučitvi povprečnih prodajnih cen električne in toplotne energije je, da se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju niso odražali v prodajni ceni predvsem zaradi razmer na trgu z električno energijo. Pri prodajni ceni toplotne energije pa se strošek emisijskih kuponov odraža v prodajni ceni toplotne energije, ta dejavnost je namreč regulirana in je strošek kupljenih emisijskih kuponov priznan kot upravičen strošek.
Ključne besede: emisijski kuponi, uspešnost podjetja, mednarodni sporazumi na področju podnebnih sprememb, trgovalna shema EU ETS.
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

7.
Stroškovna učinkovitost poslovanja bank v eu
Primož Hafner, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem globaliziranem svetu je učinkovitost poslovanja bank vedno bolj pomembna za dolgoročno preživetje poslovanja bank. Namen magistrskega dela je prikazati stroškovno učinkovitost poslovanja bank v bančnih sektorjih Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope. V povezavi z učinkovitostjov bančnem poslovanju govorimo o stroškovni in profitni učinkovitosti. Pri profitni učinkovitosti pa je mogoče govoriti o standardni profitni učinkovitosti in alternativni profitni učinkovitosti. Učinkovitost merimo s finančno računovodskimi kazalniki in s parametričnimi ter neparametričnimi metodami. Za merjenje stroškovne učinkovitosti se v bankah najpogosteje uporablja kazalnik CIR. Na učinkovitost poslovanja bank vplivajo naslednji dejavniki: lastniška struktura, menedžment, bančne združitve, okoljski dejavniki in struktura financiranja v banki. Ugotovljeno je bilo, da so privatne banke bile najbolj učinkovite. Na podlagi raziskave bančnih sektorjev 12 vzhodno evropskih držav se je ugotovilo, da so bile privatne banke z večinskim tujim lastništvom bolj učinkovite kot državne banke. Na učinkovitost poslovanja močno vpliva bančni menedžment. Združitve med bankami so predvsem izboljšale stroškovno učinkovitost poslovanja bank. Učinkovite banke povečujejo obseg svojega poslovanja in tržni delež. Ugotovljeno je bilo, da večja konkurenca izboljšuje stroškovno učinkovitost poslovanja bank in tudi, da so dejavniki okoljazmanjševali razlike v stroškovni učinkovitosti med bančnimi sektorji. Kapital v bankah je pomembno vplival na izboljšanje stroškovne in profitne učinkovitosti poslovanja bank. V raziskavi smo primerjali stroškovne učinkovitosti bančnih sektorjev Srednje in Vzhodne Evrope s bančnimi sektorji Zahodne Evrope. Bančni sektorji Zahodne Evrope so bili stroškovno in profitno učinkovitejši kot bančni sektorji Srednje in Vzhodne Evrope. Vrzel v stroškovni učinkovitosti med bančnimi sektorji Zahodne Evrope in Srednje ter Vzhodne Evrope se je postopoma zmanjševala. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da bolj stroškovno in profitno učinkovite banke pospešujejo rast gospodarstva, so bolj solventne, zagotavljajo večjo stabilnost bančnega sistema in imajo bolj kvalitetne finančne storitve. Proces reform v Evropski Uniji je šel v smeri povečanja stroškovne in profitne učinkovitosti v bančnih sektorjih. Pomembno je, da bančni menedžerji poskušajo izboljšati stroškovno in profitno učinkovitost poslovanja bank, ker bodo s tem zagotovili bolj stabilno, uspešno in dolgoročno poslovanje bank.
Ključne besede: stroškovna učinkovitost bančnega sektorja, profitna učinkovitost bančnega sektorja, bančni sektorji Zahodne Evrope, bančni sektorji Srednje in Vzhodne Evrope
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Značilnosti in posebnosti poslovnih pogajanj na območju držav nekdanje Jugoslavije
Matevž Fak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali dejavnike poslovnih pogajanj med partnerji iz Slovenije v odnosu s partnerji iz držav razpadle Jugoslavije. Opisani so dejavniki in karakteristike poslovnih pogajanj v splošnem pomenu, kot tudi vpliv dejavnikov kulture, ki se odražajo v sklopu mednarodnih poslovnih odnosov in pogajanj. Kulturna dejstva so temelj, na katerem slonijo poslovni odnosi, kadar se v procesu srečujejo poslovni partnerji iz različnih držav, kar pomeni, da moramo biti pozorni na razlike v komunikacijskem procesu, spoštovanju tuje kulture in njihovih navad, ponekod celo religije. Razlike med našimi in tujimi dejavniki kulture, oz. vsaj poznavanje in spoštovanje le-teh, so ključ za graditev in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov. Razlike so pravzaprav prisotne povsod, ne le na globalni ravni poslovanja, najdemo jih že tudi na lokalni ravni, saj so si podjetja, njihove usmeritve in cilji, drugačni. Potrebno se je prilagoditi drugim, če želimo doseči nekaj, kar nam predstavlja korist. Soočanje in osvajanje medkulturnih razlik nam pomaga pri razumevanju medkulturnih dimenzij, pri čemer se je potrebno zavedati, da se bomo tega učili skozi celotno življenje. Kultura je namreč širok spekter pojmov, družbenih norm in vrednot, da bi jih lahko popolnoma prevzeli in se z njimi popolnoma poistovetili. V magistrskem delu so zaradi tega razloga predstavljeni le določeni dejavniki in definicije. Teoretični del ob definicijah in opredelitvah poslovnih pogajanj in mednarodnih pogajanj vsebuje še predstavitev držav nekdanje Jugoslavije, v raziskovalnem delu pa smo povzeli še dejanske izkušnje respondentov poglobljenega intervjuja, ter pridobili pomembne informacije in smernice, ki bodo koristno predstavljene za druge poslovneže, ki že aktivno sodelujejo ali pa imajo namen v prihodnosti sodelovati s poslovnimi partnerji v raziskovani regiji. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve, in sicer lahko zapišemo, da je za uspešna poslovna pogajanja z državami, ki so nekoč sestavljale mogočno Jugoslavijo, potrebno poznavanje oz. bolje rečeno spoštovanje njihove religije, ki je ponekod zelo izrazita, dejavnik, ki pa zagotavlja pristne in dolgoročne odnose z njimi, pa je faktor človečnosti. Odnosi namreč temeljijo na poznavanju ljudi na osebni in poslovni ravni, ki ju je potrebno usklajeno vzdrževati (tudi v času, kadar nismo v proaktivnem sodelovanju s partnerjem, je potrebno ohranjanje odnosa v obliki osebnega stika in poslovnih daril). Prav tako smo ugotovili tudi, da se način pogajanj iz držav nekdanje Jugoslavije ne razlikuje več močno od evropskega, saj aktivno stremijo evropskim standardom.
Ključne besede: poslovna pogajanja, medkulturna pogajanja, kultura, Jugoslavija
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1020,56 KB)

9.
Občutljivost managementa oziroma lastnikov za računovodsko etiko in prirejanje poslovnega izida v malih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji
Marjeta Luknar, 2018, magistrsko delo

Opis: Prirejanje poslovnega izida je pojav, ki se pogosteje pojavi v obdobju gospodarske krize. Podjetja, njihovi managerji in lastniki posegajo po tehnikah, s katerimi uravnavajo poslovni izid, da s tem prikazujejo večjo vrednost podjetja, zmanjšujejo davčno osnovo za obračun davka idr. Prirejanje poslovnega izida je v okviru določenih meja dovoljeno, vendar je meja med dopustnim in prevarantskim uravnavanjem zelo tanka. Ločnica je namernost dejanja. Tako je prirejanje, katerega namen je pridobitev določene koristi na račun oškodovanja drugih, prevara v računovodstvu. Vse to pa je povezano z ravnjo etike managerja ali lastnika podjetja. Računovodski strokovnjaki morajo biti dobro strokovno podkovani, saj morajo med seboj usklajevati pravne predpise in etični vidik delovanja strokovnjakov. To je včasih zelo težko, saj so lahko nasprotja med poklicno in poslovno etiko zelo velika. Razlike je najbolje urejati s sodelovanjem in sprejemanjem kompromisov. V magistrski nalogi smo predstavili pojem prirejanja poslovnega izida, razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida. Zaradi razlik v ugotavljanju poslovnega izida med podjetji in samostojnimi podjetniki smo ločeno opredelili tudi razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida pri samostojnih podjetnikih. V analizo so bila vključena mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki, ki so bili predhodno vključeni v raziskavo (Horvat, 2012). Za potrebe ugotovitve povezave med računovodsko etiko in prirejanjem poslovnega izida smo raziskali metode za ugotavljanje prirejanja poslovnega izida in izbrali najprimernejšo za našo raziskavo (test Garroda in soavtorjev (2006) ali GRPV-statistika). Pri samostojnih podjetnikih ta test ni bil ustrezen, zato smo na predlog Horvata uporabili vzvod, pri katerem smo izračunali razmerje med odstotno spremembo celotnega poslovnega izida samostojnih podjetnikov z odstotno spremembo njihovih prihodkov. V praktičnem delu magistrskega dela smo izvedli test Garroda in soavtorjev (2006) za mikro in mala podjetja za pet zaporednih poslovnih let. Test je pokazal anomalijo poslovnih izidov okoli nič tako pri manj kot pri bolj občutljivih managerjih podjetij. Pridobljenih rezultatov nismo mogli pripisati zveznosti, saj je število ravno pozitivnih čistih poslovnih izidov, umerjenih tako s prihodki iz poslovanja kot celotnimi prihodki, veliko previsoko, da bi lahko le-to pripisali naključju. Pri samostojnih podjetnikih smo izvedli izračune vzvoda. Tako pri njih kot pri podjetjih smo prišli do zaključka, da razlike med manj in bolj občutljivimi samostojnimi podjetniki za računovodsko etiko ne obstajajo, saj smo pri večini ugotovili večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Ključne besede: Računovodska etika, prirejanje poslovnega izida, test Garroda in soavtorjev (2006) – GRPV-statistika, vzvod za samostojne podjetnike, anomalija okoli nič, večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

10.
Večletna primerjava prodajne uspešnosti in zadovoljstva odjemalcev v podjetju ajm okna-vrata-senčila d.o.o.
Aljaž Hriberšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Zadovoljstvo odjemalcev s storitvami in izdelki je ena izmed ključnih točk, na katera se podjetja v današnjem času visoke konkurenčnosti morajo osredotočiti. Brez zadovoljnih kupcev ni možnosti za nadaljnji razvoj ali napredek nekega podjetja. Zadovoljstvo so avtorji Anderson (et al, 1994, str. 53) definirali kot ponakupno ovrednotenje kakovosti in vrednosti, ki jo je odjemalec dobil z nakupom posameznega izdelka oziroma storitve v primerjavi s tem, kaj je pričakoval. AJM okna-vrata-senčila, d. o. o., je podjetje, ki se že vrsto let osredotoča na zadovoljstvo odjemalcev, skrbi za ponakupne aktivnosti in presečno (na letni ravni) analizira zadovoljstvo odjemalcev. Podjetje se zaveda, da zaradi svoje specifičnosti odjemalcem nudi svoj izdelek, hkrati pa tudi storitev (montažo in popravila), zato je skrbna analiza vidikov zadovoljstva še toliko bolj pomembna. V nalogi smo s pomočjo znanstvene in strokovne literature preučili zadovoljstvo odjemalcev, torej glavne karakteristike in aspekte ter ugotavljali, kako je njihovo zadovoljstvo povezano s prodajno uspešnostjo samega podjetja. Analiza zadovoljstva odjemalcev kaže, da je v vseh vidikih skozi vsa leta zadovoljstvo odjemalcev zelo visoko, saj je na lestvici od 1 do 5 v vseh vidikih povprečje nad vrednostjo 4. Ugotovimo lahko, da so kupci v letu 2016 izrazili najvišjo stopnjo zadovoljstva glede na preučevana leta, vendar o statistično značilnem odstopanju ne moremo govoriti. Preverili smo tudi povezanost zadovoljstva kupcev z deležem kupcev, ki so prišli do podjetja preko priporočila in ugotovili, da na našem vzorcu ne obstajajo statistično značilne povezave. Rezultati prav tako kažejo, da so bili kupci v letu 2016 najbolj zadovoljni z izdelki in monterji, sledi pa zadovoljstvo z oddelki in službami. Rezultati kažejo, da med različnimi vidiki zadovoljstva odjemalcev in kazalniki uspešnosti podjetja ne obstajajo statistično značilne povezave. Ugotavljamo, da se je sicer med leti 2012 in 2016 povišal predvsem dobiček, promet je nekoliko padel, prav tako število izdanih faktur. Osrednji odprt problem raziskovanja zadovoljstva kupcev pri preučevanem podjetju je z vidika ugotovitev te naloge predvsem metodološki. Anketni vprašalnik, ki ga podjetje uporablja za merjenje zadovoljstva kupcev, ni metodološko verificiran, zato je pomembna previdnost pri interpretaciji rezultatov. V zvezi z vsebinskimi vidikom ugotavljamo, da so ocene zadovoljstva kupcev visoke z vsemi aspekti: kakovostjo izdelkov, storitev in osebja.
Ključne besede: Zadovoljstvo kupcev, uspešnost podjetja, kazalniki, AJM okna-vrata-senčila, d. o. o.
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (999,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici