SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1611
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Povezanost med srečo in ekonomsko-socialnimi dejavniki v evropski uniji
Rok Vrban, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Ključne besede: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
»Marketinška naravnanost med slovenskimi glasbeniki«
Mario Čižić, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba že od nekdaj predstavlja velik del našega vsakdana, saj jo uživamo zavestno kot tudi podzavestno. Magistrsko delo v prvem in drugem delu opisuje marketinško naravnanost kot enega temeljnih konceptov marketinga in strukturo ter delovanje glasbene industrije. Kot vsaka druga panoga je v preteklosti tudi glasbena industrija doživela velike transformacije, ki so bile v veliki večini posledica globalizacije in bliskovitega tehnološkega razvoja. V Sloveniji glasbeno industrijo zaradi njenih specifik (predvsem majhnosti) težko primerjamo z največjimi svetovnimi trgi, a kljub temu lahko potegnemo vzporednice z vsaj elementarnimi strukturnimi zasnovami in procesi. Marketinška naravnanost je v razvitejših in večjih glasbenih trgih močno prisotna, mi pa smo problem omejili na področje Slovenije, saj nas zanima stopnja marketinške naravnanosti slovenskih glasbenikov. Podatke smo znotraj raziskave pridobivali s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer smo nagovarjali slovenske glasbenike, tako solo izvajalce, kot tudi glasbene skupine. Stopnjo marketinške naravnanosti smo merili s pomočjo prirejene Narver-Slaterjeve lestvice, kjer smo od treh podkonstruktov (naravnanost na odjemalce, naravnanost na konkurente in medfunkcijska povezanost) uporabili dva, in sicer naravnanost na odjemalce (poslušalce) in naravnanost na konkurente. Zbrane podatke smo statistično obdelali in prišli do zanimivih ugotovitev, namreč od štirih hipotez, smo dve potrdili in dve ovrgli. Ugotovili smo, da ima naravnanost na poslušalce pri slovenskih glasbenikih večjo težo kot naravnanost na konkurente. Ko govorimo o splošni marketinški naravnanosti lahko ugotovimo, da so najbolj marketinško naravnani glasbeniki, ki izvajajo narodnozabavno glasbo, sledijo jim pop izvajalci in izvajalci elektronske glasbe, najmanj marketinško naravnani pa so rock glasbeniki. Pri primerjavi solo izvajalcev in glasbenih skupin ni bilo izmerjenih razlik v stopnji marketinške naravnanosti, prav tako pa tudi na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo govoriti o pozitivnem vplivu marketinške naravnanosti glasbenikov na njihovo uspešnost. Koncept marketinške naravnanosti je v Sloveniji na področju glasbene industrije relativno neraziskan, zato izsledki naše raziskave predstavljajo dobre temelje za nadaljnje raziskave. Vsak dan lahko spremljamo aktivnosti slovenskih glasbenikov, ki so povezane z marketingom, saj se tudi oni zavedajo, da na konkurenčnem trgu marketinška naravnanost predstavlja eno večjih dolgoročnih prednosti. Predvidevamo, da bo tudi v prihodnje opaziti rast stopnje marketinške naravnanosti, saj je to trend, ki prihaja k nam z razvitejših trgov z določenim časovnim zamikom.
Ključne besede: Marketinška naravnanost, glasbeniki, slovenska glasbena industrija, naravnanost na poslušalce, naravnanost na konkurente, marketing, marketinške aktivnosti v glasbeni industriji, marketinška naravnanost kot konkurenčna prednost.
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

4.
Vzpostavitev celovitega koncepta zasnove in vodenja projektov v podjetju Murales d.d.
Ines Meznarič, 2018, magistrsko delo

Opis: Projekt. Besedi projekt se v današnjem času težko izognemo. Lahko bi rekli, da postajamo projektna družba, ki se ukvarja s projekti, tako vsakdanjimi kot tistimi, ki trajajo več let. Verjetno ni podjetja, ki se ne bi v zadnjih letih ukvarjalo z opredeljevanjem pojma projekt, razmejitvijo med projekti in ostalimi procesi ter opredeljevanjem načinov doseganja uspešnosti projektov. S projekti se v večini ukvarja stroka projektnega managementa, ki postaja v Sloveniji iz leta v leto bolj uveljavljena in razvita. V magistrskem delu smo sodelovali s podjetjem masivnega pohištva Murales d. d., ki ima sedež v mestu Ljutomer. Začetki podjetja segajo v leto 1920 in od takrat lahko to podjetje uvrščamo med t. i. multiprojektna podjetja. Podjetje izvaja interne in eksterne projekte, prvenstveno pa se trudi prodajati pod lastno blagovno znamko. Skozi magistrsko delo smo vzpostavili celovit koncept zasnove in vodenja projektov v podjetju Murales d. d. z namenom, da bi podjetje po urejenem sistemu uspešneje sledilo svojemu zadanemu cilju in večji del proizvodnje prodajalo pod lastno blagovno znamko. Večinski del proizvodnje je trenutno namenjen eksternim projektom, kar pa ni več v sladu s strategijo podjetja. Z opredelitvijo in vzpostavijo enotnega koncepta zasnove in vodenja projektov v podjetju želimo doseči ob nadaljnjem uspešnem obvladovanju eksternih projektov tudi uspešno obvladovanje internih projektov. Koncept je zasnovan kot sistem, ki natančno določa, kako ideje pretvoriti v dejanske izdelke. V teoretičnem delu smo obravnavali pojme v zvezi z managementom, predvsem s projektnim managementom. Tako smo obravnavali sam projekt in multiprojektno poslovanje, opredelili smo vrste projektov, faze projektov v njihovem življenjskem ciklusu in multiprojektno okolje ter predstavili projektni portfelj. Dodatno smo obravnavali zagonski elaborat projekta kot dokument, ki se ga izdela v sklopu priprave projekta. V zadnjem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili projektne sisteme in projektne organizacije. V aplikativnem delu magistrskega dela smo najprej preučili trenutno stanje na področju snovanja in vodenja projektov v podjetju Murales d. d., nato pa smo pripravili prenovljen koncept zasnove in vodenja projektov za to podjetje. V sklopu zasnove projekta podrobneje predstavljamo zgradbo zagonskega elaborata, obravnavo vhodne strategije projekta, nato pa po korakih analiziramo planiranje in organiziranje projekta. V sklopu vodenja projekta smo se poglobili v projektne ekipe, v izvedbo projekta, kontroliranje projekta in v zaključevanje projekta ter s tem povezano eksploatacijo.
Ključne besede: projekt, projektni management, multiprojektno poslovanje, zasnova projekta, vodenje projekta
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
Planiranje razvoja izbranega podjetja
Anja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: Strateški management je v današnjem svetu eden izmed glavnih dejavnikov uspeha podjetja. Okolje v katerem deluje, je nepredvidljivo in polno sprememb, ki se jim je podjetje primorano nenehno in hitro prilagajati. Od vodilnih v podjetju se pričakuje, da bodo poznavanju in pravilni uporabi elementom strateškega managementa namenili veliko pozornosti, saj bodo le tako razvijali strategije, ki bodo podjetju zagotavljale dolgoročno rast in razvoj.
Ključne besede: strateški management, strategije, analiza zunanjega okolja, analiza notranjega okolja, celovita presoja podjetja
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Notranje revidiranje leta 2031
Karmen Kovač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je raziskati, kakšno bo notranje revidiranje v prihodnosti, natančneje leta 2031. Za dosego namena magistrske naloge si v teoretičnem in empiričnem delu zastavljamo določene cilje. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej proučujemo in predstavljamo pojem notranjega revidiranja ter izpostavljamo nekaj definicij. V nadaljevanju predstavljamo vrednost in pomen industrije 4.0, veriženja blokov in programskih rešitev za pomoč revidiranju. Opredeljujemo nekaj značilnosti revizije 4.0 in na koncu predstavljamo gospodarske smernice ter posledice notranjega revidiranja. Za drugi oziroma empirični del magistrske naloge smo izvedli anketiranje. Izdelali smo kratek vprašalnik o notranjem revidiranju danes in v prihodnosti. Vprašalnik smo razposlali notranjim revizorjem. Veliko vprašanj je bilo odprtega tipa, saj smo želeli pridobiti čim več različnih odgovorov, kako si notranji revizorji predstavljajo notranje revidiranje leta 2031. Pri anketiranju ugotavljamo, da si večina notranjih revizorjev ne predstavlja, kakšno bo notranje revidiranje leta 2031 in kako bo takrat potekalo njihovo delo. Naslednja ugotovitev je, da notranji revizorji ne verjamejo v bliskovit napredek tehnologije pri revidiranju.
Ključne besede: notranje revidiranje, industrija 4.0, veriženje blokov, programske rešitve za pomoč revidiranju, revizija 4.0.
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Organizacijski vidiki logističnega poslovanja podjetja gea-vipoll
Kaja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo organizacijski vidiki logističnega poslovanja podjetja Gea-Vipoll. Na začetku smo opredelili namen, cilje, hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predstavili metode raziskovanja. Magistrsko delo smo razdelili na sedem poglavij. Opredelili smo pomen organizacije v podjetju, definirali organizacijsko strukturo in predstavili pet vrst organizacijske strukture: funkcijsko, divizijsko, projektno, matrično in dinamično. Sledilo je poglavje o logistiki, ki je osrednja tematika našega magistrskega dela. Definirali smo pojem logistika, opredelili njene cilje in pomen za podjetje ter raziskovali vpliv globalizacije nanjo. V nadaljevanju smo se odločili podrobneje definirati elemente in podsisteme logistike. Osredotočili smo se predvsem na poprodajno logistiko, in sicer na logistiko rezervnih delov, nakupnoodločitveni proces in poprodajne storitve. Prav tako smo se ukvarjali tudi s povezanostjo logistike z drugimi poslovnimi sistemi. s pomočjo podjetja Gea-Vipoll smo teorijo podkrepili s praktičnimi primeri. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo visokotehnološko dovršenih polnilnih linij in je v začetku letošnjega leta začelo delovati pod vodstvom drugih lastnikov. Čeprav smo bili mnenja, da je menjava lastnikov prinesla spremembe v organizaciji dela, temu ni tako. Analizirali smo potek dela v logističnih podsistemih in opredelili možnosti za izboljšanje logistike v podjetju.
Ključne besede: organizacija podjetja, logistični elementi, logistični podsistemi, podjetje Gea-Vipoll
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

9.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti davčnega organa po metodi benchmarking
Sanja Krautberger, 2018, magistrsko delo

Opis: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Ključne besede: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Ključne besede: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici