Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo naloga obravnava problematiko zelenega zavajanja (angl. greenwashing) in njegovo prepoznavanje med potrošniki različnih generacij (X, Y in Z). Zeleno zavajanje predstavlja prakso, pri kateri podjetja napačno prikazujejo svoje izdelke, storitve ali poslovanje kot okolju prijazno. Na ta način vplivajo na percepcijo potrošnikov in njihovo zaupanje. Cilj raziskave je analizirati, v kolikšni meri posamezne generacije zaznavajo trajnostne prakse podjetij, kakšna je njihova stopnja ozaveščenosti o zelenem zavajanju in kako to vpliva na njihove nakupne odločitve. V teoretičnem delu naloge podrobneje obravnavamo koncept trajnosti, korporativne družbene odgovornosti (CSR) in mehanizme zelenega zavajanja, pri čemer izpostavljamo ključne razlike med generacijami. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, s katero smo analizirali stopnjo prepoznavanja zelenega zavajanja ter vpliv na posamezne generacije. Generacija Y se izkazuje kot najbolj informirana in kritična – najbolje pozna izraza greenwashing in zeleno zavajanje ter najpogosteje zaznava zavajajoče trditve podjetij. V vedenjskem smislu pa je generacija X najdoslednejša – najpogosteje izbere okolju prijazne izdelke, je pripravljena zanje plačati več in najodločneje opusti nakup ob prepoznanem zavajanju. Generacija Z izkazuje večjo razpršenost v vedenjskih vzorcih in manjšo stabilnost v nakupnem odločanju, čeprav del vprašanih poroča o dobrem razumevanju pojma greenwashing. Ugotovitve kažejo, da visoka okoljska ozaveščenost ne pomeni nujno tudi trajnostnega vedenja, saj med generacijami obstaja razkorak med vrednotami in dejanskimi nakupnimi odločitvami. Ta razkorak je posebej izrazit pri mlajših generacijah, kjer se kljub visoki deklarativni ozaveščenosti vedenjski odzivi pogosto ne ujemajo z izraženimi stališči. Raziskava potrjuje potrebo po ciljno usmerjeni in verodostojni trajnostni komunikaciji podjetij, prilagojeni značilnostim posameznih generacij.
Ključne besede: Zeleno zavajanje, percepcije generacije X, Y in Z, podnebne spremembe, trajnostni razvoj, zavajanje.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava digitalno marketinško komuniciranje podjetja Elesprom Inženiring d.o.o., ki se na trgu sooča z izzivi nizke spletne prepoznavnosti in omejene aktivnosti na družbenih omrežjih. Teoretični del naloge zajema pregled ključnih pojmov digitalnega marketinškega komuniciranja, pomen konkurenčnosti, trende na področju digitalnega marketinškega komuniciranja in dobre prakse. S prikazom kazalnikov uspešnosti lahko tudi vidimo, kako je podjetjem omogočeno merjenje učinkovitosti digitalnih kanalov. Empirični del naloge temelji na kombinaciji treh raziskav. Sestavljen je iz anketne raziskave med obstoječimi in potencialnimi strankami podjetja Elesprom Inženiring d.o.o., intervjuja z vodstvom podjetja ter primerjalne analize konkurence. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetje trenutno ne dosega pričakovanj ciljnih uporabnikov na področju digitalnega marketinškega komuniciranja ter da je njihova prepoznavnost na spletu nizka, objave na družbenih omrežjih so redke in nekonsistentne, spletna stran pa ne nudi dovolj informacij za podporo uporabnikom. Respondenti anketne raziskave pripisujejo danes večji pomen digitalnim kot tradicionalnim komunikacijskim kanalom ter izražajo željo po več interaktivnih vsebinah. Intervju z vodstvom je pojasnil odsotnost celostne digitalne strategije, hkrati pa potrdil njihovo pripravljenost na spremembe in razvoj. Analiza konkurence je pokazala, da konkurenčna podjetja prav tako niso v veliki prednosti, kar se tiče digitalnega marketinškega komuniciranja, tako da ima podjetje Elesprom Inženiring d.o.o. priložnost za izboljšave in morebitno konkurenčno prednost. Na podlagi ugotovitev magistrska naloga daje konkretne predloge za izboljšave, med katerimi izstopajo posodobitev in optimizacija spletne strani, okrepitev prisotnosti na družbenih omrežjih in uvedba vsebinskega marketinga. Implementacija podanih predlogov bi podjetju omogočila prehod iz pasivnega v aktivno digitalno marketinško komuniciranje in tako dala možnost za povečanje prepoznavnosti ter dolgoročno prispevala k večji konkurenčnosti na trgu.
Ključne besede: digitalno marketinško komuniciranje, družbena omrežja, uporabniška izkušnja, vsebinski marketing, digitalni komunikacijski kanali.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na analizo revizijskih izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba kriptovalut v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti kriptovalut, njihov razvoj in vpliv na sodobno poslovno okolje, pri čemer je poseben poudarek namenjen tehnologiji veriženja blokov (angl. blockchain) in njenim aplikacijam v različnih gospodarskih panogah. Obravnavani so tudi poslovni modeli, ki vključujejo digitalna sredstva, ter računovodska obravnava kriptovalut v skladu z mednarodnimi (MSRP) in slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo. Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije. V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa so za tak pristop potrebne precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol. V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo. Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij iz različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo. Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije. V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa je za tak pristop potrebna precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol. V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo.
Ključne besede: kriptovalute, tehnologija blockchain, revizija, notranje kontrole, računovodska obravnava, regulativa MiCA, digitalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,35 MB)

Opis: Predšolska vzgoja predstavlja temeljno obdobje razvoja otroka, ki je osnova za otrokovo prihodnost. Prinaša številne dolgoročne koristi, kot so razvoj samostojnosti, samozavesti, empatije, strpnosti in ustvarjalnosti. Otrokom zagotavlja varno in spodbudno okolje za celostni razvoj, pridobivanje izkušenj, znanja in spretnosti. Poudarek je na kakovostnih socialnih odnosih, sodelovanju in razumevanju družbenih vrednot. Vrtci se uvrščajo med javne zavode, zato smo v prvem delu magistrske naloge opisali in razložili vrste in pomen zavodov. Spoznali smo različne vrste predšolske vzgoje, njene cilje in pravno podlago za njihovo delovanje. Predstavili smo sistem javnih financ v Sloveniji in pomen javnega sektorja. Pomena vključenosti otrok v vrtec se zavedajo tudi države Evropske unije, saj s svojo politiko želijo doseči skupni cilj s 96 % vključenostjo otrok od 3 do 6 let, oziroma do vstopa v šolo. Pomembnost vlaganja v predšolsko vzgojo je prikazana s Heckmanovo krivuljo. Financiranje predšolske vzgoje je v Sloveniji podobno kot v izbranih evropskih državah. Predšolska vzgoja se financira največ iz javnih sredstev, to so državni in občinski proračuni in iz prispevkov staršev, ki so odvisni od njihovega dohodka. V Evropski uniji se povprečni skupni javni izdatki za predšolsko vzgojo povečujejo, kar pomeni, da večina evropskih držav daje velik pomen predšolski vzgoji, kljub splošnemu zmanjšanju števila otrok. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali izračun ekonomske cene v javnem in zasebnem vrtcu in ju med seboj primerjali. Zanimalo nas je, kateri vrtci v Sloveniji so dražji: ali tisti z več lokacijami ali tisti, ki imajo vrtec samo na eni lokaciji. Primerjali smo tudi delež javnega financiranja med izbranimi evropskimi državami. Izsledke raziskav smo predstavili v zadnjem delu naloge. Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost financiranja predšolske vzgoje, saj je od načina financiranja odvisna dostopnost in vključenost otrok v vrtec.
Ključne besede: predšolska vzgoja, financiranje predšolske vzgoje, države Evropske unije, vključenost otrok, cena vrtca
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (5,83 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava področje trajnostnega poročanja, ki v sodobnem gospodarstvu presega tradicionalno finančno poročanje in vključuje razkritja o vplivih na okolje, družbo ter upravljanje (ESG). Poseben poudarek je namenjen energetskemu sektorju, ki ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, hkrati pa se sooča z geopolitičnimi izzivi, vprašanji zanesljivosti oskrbe in trajnostno preobrazbo. V tem okviru trajnostno poročanje postaja nepogrešljivo orodje za transparentno prikazovanje napredka, krepitev zaupanja deležnikov ter izpolnjevanje zahtev vse strožjih zakonodajnih okvirov, med katerimi izstopa nova evropska direktiva CSRD s pripadajočimi standardi ESRS. Namen dela je preučiti, kako se slovenska energetska podjetja prilagajajo tem zahtevam in v kolikšni meri izpolnjujejo strožje standarde razkritij. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj trajnostnega poročanja in njegov pomen za gospodarstvo, s poudarkom na evropski zakonodaji. Posebej sta izpostavljena direktiva CSRD in standardi ESRS, ki predstavljajo prelomnico v razvoju prakse ter uvajajo strožje zahteve za podjetja. Obravnavani so tudi ključni izzivi implementacije in vpliv teh zahtev na slovenski pravni okvir. Empirični del temelji na primerjalni analizi trajnostnih poročil štirih energetskih podjetij: mednarodnega benchmarka Enel ter slovenskih družb Petrol, HSE in GEN-I. Analizirana so bila tako poročila, pripravljena pred uvedbo standardov ESRS, kot tudi najnovejša poročila za poslovno leto 2024. Analiza je bila izvedena na podlagi enotnega ocenjevalnega protokola, ki je omogočil pregled razvoja trajnostnega poročanja, preverjanje skladnosti z evropskimi standardi in primerjavo med podjetji skozi čas. Rezultati kažejo, da slovenska podjetja v energetskem sektorju postopoma izboljšujejo kakovost trajnostnega poročanja in krepijo strukturo razkritij. Največji preskok je dosegel HSE, medtem ko Petrol in GEN-I prav tako izkazujeta večjo preglednost. Enel dosega skoraj popolno skladnost in tako predstavlja pomemben referenčni okvir, medtem ko slovenska podjetja kažejo trend zmanjševanja vrzeli ter postopnega približevanja zahtevam evropskih standardov. Sklepne ugotovitve potrjujejo, da nova poročila prispevajo k večji preglednosti in primerljivosti trajnostnih razkritij, hkrati pa razkrivajo tudi priložnosti za nadaljnje izboljšave. Delo tako prispeva k boljšemu razumevanju prilagajanja slovenskih energetskih podjetij strožjim zakonodajnim zahtevam trajnostnega poročanja ter ponuja vpogled v razvoj dobrih praks, ki lahko podprejo nadaljnje strateško upravljanje trajnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, ESG, energetski sektor, direktiva CSRD, standardi ESRS, slovenska energetska podjetja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,51 MB)