| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1653
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Management človeških virov v podjetjih temelječih na spletnem poslovanju
Laura Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Človeški viri smo v podjetju obenem cilj in sredstvo. Podjetje ne more obstajati, vsaj ne takšno, ki bi uspevalo dolgoročno, če ne zadovoljuje potreb in želj zaposlenih, prav tako ni podjetja, ki bi lahko obstajalo in delovalo brez ljudi. Tako se morajo managerji in upravljalci v podjetjih zavedati, da je človek proizvodni dejavnik, ki podjetju prinaša dobiček, zato ne smejo v zaposlenih nikakor videti samo stroškov, pač pa najkvalitetnejši vir inovativnosti in idej, znanja, kreativnosti, sposobnosti in ustvarjalnosti za ustvarjanje dodane vrednosti, posledično pa morajo poskrbeti za odlično organiziran management človeških virov. V današnjem tehnološkem napredku podjetja skoraj več ne morejo obstajati brez spletnega poslovanja in uporabe socialnih omrežij. Ravno zaradi teh dveh dejavnikov pa so se funkcije managementa človeških virov, poznanih nekoč, spremenile. V magistrskem delu smo tako ugotavljali, kako in zakaj so se posamezne funkcije preoblikovale in kakšno vlogo imajo pri tem splet in socialna omrežja. Za boljše razumevanje smo razložili, kako je spletno poslovanje sestavljeno in kako ga delimo, ter opisali Facebook, Instagram, Youtube in blog, saj smo si kot cilj zadali, da razložimo poslovanje modernih podjetij tako imenovanih influencerjev, ki prav ta socialna omrežja in platforme uporabljajo kot glavni predmet poslovanja. Ugotovili smo, da je splet preoblikoval funkcije managementa in njihove aktivnosti, da so sedaj veliko bolj digitalno podprte ter da sta e-zaposlovanje in uporaba spleta in tehnologije v namene razvoja in usposabljanja že pravilo in ne izjema. Prav tako smo spoznali, da moderna podjetja, ki temeljijo na poslovanju preko socialnih omrežij, poslujejo drugače kot tradicionalna in imajo drugačen in prilagojen management človeških virov.
Ključne besede: management človeških virov, spletno poslovanje, e-poslovanje, digitalno poslovanje, socialna omrežja
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (756,69 KB)

2.
Sodobni pristop k podjetništvu v slovenskih podjetjih
Barbra Gorenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Sodobna podjetja morajo, če želijo preživeti na konkurenčnih trgih, ustvarjati boljše izdelke in storitve, predvsem pa prave izdelke in storitve, torej tiste, ki si jih kupci resnično želijo oziroma jih potrebujejo. Inovirati morajo hitreje, predvsem pa stroškovno učinkoviteje. Pojavi se vprašanje: S katerimi metodami, strategijami in orodji si lahko podjetje pri tem pomaga? Tradicionalni pristop, ki temelji na planiranju in napovedovanju, v tem spremenljivem in negotovem svetu namreč ni učinkovit. Kot odgovor na to so se pojavile številne nove metode, strategije in orodja za iskanje in oblikovanje tržnih priložnosti v podjetništvu, ki smo jih s skupnim izrazom poimenovali sodobni pristopi k podjetništvu. Uporaba le-teh lahko podjetjem pomaga učinkovito in hitreje oblikovati nove izdelke in storitve, ki si jih kupci resnično želijo ter s tem zmanjša tveganje zapravljanja virov in poveča možnost uspeha. Cilj pričujočega dela je proučitev treh sodobnih pristopov k podjetništvu: metode vitkega podjetništva, metode oblikovalskega razmišljanja in strategije modrega oceana ter ugotoviti, v kolikšni meri slovenska podjetja poznajo in uporabljajo proučevane sodobne pristope k podjetništvu. Rezultati kažejo, da večina podjetij ne uporablja teh pristopov, še najmanj strategije modrega oceana; glavni razlog je nepoznavanje le-teh. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da uporaba sodobnih pristopov k podjetništvu ni odvisna od starosti, velikosti ter izvozne usmerjenosti podjetij. Je pa odvisna od dejavnosti podjetij, saj storitvena podjetja bolj uporabljajo sodobne pristope k podjetništvu kot proizvodna. Ugotavljamo tudi, da večina podjetij sicer cilja na moteče oziroma nemoteče inovacije (odpiranje novega trga), kar pomeni, da ambicij ne primanjkuje; manjka le pravi pristop k podjetništvu.
Ključne besede: podjetništvo danes, pristop k podjetništvu, metoda vitkega podjetništva, metoda oblikovalskega razmišljanja, strategija modrega oceana.
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Obseg dopustnosti nerevizijskih storitev po najnovejši evropski revizijski reformi ter njena implementacija v sloveniji, nemčiji in na hrvaškem
Irena Štaher, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi izgube zaupanja v revizorjevo delo (različni škandali) je Evropska komisija izdala leta 2014 Direktivo 2014/56/EU ter Uredbo 537/2014/EU, da bi povrnila zaupanje. Države članice so morale to ustrezno implementirati do 17. junija 2016. Pri implementaciji je državam članicam bilo danih kar nekaj izbirnih opcij. Glavni cilj pa je, da se poveča neodvisnost ter nepristranskost revizorja kot tudi kakovost ter preglednost revizije … Nekaj sprememb oziroma novosti sem proučila v prvem delu magistrske naloge, potem pa sem se osredotočila na prepovedane nerevizijske storitve. Uredba v 5. členu daje seznam prepovedanih nerevizijskih storitev in možnost, da so pod določenimi pogoji nekatere storitve tudi dopustne. Pomembno je, ali gre pri izvajanju obvezne revizije za subjekt javnega interesa ali ne, saj 5. člen Uredbe daje prepoved samo za subjekte javnega interesa. Primerjala sem, kako je z njimi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Obstajajo razlike, Slovenija je do sedaj imela kar širok nabor teh storitev in so veljale za vse družbe. Po novem pa bi imela Slovenija seznam za subjekte javnega interesa, kot je to določeno v 5. členu Uredbe, ter dopustnost nerevizijskih storitev enako kot to predvideva Uredba, pri ostalih pa se ne sme kršiti pravil revidiranja. Pri prepovedanih nerevizijskih storitvah in dovoljenih izjemah za subjekte javnega interesa sledita Nemčija in Hrvaška Uredbi, le da na Hrvaškem niso dovoljene storitve vrednotenja kot to predvideva Uredba, v Nemčiji pa je prepovedeno dodatno še agresivno davčno načrtovanje. Pri obeh omenjenih državah pa za ostale družbe, ki niso subjekti javnega interesa obstajajo nekatere storitve, ki so prepovedane. Ugotavljajo tudi, da se je položaj revizijske komisije zaradi najnovejše revizijske reforme v zvezi z nerevizijskimi storitvami še dodatno okrepil. Revizijska komisija še podrobneje spremlja delo zakonitega revizorja in revizijskih družb ter preverja neodvisnost, prav tako pa mora spremljati naročene nerevizijske storitve, samo izvajanje takšnih storitev in neodvisnost pri izvajanju takšnih storitev. Pomembno vlogo ima tudi pri izbiri zakonitega revizorja oziroma revizijske družbe. Z implemetacijo novele ZGD-1I se je položaj revizijske komisije okrepil.
Ključne besede: audit reform, Directive 2014/56/EU, Regulation 537/2014/EU, banned non-audit services, audit committee.
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Primerjalna analiza managementa nekaterih globalno najuspešnejših organizacij
Špela Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih dvajsetih letih smo bili priča številnim velikim prebojem na področju podjetništva. Veliko je namreč primerov visokotehnoloških podjetij, ki so v relativno kratkem časovnem obdobju prebila med najuspešnejša svetovna podjetja. Seveda se pri tem poraja logično vprašanje: kako se ta podjetja razlikujejo od ostalih, predvsem kakšne so razlike v njihovem upravljanju, kakšno organizacijsko kulturo gojijo in kdo so njihovi managerji. V magistrskem delu z vidika managementa proučujemo tri najuspešnejša tehnološka podjetja na svetu: Amazon, Apple in Google. V teoretičnih poglavjih magistrskega dela smo ugotovili, da se v različnih tipih organizacij pojavljajo različni načini vodenja organizacij, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Podobno velja tudi za snovanje organizacijske kulture, ki prav tako pomembno zaznamuje delovanje vsake organizacije. Poleg omenjenega pa veliko vlogo v tem kontekstu igrajo tudi vrhnovni managerji, ki s svojimi osebnostnimi lastnosti in različnimi stili vodenja vplivajo na norme in vrednote v organizaciji. Skozi študijo primerov najuspešnejših tehnoloških podjetij smo ugotovili, da imajo z vidika managementa in organizacijske kulture veliko skupnega, še posebej ko govorimo o komponentah za katere smo v teoretičnem delu ugotovili, da najpomembneje vplivajo na uspešnost organizacij. Med najpomembnejše ugotovitve spada dejstvo, da so vsa tri podjetja izrazito dolgoročno naravnana, da imajo jasno definirano vizijo in misijo, ki ju tudi dosledno uresničujejo. To pomeni, da so vse odločitve in aktivnosti izpepljanje v obziru do dolgoročne vizije. Zelo pomembna ugotovitev je tudi, da je pri vseh treh podjetjih gonilo inovacij zadovoljstvo potrošnikov in ne aktivnosti konkurence. Managerji v najuspešnejših organizacijah so si sicer lahko različni v določenih osebnostnih karakteristikah, vseeno pa smo ugotovili, da imajo veliko skupnih lastnosti, ki so po našem mnjenju za uspešno delovanje v novodobnem poslvnem svetu tudi najpomembnejše. Med te karakteristike spadajo skromnost, odprtost za novosti, sposobnost analitičnega razmišljanja in fanatična zagnanost in želja po uresničevanju začrtane vizije.
Ključne besede: manager, management, organizacijska kultura, najuspešnejša podjetja.
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 23; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Prihodnost in inovacije celovitih informacijskih rešitev
Staš Matoh, 2019, magistrsko delo

Opis: Za trajnost in nadaljno rast mora podjetje skrbeti za vse interesne skupine, ki so vključene v poslovne procese; tako za zaposlene kot tudi za lastnike in okolje. V ta namen mora podjetje oblikovati ERP sistem, ki zbira podatke in jih nato naredi dostopne vsem interesnim skupinam hkrati. Ob tem je potrebno poslovne procese tako organizirati, da uporabljajo ti procesi ERP sistem, zasnovan za učinkovito delovanje in izboljševanje splošne učinkovitosti podjetja. V sklopu magistrskega dela bomo predstavili novosti in inovacije, ki se razvijajo na področju ERP sistemov. Najprej bomo ERP sisteme definirali, potem predstavili zgodovino razvoja in trenutnega stanja na trgu ERP sistemov ter tri najbolj poznane ponudnike: SAP, Microsoft in Oracle. Poudarili bomo trenutne trende in v katero smer gre razvoj ter praktičen primer vključevanja priprave in izobraževanja o ERP sistemih že v času študija. Na kratko si bomo pogledali tudi implementacijo ERP sistema pri malih in srednje velikih podjetjih. Glavne inovacije, opisane in opredeljene v magistrskem delu, pa so: povezava ERP sistemov s socialno programsko opremo, ERP sistemi v Oblaku in v obliki programske opreme kot storitve, kaj je to Dvo-Tirni ERP sistem ter kaj je Blockchain in kako se umešča v prihodnost ERP sistemov.
Ključne besede: Celovite informacijske rešitve – ERP, Programska oprema kot storitev – SaaS, Oblak, Družbena programska oprema za podjetja – ESS, Dvo-tirni ERP sistem, Veriga Blokov.
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Digitalna transformacija podjetij
Anja Pešić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na spoznavanje digitalne transformacije podjetij, ki je ključna za njihov dolgoročni uspeh. Rast in preživetje sta temeljna cilja vsakega podjetja. Za dosego teh ciljev morajo podjetja ohraniti konkurenčnost in konstantno skrbeti za zadovoljstvo svojih strank. V sodobnem poslovnem okolju je digitalna transformacija postala praktično neizogibno sredstvo za dosego teh ciljev. V delu bomo opredelili pojem direktorja informatike, opisali njegove potrebne sposobnosti, osebnostne lastnosti kot tudi vpliv, ki ga ima v sodobnem podjetju, ter predvsem njegovo vlogo v času implementacije digitalne transformacije v podjetju. Podali bomo nekaj primerov podjetij, ki so uspešno vpeljala digitalno transformacijo, ter opisali, kako je vplivala nanje.
Ključne besede: digitalna transformacija, informacijska tehnologija, strategije, direktor informatike, Starbucks, LEGO, Under Armour.
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Zahteve in pričakovanja mikropodjetja do poslovne programske opreme: analiza primera
Žiga Pirš, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetja dandanes v svoje poslovanje neprestano vnašajo spremembe, s katerimi odpravljajo pomanjkljivosti, preprečujejo stagnacijo in se z njimi razvijajo. V želji po čim boljšem poslovanju nenehno ugotavljajo, kaj bi bilo možno izboljšati in na kakšen način to doseči. S spremembami, prilagajanjem in prenovo poslovnih procesov si podjetja želijo cenejše, hitrejše in bolj kakovostno poslovanje, s ciljem povečati konkurenčnost na neizprosnem trgu. Prenova poslovnih procesov je v trenutni dobi tehnološkega napredka za podjetja postala še toliko pomembnejša, saj je digitalizacija prinesla in omogočila številne izboljšave na vseh področjih poslovanja. Te se odražajo v večji učinkovitosti pri delu, ki vodi v boljše poslovne izide. V namen doseganja le teh, so bile razvite številne programske opreme in rešitve. V magistrski nalogi se ukvarjamo s primerom mikropodjetja, ki si želi sprememb na področju poslovanja, v smislu uvedbe programske rešitve, ki bi digitalizirala in posodobila trenutne zamudne in zastarele procese. Skozi magistrsko nalogo raziskujemo področno teorijo in analiziramo primer ter ugotavljamo ali je v analizirano mikropodjetje primerno uvesti vzorčno programsko rešitev. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili področje analize zahtev, kot ene izmed začetnih faz pri uvajanju poslovne rešitve, poslovne procese, poslovne informacijske sisteme in mikropodjetja. V drugem delu magistrske naloge smo opravili analizo zahtev na primeru mikropodjetja, ki smo jo začeli z analizo trenutnega poslovanja. Nadaljevali smo z zbiranjem zahtev in pričakovanj ter jih uredili v končno specifikacijo zahtev in pričakovanj analiziranega mikropodjetja do programske opreme. Po pregledu ponudbe na trgu smo izbrali vzorčno ERP rešitev in pridobljene funkcionalne zahteve primerjali s funkcionalnostjo rešitve. Ugotovili smo, da rešitev zadošča zahtevam in pričakovanjem lastnika mikropodjetja ter tako prišli do sklepa, da je ERP rešitev v analizirano mikropodjetje primerno in smiselno uvesti.
Ključne besede: analiza zahtev, mikropodjetje, poslovanje, poslovni proces, programska oprema, ERP rešitev
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

8.
Korporativna integriteta
Petra Puklavec, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je prišlo do bistveno večjih prizadevanj politikov za pripravo zakonov za preprečevanje korupcije znotraj podjetij. V sklopu dela uvodoma opredelimo področje poslovne etike, vprašanja, s katerimi se etika ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, in potrebe po formalnih in etičnih standardih, saj brez njih noben etičen program ne more biti učinkovit. S pomočjo etike lahko stopnjo problema v podjetju ocenimo že pred ukrepanjem. V današnjem času obstaja potreba po večji odgovornosti nadrejenih, podjetja morajo delati v dobro strank, javnost mora zaupati ne samo izdelkom, temveč tudi podjetju, podjetje mora biti odgovorno za okolje itd. V osrednjem delu magistrskega dela opredelimo pomene in primere vpeljave integritete v podjetje: kaj integriteta v praksi pomeni za današnjo družbo in gospodarstvo, kako uspešno upravljati integriteto in kaj se zgodi, če pride do kršitev. Predstavimo okvir, ki ga je v svojih smernicah za kulturo integritete predstavil zavarovalni inštitut Chartered v Angliji in je namenjen spodbujanju integritete. Izpostavimo pomembnost »tona z vrha« in kulture integritete, ki mora temeljiti na vrednotah. S pomočjo študije, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pregledamo smernice za ustvarjanje funkcije integritete in tveganja, ki vplivajo na integriteto podjetij. Preučimo razloge za pomanjkanje integritete nadrejenih, razloge, zaradi katerih zaposleni ne želijo ali si ne upajo poročati o neetičnem ravnanju in vlogo žvižgačev, pri čemer izpostavimo primere žvižgaštva v Sloveniji. Preverimo tudi stanje korporativne integritete v Sloveniji, proces vpeljevanja korporativne integritete in Slovenske smernice korporativne integritete. Izpostavimo kodekse in procese izvajanja korporativne integritete v Sloveniji. V empiričnem delu s pomočjo poslovnih poročil podjetij Petrol, PwC in Luka Koper, ki so podpisniki smernic slovenske korporativne integritete na podlagi študije primerov analiziramo vpliv integritete na zaposlene, podjetje in družbo. Izpostavimo skupino Petrol, ki na podlagi pridobljenih informacij resnično živi integriteto.
Ključne besede: korporativna integriteta, poslovna etika, integriteta v praksi, spodbujanje integritete, Slovenske smernice korporativne integritete, žvižgači
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 40; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Primerjava preprečevanja pranja denarja v republiki sloveniji in republiki srbiji
Rok Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti vlogo bančnega sistema pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V magistrski nalogi bo predstavljen problem pranja denarja v Sloveniji in Srbiji, zakonodaja, postopki ter domače in tuje organizacije, ki regulirajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V magistrski nalogi je izraz »pranje denarja« povzet kot področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj magistrske naloge je predstaviti osnovne pojme, razložiti zakonodajo v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, v praktičnem delu pokazati, kako lahko bančni uslužbenec prepreči poskus pranja denarja v X banki ter z anketo ugotoviti mnenje javnosti ali so državljani Slovenije zadovoljni z ukrepi institucij pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Glede na podatke iz preteklih let o številu sumljivih prijav transakcij, delež bank predstavlja več kot 90% prijav, kar pomeni, da banke pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nosijo ključno vlogo. Skozi magistrsko delo zato želim pokazati, da je bančni sistemu v Republiki Sloveniji ustrezno urejen z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V samem delu je opisano kakšne pristojnosti imajo Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije ter Banka Slovenije. Z zlorabo bančnega sistema za namen pranja denarja posamezna banka in celotni finančni sektor določene države izgubita ugled. V vseh bankah po Sloveniji in Evropski Uniji je bilo potrebno implementirati zakonodajo, ki jo je sprejel parlament Evropske Unije. V nadaljevanju so predstavljeni preventivni ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in po sklopih opisani indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij. Banke se morajo zavedati, da so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim tveganjem. Sestavni del poslovanja bank je tudi prevzemanje tveganj. Banka, ki želi biti uspešna, mora izvajati različne aktivnosti za vzpostavitev sistema upravljanja s tveganji, s katerim bo zagotovila učinkovito obvladovanje, prepoznavanje, spremljanje in merjenje tveganj. Kljub temu, da učinkovit sistem upravljanja s tveganji ne prinaša višjega dobička, je pa ključen pri zmanjševanju škode, ki jo banka lahko utrpi. Za uspešno obvladovanje tveganj na področju pranja denarja morajo banke vzpostaviti sistematičen in učinkovit sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, Slovenija, Srbija, tipologije pranja denarja, Moneyval, FATF, ZPPDFT-1.
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
Primerjava poenostavljenega in popolnega pristopa vpogleda kolektivnih naložbenih podjemov
Alja Valenti, 2019, magistrsko delo

Opis: S Solvetnostjo II je za sklade prišla v veljavo nova zakonska zahteva, ki govori o nadziranju tržnih tveganj skladov z izračunavanjem solventnostnih kapitalskih zahtev tržnega modula ob upoštevanju strukture skladov in njihovih naložb, ki pripomore k znižanju solventnostnih kapitalskih zahtev zavarovalnic. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je za zavarovalnico dovolj dobro, da za izračun solventnostnih kapitalskih zahtev uporabi poenostavljen pristop vpogleda ali pa da z dodatnimi stroški pridobi podatke, ki so potrebni za izvedbo popolnega pristopa vpogleda. Raziskava je pokazala, da lahko postavljeno hipotezo, da s popolnim pristopom vpogleda dosežemo nižjo solventnostno kapitalsko zahtevo tržnega modula, zavrnemo. Postavljeno hipotezo, da je poenostavljen pristop vpogleda zadosten za izračun solventnostne kapitalske zahteve tržnega modula pa lahko potrdimo, saj se nam je v primeru popolnega pristopa vpogleda zaradi tujih naložb le še dodatno umetno povečala kapitalska zahteva valutnega tveganja.
Ključne besede: pristop vpogleda, kolektivni naložbeni podjemi, zahtevani solventnostni kapital tržnega tveganja
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici