| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1850
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, master's thesis

Abstract: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Keywords: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Published: 15.04.2021; Views: 35; Downloads: 9
.pdf Full text (2,69 MB)

2.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Keywords: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Published: 15.04.2021; Views: 30; Downloads: 8
.pdf Full text (3,35 MB)

3.
Identificiranje podjetja na spletu
Aleš Gorjup, 2021, master's thesis

Abstract: Z nenehno rastjo spleta in števila informacij, ki se na spletu pojavljajo, smo večkrat postavljeni pred vprašanje, ali bomo na spletu našli to kar iščemo. Pomoč pri tem nam nudijo spletni iskalniki, katere bomo opredelili in opisali njihovo delovanje. Cilj magistrskega dela je podrobneje raziskati, kako delujejo spletni iskalniki in kako uporabniki s pomočjo njih iščemo po spletu. Ugotovili smo, da lahko na uvrstitev naše spletne strani med rezultati iskanja vplivamo z optimizacijo spletne strani za spletne iskalnike. Pri optimizaciji gre za različne postopke, s katerimi prilagajamo spletno stran tako, da bi nas uporabniki našli, saj če te danes ni na spletu, je skoraj enako kot, da ne obstajaš. V nadaljevanju smo raziskali pomembnost ključnih besed, ki morajo biti izbrane smiselno glede na vsebino, ki jo ponujamo. Podrobneje smo opisali gradnike optimizacije na strani in izven nje. Na koncu smo pregledali še osnove spletne analitike in osnove merjenja s programi, ki nam lahko ob razumevanju pridobljenih rezultatov pomagajo pri izboljšanju uvrstitve spletne strani v rezultatih iskanja in pri doseganju višje stopnje konverzije.
Keywords: spletni iskalnik, optimizacija za spletne iskalnike, ključne besede, družbena omrežja
Published: 15.04.2021; Views: 24; Downloads: 3
.pdf Full text (2,25 MB)

4.
Integracija interneta stvari in ERP rešitve
Anže Podgrajšek, 2021, master's thesis

Abstract: Internet stvari (angl. Internet of Things, v nadaljevanju IoT) je trend, ki je v trenutnem informacijskem svetu izjemno priljubljen. Vsak izmed nas vsakodnevno uporablja vsaj eno napravo, povezano s spletom, in to je pametni mobilni telefon. Zavedati se moramo, da bo prisotnost IoT naprav vedno večja in da bodo te naprave vedno bolj posegale ter vplivale tako na naše zasebno kot poslovno življenje. ERP rešitve (angl. Enterprise resource planning solutions) so v poslovnem svetu vseprisotne. Praktično skoraj ni več podjetij, ki pri svojem poslovanju ne bi uporabljale ene izmed mnogih ERP rešitev. Dve izmed glavnih prednosti, ki jih ERP rešitev ponuja, sta transparentnost poslovanja in obdelava podatkov. Različni trendi nenehno vplivajo na ERP rešitve, ki se morajo tem trendom nenehno prilagajati, saj so izjemnega pomena za uspešno delovanje podjetja. IoT pa je eden izmed tistih trendov, ki že vplivajo na spreminjanje in koristnost izrabe ERP rešitev. Vsa podjetja si želijo čim boljše izkoristiti rešitve, ki jih uporabljajo, zato ERP ponudniki že opažajo, da je treba podatke, ki so zajeti s pomočjo IoT naprav, kvalitetno beležiti in obdelati. Kombinacija ERP rešitev in IoT tehnologij in naprav pa lahko zato uporabniku prinese ogromno pozitivnih vplivov in večjo izrabljenost ERP rešitev. V prvem, teoretičnem, delu magistrskega dela bomo spoznali IoT tehnologije, jih opredelili, predstavili njihov razvoj skozi zgodovino, predstavili arhitekturo delovanja, pokazali, kje so IoT tehnologije močno prisotne, spoznali bomo tudi prednosti in slabosti uporabe in podrobneje obravnavali tudi problem vpliva interneta stvari na zaposlitve. Prav tako bomo opredelili ERP rešitve, predstavili njihov zgodovinski razvoj in arhitekturo. Opredelili bomo tudi funkcionalnosti, prednosti in slabosti teh rešitev in napovedali tudi prihodnje trende. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi primerjavi rešitev Microsoft Azure IoT in SAP Leonardo IoT in iskanju funkcionalnosti integracije interneta stvari in ERP rešitve.
Keywords: Internet stvari, IoT, ERP, Microsoft Azure IoT, SAP Leonardo IoT
Published: 15.04.2021; Views: 41; Downloads: 12
.pdf Full text (1,76 MB)

5.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 17; Downloads: 0
.pdf Full text (5,34 MB)

6.
Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopka
Suzana Bela, 2020, master's thesis

Abstract: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Keywords: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Published: 14.04.2021; Views: 26; Downloads: 9
.pdf Full text (2,08 MB)

7.
Računovodja leta 2031?
David Kelenc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen pogled na prihodnost poklica računovodje ter dejavniki, ki bodo spremenili ta poklic. Računovodstvo se je zadnja leta spremenilo kar v veliki meri ter se z novimi tehnologijami spreminja še hitreje. To je računovodstvu prineslo določene prednosti in pozitivne premike na bolje. Poslovni procesi v podjetjih so vse bolj tehnološko dovršeni, nove tehnologije nam omogočajo marsikaj, in ker je računovodstvo tesno povezano z vsemi procesi v podjetju, se je moralo tudi temu prilagoditi. Sistemi so vse bolj avtomatizirani, digitalizirani, kar v poslovnem procesu pomeni prihranek časa, zmanjšanje napak, povečanje produktivnosti in učinkovitosti. Povečala so se tudi pričakovanja lastnikov in managerjev v podjetjih, ki želijo informacije o poslovanju, ki so bile nekoč letne, polletne, kvartalne, mesečne, kar pa v današnjem času ni dovolj ter bo potrebno preiti v računovodstvo v realnem času, ko bodo pomembne informacije na voljo že tedensko oziroma dnevno. Ob takšnih pričakovanjih se računovodski poklic zelo spreminja in zahteva od računovodij, da se temu prilagodijo, saj v nasprotnem primeru tvegajo svoj obstoj. Računovodja bo moral vse bolj poznati informacijske tehnologije, saj bo sodeloval pri nastajanju novih inteligentnih, avtomatiziranih računovodskih sistemov. Ko bodo računovodsko informacijski sistemi visoko digitalizirani, ne bo več dolgočasnih nalog s ponavljajočimi dogodki, saj bo sistem avtomatiziran, vendar bodo potrebne dodatne notranje kontrole, če naredi sistem napako, da se napake eliminira in popravi nastavitev. Poklic računovodje se bo v prihodnosti zagotovo precej spremenil. Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na razvoj računovodstva. Čeprav nekateri napovedujejo, da bo računovodje nadomestila umetna inteligenca, temu ni povsem tako. Veliko nalog bo UI lahko opravila namesto računovodij, ne bo pa opravljala svetovalnih razgovorov, razlaganje zakonodaje, itd. Računovodje bodo postali bolj svetovalci, analitiki, bolj bodo vpeti v poslovanje, managerjem bodo posredovali informacije v realnem času. Če je v preteklosti veljalo, da računovodje obračajo stare številke, ki niso več aktualne, sedaj več temu ni tako.
Keywords: računovodstvo, digitalizacija, umetna inteligenca
Published: 14.04.2021; Views: 28; Downloads: 6
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Mednarodna pogajanja v podjetju engrotuš d.o.o.
Rebecca Trobas, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na opis in proces poslovnih pogajanj, na mednarodna poslovna pogajanja, kulturo ter njen vpliv na mednarodna poslovna pogajanja. Primerjali smo slovensko poslovno kulturo s kitajsko poslovno kulturo in opisali pogajanja na Kitajskem. Na podlagi preučene literature domačih in tujih virov smo se odločili, da prek intervjujev s pogajalci v podjetju ENGROTUŠ D. O. O. izvemo, kako se oni pogajajo na Kitajskem. Zanimalo nas je, kako potekajo mednarodna poslovna pogajanja, kakšen je praktično proces pogajanja, kako se nanj sploh pripravijo in kakšne so njihove pogajalske taktike ter slogi. Prek intervjujev, ki smo jih izvedli s pogajalci v podjetju ENGROTUŠ D. O. O., in z literaturo smo nato izpostavili dobre in slabe pogajalske sloge in taktike ter ponudili rešitve, kako bi lahko omenjeno podjetje svoja poslovna pogajanja še izboljšalo. Prav tako smo poskušali najti zanimive in ustvarjalne rešitve, kako izboljšati njihove pogajalske sloge. Rezultati v empiričnem delu magistrske naloge so pokazali, da intervjuvani slovenski pogajalci, zaposleni v podjetju ENGROTUŠ D. O. O., zelo dobro poznajo kitajsko mednarodno kulturo. Zelo dobro poznajo tudi proces pogajanj, ki ga spretno prilagajajo kitajski kulturi. Strategije, ki smo jih poiskali v literaturi in ki jih avtorji navajajo kot primerne za kitajsko pogajalsko kulturo, intervjuvani pogajalci le delno uporabljajo. Tudi pri pogajalskih taktikah se intervjuvani slovenski pogajalci ne držijo določenih smernic. Uporabljajo namreč premalo pogajalskih taktik, ki jih avtorji označujejo za uspešne na Kitajskem. Priporočila, ki smo jih dali podjetju, so tedenske videokonference, na katerih bi se pogajalci in delavci, ki skrbijo za mednarodne stike in delo, pogovarjali, izmenjali mnenja in ponudili pogajalcem pomoč. Predlagamo tudi učenje slovenskih pogajalcev strategij in tehnik za lažje in uspešnejše delo pri pogajanjih s kitajskimi poslovneži.
Keywords: ENGROTUŠ D.O.O, poslovna pogajanja, mednarodna poslovna pogajanja, pogajalski slogi in taktike
Published: 14.04.2021; Views: 17; Downloads: 6
.pdf Full text (720,36 KB)

9.
Seznanjenost komitentov finančnih institucij s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov
Ana Šimenko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v tehnološko hitro razvijajočem se svetu, kjer so naši osebni podatki postali zelo ogroženi. Zaradi te problematike je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2016/679, bolje poznano pod imenom Splošna uredba. Vsakodnevno prihaja do različnih zlorab osebnih podatkov, kar pa lahko izboljšamo na način, da se z zakonodajo in s svojimi pravicami dobro seznanimo. To lahko dosežemo predvsem s pomočjo informiranja in marketinškega komuniciranja na to temo. Boljša informiranost in posledično seznanjenost lahko privedeta tudi do večjega zaupanja podjetju, s katerim poslujemo. Kljub pomembnosti tematike veliko ljudi ne pozna vsebine Uredbe in posledično tudi svojih pravic. Naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne pojme za našo nalogo, nato smo iz teoretičnega vidika obravnavali področja Splošne uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju smo predstavili še informiranje in z njim tesno povezano marketinško komuniciranje. Po pregledu strokovne literature s področja raziskovanja in zaključenemu prvemu delu naloge, smo se lotili še empiričnega dela. V tem delu smo se osredotočili predvsem na lastno raziskavo z zbiranjem primarnih podatkov, kjer nas je zanimalo, kako dobro so komitenti finančnih institucij v slovenskem prostoru seznanjeni s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga delili na družbenih omrežjih. Vključenih je bilo 146 polnoletnih posameznikov iz različnih starostnih skupin. Z nalogo smo želeli preveriti, ali je bilo dovolj informiranja in marketinškega komuniciranja na področju Splošne uredbe ter kakšno mnenje imajo komitenti o svojem znanju na tem področju. Zanimalo pa nas je tudi, ali bi želeli biti še bolje obveščeni o obravnavani tematiki ter na kakšen način.
Keywords: Splošna uredba, informiranje, marketinško komuniciranje, finančna institucija, osebni podatek
Published: 14.04.2021; Views: 13; Downloads: 1
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Povezava med zaupanjem do blagovne znamke, čustvenim odzivom na blagovno znamko, stališči glede blagovne znamke in zvestobo blagovne znamke v segmentu športnih tekaških copat
Peter Hribaršek, 2021, master's thesis

Abstract: V sodobnem času prihaja do zasičenosti trgov. Blagovne znamke morajo ugotoviti, kaj so njihove prednosti in v čem se razlikujejo od svojih konkurentov. To ugotovijo tako, da se osredotočijo na želje svojih odjemalcev. Želja vsake blagovne znamke je imeti čim več zvestih odjemalcev, saj je strošek zadržanja odjemalcev manjši kot strošek pridobitve novega. Zato morajo blagovne znamke razumeti svoje odjemalce, njihove potrebe, motivacije, želje in ostale psihološke dejavnike, ki jih vodijo v nakupnem procesu. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšno povezano imajo med seboj zaupanje do blagovne znamke, čustveni odziv na blagovno znamko, stališča do blagovne znamke in zvestoba do blagovne znamke. Osredotočili smo se na odjemalce, ki uporabljajo športne tekaške copate za tek. Ugotovili smo, da so faktorji pozitivno in srednje močno povezani. Izstopata stališče do blagovne znamke in zvestoba do blagovne znamke, ki sta pozitivno in močno povezani. Pridobitev zvestih odjemalcev je dolgoročna pot, ki zahteva veliko dela, analiziranja, razumevanja in vztrajnosti.
Keywords: blagovna znamka, zvestoba, zaupanje, stališče, čustveni odziv.
Published: 13.04.2021; Views: 12; Downloads: 0
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 2.75 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica