| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 732
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Aktualna vprašanja hipotekarnega prava s pregledom najnovejše sodne prakse : magistrsko delo
Eva Hvalec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nekatera aktualna vprašanja hipotekarnega prava, v okviru katerih je teoretičnemu delu, ki je tvorjen iz predstavitve relevantnih zakonskih pravil ter stališč slovenskih pravnih strokovnjakov, dodan širok pregled novejše sodne prakse, ki bralcu omogoča vpogled v to, kako se pravna pravila v zadnjih letih udejanjajo v konkretnih življenjskih primerih. Posebna pozornost je namenjena vprašanju ekstenzivnosti hipoteke, hipoteki za zavarovanje tujega dolga, pravnim posledicam začetka stečajnega postopka za hipoteko kot ločitveno pravico, izbranima vprašanjema v zvezi z maksimalno hipoteko (prenosu z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev in zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri maksimalni hipoteki), utesnitvi hipoteke, učinkom sodne in zunajsodne uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice, notarski prodaji zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke ter prepovedanim dogovorom pri hipoteki (predvsem komisornemu dogovoru in pravni operaciji sale and lease back). Čeprav magistrsko delo sodi na področje stvarnega prava, se pri obravnavanju posameznih vprašanj dotika tudi področij izvršilnega, stečajnega in obligacijskega prava. Ali se hipoteka razteza tudi na sončno elektrarno, ki je postavljena na zemljišču? Od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo v primerih, ko glavni dolžnik, ki je pravna oseba, preneha zaradi stečaja? Kaj mora storiti hipotekarni upnik, če je nad dolžnikom začet stečajni postopek? Kakšni so učinki uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice in kakšna je usoda najemnikov ob prodaji nepremičnine, izvedene zaradi uveljavitve hipoteke? Kdaj je s pravno operacijo sale and lease back kršena prepoved komisornega dogovora? Odgovori na ta in številna druga vprašanja so v magistrskem delu podani sistematično, znotraj posameznih poglavij. Posamezna vprašanja magistrsko delo povezuje v ugotovitvi, da je pri nekaterih pravnih pravilih mogoče zaznati določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v zasledovanju cilja učinkovite ureditve pravnega instituta hipoteke potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Predstavljene so nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k temu, da hipoteka svoj ugled ter osrednje mesto med zavarovanji terjatev ohrani tudi v prihodnje.
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, ekstenzivnost hipoteke, hipoteka za zavarovanje tujega dolga, hipoteka kot ločitvena pravica, maksimalna hipoteka, utesnitev hipoteke, notarska prodaja, sale and lease back
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (976,70 KB)

2.
The possibility of using self-defence against non-state actors : magistrsko delo
Patricija Glavica, 2023, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis systematically and in-depth examines the notion of self-defence, primarily through the ratione personae aspect and thus focuses on the possibility of its use against non-state actors. While the use of self-defence against non-state actors is not a new phenomenon in international law, it is nonetheless taking on new dimensions, particularly in the context of the fight against terrorism. The right to self-defence is one of the exceptions to the jus cogens prohibition of the use of force. It is an ‘inherent’ right, codified in Article 51 of the UN Charter and forming part of customary international law. According to the primary understanding, the right to self-defence had a State-centric approach, which was also continuously affirmed in the jurisprudence of the International Court of Justice. Consequently, a State could only use self-defence against a non-state actor if its actions were imputable to another State in whose territory defensive force was being used. However, especially after the 9/11 attack there have been tendencies to broaden the right to self-defence and allow its use even if the actions by a non-state actor are not attributable to a State under the current attributability standards. Due to the complexity of the right to self-defence it requires careful examination through different aspects and sources of international law. It can be observed that the opinions regarding the expansion of the right to self-defence are very different. Firstly, scholars have widely divergent views regarding the correct interpretation of Article 51 of the UN Charter under the rules of the VCLT. Secondly, in its previous judgements, the International Court of Justice has maintained the State-centric approach, while potentially allowing room for a more expansive approach to self-defence. Thirdly, States have since the 9/11 attack started to regularly invoke the right to self-defence when using extraterritorial force against non-state actors. However, the reactions of States relating to such use of force and the opinions of scholars regarding the implications of such State practice, are equivocal. Taking everything into consideration this master’s thesis concludes that neither Article 51 of the UN Charter nor customary international law allow the use of self-defence against non-state actors, whose actions are not attributable to a State. Although the right to self-defence is undoubtedly expanding, its scope is not yet fully crystallized.
Ključne besede: the right to self-defence, non-state actors, the prohibition of the use of force, terrorism, Article 51 of the Charter of the United Nations, extraterritorial use of force, jus ad bellum, Nicaragua case, attributability
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 76; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
Povezane nepremičnine in etažna lastnina : magistrsko delo
Rok Perko, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine in etažna lastnina« je namenjana predvsem celoviti in pravilni predstavitvi zakonske interpretacije določb instituta povezanih nepremičnin, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših novosti novele SPZ-B iz leta 2020. Že v času pred začetkom veljavnosti SPZ in ZZK-1 so se kot eden izmed načinov gradnje, pojavljale soseske enostanovanjskih hiš, soseske več večstanovanjskih stavb in soseske enostanovanjskih hiš in več večstanovanjskih stavb. Nekateri pravni položaji znotraj teh sosesk, ki so po svoji funkcionalnosti imeli značilnosti etažne lastnine, vendar glede na svoj osnovni pravni položaj to niso, v takratni zakonodaji na stvarnopravnem področju niso imeli primernih zakonskih rešitev. Vzpostavitev je tako bila mogoča ob uporabi nekaterih institutov stvarnega prava, ki pa za to niso bili najbolj primerni oziroma primarno sploh niso bili temu namenjeni. Ob vse hitrejšem naraščanju števila gradnje novih sosesk v zadnjih letih, je bil tudi zakonodajalec primoran poiskati nove rešitve za zagotovitev primernejšega in bolj učinkovitega reševanja položajev tako na področju etažne lastnine kot na področju položajev podobnih etažni lastnini. Institut povezanih nepremičnin, urejen v novem, V. poglavju SPZ, tako ureja etažni lastnini podobne položaje tako, da tudi v primerih, kjer ni vzpostavljene etažne lastnine, omogoča vključitev lastninske pravice ali stavbne pravice na nepremičnini imenovani pomožna nepremičnina, v lastninsko pravico ali stavbno pravico ene ali več drugih nepremičnin, imenovanih glavne nepremičnine. Novo poglavje o povezanih nepremičninah tako določa pravila o nastanku, upravljanju ter prenehanju povezanosti med nepremičninami. Hkrati z institutom povezanih nepremičnin pa je kot del novele SPZ-B bil dodan tudi novi šesti odstavek 105. člena SPZ, ki ob uporabi pravil o oblikovanju, upravljanju in prenehanju povezanih nepremičnin, omogoča vzpostavitev položaja v katerem lahko ima posamezni del zgradbe ali nepremičnina hkrati značilnosti pomožne nepremičnine in skupnega dela stavbe v etažni lastnini. Ureditev novega instituta povezanih nepremičnin tako v osnovni predstavlja dobre temelje za njen nadaljnji razvoj tega instituta, kljub temu, da bo potrebno določene nepravilnosti odpraviti in pomanjkljivosti dopolniti.
Ključne besede: Samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 103; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (908,56 KB)

4.
Problematika sodnega izvedeništva pri ugotavljanju medicinske napake : magistrsko delo
Eva Vogrinec, 2023, magistrsko delo

Opis: Zdravje in življenje sta nenadomestljivi dobrini in sta visoko varovani tako na ustavni kot zakonski ravni. Zdravniki v ti naši dobrini vsakodnevno posegajo pri svojem delu, zato je še toliko pomembneje, da ravnajo v skladu s skrbnostjo, ki se od njih zahteva, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da zdravnik ne ravna kot bi moral, kadar je poslabšanje zdravja pacienta posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno, vendar pacient v poseg ni privolil. Medicinske napake se dogajajo pogosto in osebe, ki so žrtve le teh, želijo zadoščanje za posledice. Zadoščanje iščejo skozi zapletene sodne postopke, kjer pa je za ugotavljanje odgovora na vprašanje, ali je do medicinske napake res prišlo, potrebna vključitev sodnega izvedenca medicinske stroke. Izvedenci medicinske stroke imajo v sodnih postopkih velik pomen, saj s svojim mnenjem vplivajo na končno odločitev sodišča. Kot strokovnjaki nudijo strokovno pomoč sodišču pri zadevah, za katera sodnik nima zadostnega znanja. Zato je še toliko pomembneje, da je izvedensko mnenje napisano strokovno neoporečno in objektivno, saj bo sodišče večinoma na podlagi mnenja izdalo odločbo, ki pa lahko ima velik vpliv na tožnika kot oškodovanca.
Ključne besede: medicinska napaka, standard skrbnosti, pravdni postopek, izvedenec, izvedenec medicinske stroke, izvedeniško mnenje, odgovornost
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 89; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (999,92 KB)

5.
Otroške poroke kot oblika zlorabe pravic otrok : magistrsko delo
Ana Lešnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Otrokove pravice so dandanes na veliki preizkušnji. Kljub vedno večjemu številu ukrepov za varovanje otrok in njihovih pravic, se na eni strani vedno znova pojavijo ovire, katere uresničevanje otrokovih pravic postavijo na rob. Na drugi strani pa imamo ovire, katerih kljub naporom ne moremo izkoreniniti. Ena izmed takšnih ovir so otroške poroke. Ta škodljiva praksa se pojavlja po celem svetu, tako v razvitih kot manj razvitih okoljih, saj je globoko zakoreninjena v tradicionalni kulturi. Otroške poroke danes predstavljajo kršitev mnogih pravic, ki pripadajo otrokom na mednarodni in nacionalni ravni. Temeljna definicija otroka je vsebovana v Konvenciji o otrokovih pravicah in mnogih drugih mednarodnih aktih. Nenazadnje podaja definicijo otroka tudi domača zakonodaja. Otroku tako na večih podlagah pripadajo tako človekove in otrokove pravice hkrati in se te ne izključujejo. Ena izmed pravic, katera pripada človeku je tudi pravica do sklenitve zakonske zveze. Posledično to pomeni, da tudi otroku pripada pravica do sklenitve zakonske zveze, vendar tukaj naletimo na težavo. Zakonska zveza otroka oz. mladoletne osebe načeloma ni dovoljena, saj prinese več škode kot koristi. V takšnih primerih pride do uporabe načela otrokove največje koristi, katero poskrbi, da se otrokom kot ranljivejši skupini zagotavljajo pravice v največji meri. Otroške poroke kršijo v največji meri načelo otrokove največje koristi, nadalje pa tudi pravico do izobraževanja, do zdravja, življenja, preživetja, do izražanja mnenja, do zaščite pred nasiljem, tudi spolnim, izkoriščanjem, trgovino z ljudmmi in seznam kršitev bi se lahko nadaljeval. Obstaja vedno več aktov, organizacij, tako vladnih kot nevladnih, kateri skušajo v največji meri preprečiti to škodljivo prakso, vendar kljub temu še vedno pojav teh na svetovni ravni ne upada v takšnem številu, kot bi si želeli.
Ključne besede: Otrokove pravice, otroške poroke, zakonska zveza, otroci, mladoletniki, zloraba pravic, običaji, škodljive prakse
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko delo
Marina Hustić, 2023, magistrsko delo

Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 70; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (538,84 KB)

7.
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu : magistrsko delo
Lucija Sovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja problematiko omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, v okviru katerega prihaja do trka dveh ustavnih pravic – pravice do dedovanja in pravice do socialne varnosti. Omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči je urejena v Zakonu o dedovanju in dajalcu pomoči (Republiki Sloveniji ali občini), po smrti osebe, ki je prejemala pomoč, omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja zaradi izplačane pomoči. Omejitev dedovanja se nanaša na vsako pravico, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, vendar pa ni ovir, da Republika Slovenija ali občina z dediči zapustnikovega premoženja ne bi mogli skleniti drugačnega dogovora. Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji na vrednost prejete pomoči, če v predpisih o socialnem varstvu ni določeno drugače. Tako je Zakon o socialno varstvenih prejemkih precej omilil obveznost dedičev glede vračanja socialne pomoči, saj dedičem ni več treba vrniti celotne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, v nekaterih primerih pa so celo vračila oproščeni v celoti. Kljub mnogim spremembam in dopolnitvam 128. in 129. člena Zakona o dedovanju v praksi še vedno prihaja do nesoglasij in pomembnih pravnih dilem v zvezi z omejitvijo dedovanja po prejemniku socialne pomoči.
Ključne besede: pravica do dedovanja, pravica do socialnega varstva, socialna pomoč, omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči, prostovoljna povrnitev socialne pomoči, odpoved pravici do omejitve dedovanja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (687,16 KB)

8.
Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko delo
Maja Remic, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev. Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Ključne besede: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 42; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Reproduktivne tehnologije - pravno urejanje in vpliv na družinska razmerja : magistrsko delo
Ines Zadravec, 2023, magistrsko delo

Opis: Z razvojem reproduktivnih tehnologij so se pojavile alternativne konfiguracije družine. Novi koncepti spreminjajo definicijo starševstva in zahtevajo odmik od ustaljenih izhodišč, ki datirajo če iz časa Rimskega cesarstva. Pravne domneve, ki so stoletja ostajale trdne, kot obzidje Koloseja, so padle pod težo novih reproduktivnih tehnologij. Že Heraklit iz Efeza je dejal: »edina konstanta v življenju so spremembe.« Tehnike asistirane reprodukcije so povzročile naraščanje števila posameznikov, ki so vključeni v proces prokreacije. Gre za darovalce in prejemnike spolnih celic, nadomestne matere in nenazadnje tudi otroke, ki so rojeni s pomočjo tehnologije. Obstoj družbe brez pravil ni mogoč in nastane šele takrat, ko je vzpostavljen ustrezen normativni okvir. Iz tega sledi, da je nujna sinergija med dosežki in možnostmi, ki jih ponuja medicina in pravom, ki naj zariše normativni okvir in poda odgovor v primeru nejasnosti in dilem.
Ključne besede: medicinsko pravo, neplodnost, reproduktivne tehnologije, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, krioprezervacija spolnih celic in zarodkov, nadomestno materinstvo, osebna identiteta, pravica do poznavanja lastnega izvora.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 30; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Aktualne teoretične in praktične dileme objektivnega pogoja kaznivosti v kazenskem pravu : magistrsko delo
Staša Kos, 2023, magistrsko delo

Opis: Objektivni pogoj kaznivosti je v sodobni kazenskopravni teoriji opredeljen kot posebna predpostavka kaznivosti dejanja, ki je zunaj dometa elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, vendar ni del neprava, ki ga zajema bit kaznivega dejanja. Objektivni pogoj kaznivosti torej ni del biti kaznivega dejanja v okviru elementov večstopenjskega splošnega pojma kaznivega dejanja, pomeni pa materialno predpostavko kaznivosti, saj kaznivo dejanje nastane šele z njegovo izpolnitvijo. Za objektivni pogoj učbeniki kazenskega prava radi poudarjajo, da je še posebej zunaj koncepta krivde ter ne zahteva in ne prenese krivdnega odnosa storilca. Obstajajo pa nekateri kazenskopravni teoretiki, ki se s svojimi stališči skušajo izogniti očitkom nasprotovanja objektivnega pogoja kaznivosti načelu krivdne odgovornosti, pri čemer pa se zgodi, da zapadejo v notranja protislovja. Kazenskopravna teorija razlikuje med dvema temeljnima kategorijama objektivnega pogoja kaznivosti, pravim in nepravim (navideznim). Objektivni pogoji kaznivosti zapletajo razumevanje in še posebej pravosodno rabo inkriminacij, v katerih se zaradi takih ali drugačnih zakonodajalčevih kriminalitetnopolitičnih ciljev pojavijo. Objektivni pogoj kaznivosti je zagotovo ena bolj spornih akademsko obravnavanih tem v kazenskem pravu ravno zaradi nasprotovanja načelu subjektivne ali krivdne odgovornosti. Posebne probleme pa povzroča tudi vprašanje glede možnosti in kaznivosti poskusa kaznivega dejanja, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti, ter vprašanje glede možnosti udeležbe pri kaznivem dejanju, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti. Prav tako se lahko pojavi problem glede časa storitve kaznivega dejanja, ki vsebuje objektivni pogoj kaznivosti, zlasti dogmatično zapleteno postane, kadar je objektivni pogoj kaznivosti vsebovan v trajajočem kaznivem dejanju. Objektivni pogoj kaznivosti v splošnem delu slovenskega Kazenskega zakonika sploh ni definiran, pojavlja se le pri inkriminaciji posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu, zato je potrebna analiza vsakega konkretnega člena posebej, da bomo lahko ugotovili, ali neko kaznivo dejanje vsebuje institut objektivnega pogoja kaznivosti ali ne.
Ključne besede: objektivni pogoj kaznivosti, pravi, nepravi, odnos načela krivdne odgovornosti in objektivnega pogoja kaznivosti, elementi splošnega pojma kaznivega dejanja, načelo zakonitosti, kompleksna analiza norme, poskus, udeležba, zastaranje, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 43; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici