| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 837
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Legal frameworks for promoting Eu sustainable development and tourism industry : master’s thesis
Albert Korolenko, 2025, master's thesis

Abstract: The European Union (EU) has long emphasized sustainable development as a fundamental policy goal, particularly within its tourism industry, which accounts for approximately 10% of the EU’s GDP. This thesis explores the legal frameworks that promote sustainable tourism development in the EU, analyzing their effectiveness, challenges, and future directions. The study examines the interplay between sustainability principles and tourism regulation, focusing on EU treaties, directives, and strategies such as the European Green Deal, the Circular Economy Action Plan, the European Tourism Indicators System (ETIS) and others. The research assesses how legal mechanisms influence environmental protection, economic growth, and social inclusion within the tourism sector. It also investigates the implementation of EU green policies, analyzing their impact on tourism businesses and local communities. The study highlights best practices from member states, such as sustainable tourism initiatives in Slovenia, Spain, and Germany, illustrating the successful integration of environmental and economic objectives. Findings indicate that while the EU has made significant progress in promoting sustainable tourism, regulatory fragmentation, inconsistent enforcement across member states, and financial constraints hinder full implementation. Recommendations include enhancing regulatory harmonization, strengthening stakeholder collaboration, and leveraging digital tools to monitor sustainability performance thus contributing to the broader discourse on balancing economic growth with environmental responsibility.
Keywords: Sustainable Development, Tourism Industry in the EU, European Green Deal, Sustainable Tourism Governance, Policy Implementation
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Zakonska ureditev uporabe konoplje v medicinske in rekreacijske namene - primerjava med Slovenijo in Nevado : magistrsko delo
Janja Roškar, 2025, master's thesis

Abstract: Ljudje konopljo uporabljajo že več tisoč let, v zadnjih 100 letih pa njen pravni status odpira mnoge debate in doživlja velike spremembe. Čeprav je kot rastlina zelo vsestransko uporabna, njeni dolgotrajni učinki na zdravje ljudi še vedno niso popolnoma raziskani, kar vzbuja negotovost pri zakonodajalcih po vsem svetu. Ker pa nekatere raziskave kažejo na določeno korist, se države postopoma odločajo za legalizacijo in regulacijo konoplje v medicinske in rekreacijske namene, pri čemer imajo močan vpliv tudi politične in gospodarske unije, kot je EU, ter zvezne unije, kot so ZDA. Slovenija spada med države, ki še niso popolnoma legalizirale konoplje. Dovoljeno je industrijsko pridelovanje konoplje, glede medicinske in rekreacijske uporabe pa smo še vedno v vmesni coni, kjer dovoljujemo uporabo izdelkov iz konoplje, ki vsebujejo manj kot 0,3 % THC. Izdelki, ki vsebujejo več THC-ja, pa so označeni kot droge. Tako je v medicinske namene mogoče dostopati do določenih zdravil, ki vsebujejo konopljo, rekreacijska uporaba pa je prepovedana in je zanjo predviden tudi kazenski pregon, čeprav je skozi sodno prakso mogoče zaslediti toleranco, v kolikor ne gre za večjo zlorabo. EU na slovensko zakonodajo vpliva precej zmerno. Največji vpliv ima na področju pridelovanja industrijske konoplje ter pri ohranjanju prostega pretoka blaga, na preostalih področjih, ki so v njeni pristojnosti, pa daje okvirne smernice, na podlagi katerih države članice same sprejmejo zakonodajo, ki je lahko tudi strožja. Nevada je zvezna država ZDA, ki dovoljuje gojenje in uporabo konoplje v industrijske namene, prav tako pa je legalizirala konopljo v medicinske in rekreacijske namene in ob tem ustanovila organe, ki so pristojni samo za pravno regulacijo konoplje. Kljub legalizaciji vseeno obstaja možnost kazenskega pregona, v kolikor posamezniki to izkoriščajo ali jo uporabljajo v javnosti, pred upravljanjem vozila ipd. ZDA kot federacija pri sami legalizaciji konoplje niso imele večjega vpliva. Večji problem predstavlja to, da na federalni ravni konoplja še vedno spada na Seznam 1 prepovedanih substanc, kar otežuje finančno poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s konopljo, onemogoča trgovanje med zveznimi državami ter, zaradi morebitnega kazenskega pregona s strani federalnih organov, ustvarja negotovost za prebivalce.
Keywords: industrijska konoplja, marihuana, legalizacija konoplje, uporaba konoplje v medicinske in rekreacijske namene, legalnost gojenja konoplje
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 41
.pdf Full text (2,37 MB)

3.
Učinkovitost ureditve rejništva pri zagotavljanju otrokovih koristi : magistrsko delo
Nika Zalokar, 2025, master's thesis

Abstract: Rejništvo je oblika nadomestnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo ali ne smejo živeti pri svojih starših. Če starši svojih dolžnosti ne opravljajo ustrezno in je ogroženo otrokovo zdravje ter druge koristi, ima država obveznost, da zagotovi posebno varstvo za takšne otroke. S pomočjo rejniških družin država otroku poišče okolje, kjer bo poskrbljeno za njegovo varnost in razvoj v skladu z njegovimi potrebami. Kljub zakonski ureditvi rejništva, ki bi naj zagotavljalo otrokovo največjo korist, se v praksi pojavljajo številni izzivi in trendi, s katerimi se soočajo rejniki, otroci v rejništvu in pristojne institucije. V zadnjih letih je opazen trend dolgotrajnih rejništev, čeprav je rejništvo definirano kot začasen ukrep. Pomemben del rejniškega sistema v Sloveniji predstavlja sorodstveno rejništvo. Vendar pa namestitev otroka v rejništvo k sorodniku ni samoumevno, saj mora sorodnik tako kot drugi rejniki izpolnjevati določene pogoje, prav tako pa mora biti takšna namestitev otroku v korist. Izobraževanje rejnikov je bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne rejniške oskrbe, vendar se v praksi pogosto izkaže, da je sistem izobraževanja za rejnike neustrezen. Število otrok v rejništvu, ki imajo najrazličnejše psihološke težave, narašča, kar zahteva posebno obravnavo. Stik otrok z biološkimi starši predstavlja za rejnike velik izziv, saj je potrebno otroka na stik peljati in jih ustrezno pripraviti. Vloga rejnikov v sodnih postopkih se zanemarja, čeprav so lahko ravno oni tisti, ki imajo ključne informacije o otrokovemu počutju, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti odločitve, ki so v korist otroka. Centri za socialno delo sklenejo rejniško pogodbo zgolj z rejnikom, ki ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, kar pa je sporno, zlasti kadar je rejnik v zakonski zvezi. V teh primerih bi bilo treba preveriti tudi zakonca rejnika. V rejniškem sistemu bi morali večjo pozornost namenjati tudi usposabljanju bioloških otrok rejnikov. Prav tako pa bi bilo potrebno uvesti več programov pomoči matičnim družinam. Gre zgolj za nekaj pomanjkljivosti in izzivov, s katerimi se soočajo udeleženi v sistemu rejništva, zaradi katerih bi bilo potrebno prenoviti sistem rejništva, da bi v čim večji meri zagotovili otrokovo korist. Mnogo držav se pri ureditvi rejništva zgleduje po sistemu na Švedskem, kjer so uvedli nekatere dobre prakse, s katerimi so odpravili določene pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju rejniške dejavnosti. Med dobre prakse sodijo uvedba kriznih rejniških družin, namestitev otrok v rejništvo skupaj z matičnimi družinami, poseben program za otroke z vedenjskimi težavami, pomoč mladim tudi po prenehanju rejništva itd.
Keywords: otrokova največja korist, izzivi, začasnost ukrepa, usposabljanje rejnikov, matična družina, zaton, stiki z biološkimi starši, Švedska
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Vpliv sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti delničarjev in družbenikov : magistrsko delo
Vid Kmetec, 2025, master's thesis

Abstract: V nalogi se je avtor ukvarjal s vplivom sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti družbenikov. Osredotočil se je na pravno ureditev delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, kajti pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za najpogostejšo organizacijsko obliko pravnih oseb v Republiki Sloveniji, medtem ko pri delniški družbi, ki sicer ni tako zelo pogosta v slovenskem gospodarskem prostoru, gre pa za najkompleksnejšo organizacijsko obliko, s svojimi posebnostmi. Skozi podrobno analizo pravne ureditve obeh oblik družb, ter njunih statutarnih značilnosti, je avtor navezal spremembe osnovnega kapitala na davčne učinke družbenikov in delničarjev (udeležencev v kapitalu), kar predstavlja namen in temelj same naloge. Tako v delniški družbi kot tudi v družbi z omejeno odgovornostjo so kot družbeniki lahko fizične ali pa tudi pravne osebe, zato se tekom dela analizira davčna ureditev za obe situaciji. Osnovni kapital predstavlja temeljni finančni vir podjetja in ključen element njegove stabilnosti ter poslovanja. Spremembe osnovnega kapitala so pomemben korporacijski instrument, ki omogoča podjetjem prilagajanje svojim finančnim in strateškim ciljem. Lahko gre za povečanje kapitala, s katerim podjetje pridobi dodatna sredstva za rast in razvoj, ali za zmanjšanje kapitala, ki se pogosto uporablja za optimizacijo kapitalske strukture. Vsaka sprememba osnovnega kapitala ima tako pravne kot tudi davčne posledice, ki vplivajo na podjetje in njegove lastnike. Razumevanje teh sprememb je zato ključno za učinkovito upravljanje podjetja in skladnost s pravnimi predpisi. Področje osnovnega kapitala in sprememb osnovnega kapitala zelo podrobno ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki bo eden od treh temeljnih zakonov tega dela. Z davčnega vidika so spremembe osnovnega kapitala urejene predvsem v okviru Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Pri fizičnih osebah, ki so delničarji ali družbeniki, lahko spremembe kapitala vplivajo na njihovo davčno obveznost, zlasti pri izplačilih, ki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Po drugi strani ZDDPO-2 določa davčne posledice za pravne osebe, pri čemer je pomembno, ali gre za domače ali tuje davčne rezidente. Razumevanje teh vidikov je ključnega pomena za pravilno načrtovanje kapitalskih sprememb in optimizacijo davčnih obveznosti podjetja ter njegovih lastnikov. Zaradi davčnih učinkov, tako za udeležence v kapitalu, kakor tudi za družbo ki se financira, bodisi ob ustanovitvi, bodisi ob dokapitalizaciji, je potreben skrben premislek glede oblike financiranja družbe. Slovenska zakonodaja ureja več možnih načinov dodatnega financiranja družb. Med najpogostejše sodijo dodatna vplačila, lastniško financiranje in dolžniško financiranje. Pri vsaki od teh oblik je potrebna skrbnost pred realizacijo dokapitalizacije, kaj vsaka manjša nepravilnost in nepazljivost, lahko pripelje do dodatnih finančnih obveznosti družbe ali pa družbenikov. Zato je ključno podrobno analiziranje vsake oblike financiranja, ki je odvisno od vsakega primera posebej, za katero obliko financiranja se odločit, in tako zmanjšati nepotrebne stroške in izdatke, kar pa je najverjetneje cilj gospodarskih družb, kakor tudi vseh udeležencev v kapitalu teh družb.
Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, osnovni kapital, davek, delničar, družbenik, spremembe osnovnega kapital
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Civilnopravni in javnopravni vidiki postavitve naprav, ki izkoriščajo potencial sonca in vetra : magistrsko delo
Eva Poberžnik, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava civilnopravne in javnopravne vidike postavitve sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so skozi analizo relevantnih zakonskih pravil ter mnenj pravnih strokovnjakov predstavljene pravne podlage za njihovo umeščanje v prostor, pravnih institutih, ki omogočajo njihovo postavitev na tujih nepremičninah, ter zakonodajnih ukrepih za hitrejše umeščanje elektrarn v okolje. V posameznih poglavjih je predstavljena klasifikacija sončnih in vetrnih elektrarn in analizirane možnosti obravnave elektrarn kot sestavine, pritikline ali samostojne premičnine. Predstavljeni so tudi stvarnopravno in obligacijsko pravni instituti, na podlagi katerih se lahko elektrarne postavijo na tujih nepremičninah, s poudarkom na služnostih, stavbni pravici ter zakupni pogodbi. Delo se dotika tudi vprašanj zavarovanja terjatev s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter pravne posledice odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri so tovrstne naprave postavljene. Posebna pozornost je namenjena zakonodajnim okvirjem, s katerimi se želi doseči bolj trajnostna prihodnost in razvoj uporabe obnovljivih virov energije, s čimer bi se doseglo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V delu je analiziran nacionalni energetski in podnebni načrt, v luči katerega je bila sprejeta nova zakonodaja, s katero se želi spodbuditi gradnjo elektrarn in v tej zvezi določa prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, omogoča postavitev elektrarn na območju neizkoriščenega potenciala in celo obvezno namestitev elektrarn na novogradnjah, prizidkih in rekonstrukcijah parkirišč ali stavb, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.000 m2 oziroma na obstoječih objektih in parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.700 m2. Magistrsko delo se zaključuje v sklepu, v katerem so povzete ključne ugotovitve in poudarjene pomanjkljivosti.
Keywords: obnovljivi viri energije, fotonapetostne naprave, vetrne elektrarne, stavbna pravica, neprava stvarna služnost, zakupna pogodba, sestavina, pritiklina
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 21
.pdf Full text (1,10 MB)

6.
Pravni vidiki delavske participacije : magistrsko delo
Nika Prelič, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava pravne vidike delavske participacije, pri čemer se osredotoča na korporacijsko pravne možnosti njene izpeljave in podrobneje na možnosti udeležbe delavcev v lastništvu delniških družb v Sloveniji. Proučevani so pravni vidiki delavske participacije, in sicer v obliki udeležbe v dobičku in udeležbe na deležih družbe. Podrobneje se magistrsko delo osredotoča predvsem na način, kako zagotoviti delavcem lastniški delež v gospodarskih družbah, pri katerih so zaposleni, in s tem okrepiti njihov občutek korporativne pripadnosti ter jih dodatno motivirati.
Keywords: delavska participacija, udeležba delavcev pri dobičku, udeležba delavcev v lastništvu, delniška družba, delnice, delniška shema, povečanje osnovnega kapitala, lastne delnice, delavske delnice, prednostna pravica, pretvorba terjatev, fleksibilna kapitalska družba
Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 30
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Omejitve lastninske pravice po volji lastnika : magistrsko delo
Mateja Prša, 2025, master's thesis

Abstract: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Keywords: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (954,10 KB)

8.
Pravna zaščita in izzivi varstva človekovih pravic prisilno hospitaliziranih oseb v sloveniji : magistrsko delo
Lara Kolar, 2025, master's thesis

Abstract: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo. Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.
Keywords: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjo
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 22
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Novosti čezmejnega vročanja sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v EU in stanje ter možnosti elektronskega vročanja : magistrsko delo
Anej Irgolič M, 2025, master's thesis

Abstract: Uspešen razvoj notranjega trga rezultira v naraščajočem številu čezmejnih pravnih postopkov. Ključnega pomena zato postaja zagotavljanje hitrih, zanesljivih in pravno varnih načinov vročanja sodnih in izvensodnih pisanj. EU si aktivno prizadeva vzpostaviti enotne in usklajene rešitve, ki bi olajšale izmenjavo pravnih dokumentov med državami članicami in odpravile obstoječe pravno-administrativne ovire. Magistrsko delo naslavlja kompleksno področje vročanja, ki zajema tako pravne kot tehnološke vidike evropskega pravosodnega komuniciranja, pri čemer posebno pozornost namenja prenovljeni Uredbi (EU) 2020/1784 in njenemu vplivu na čezmejne civilne in gospodarske spore. Namen magistrskega dela je celovito analizirati trenutno stanje implementacije nove uredbe o vročanju, s poudarkom na preučevanju sistemskih sprememb, ki jih prinaša sodoben tehnološki razvoj. Delo kritično preučuje pravne okvire vročanja znotraj EU, različne načine vročanja glede na kraj pošiljanja, ter novosti, ki jih uvaja prenovljena uredba, vključno z elektronskim vročanjem in vročanjem preko decentraliziranih sistemov. Težišče magistrske naloge je usmerjeno v preučevanje aktualnih dogajanj v kontekstu nenehnih sprememb na področju čezmejnega pravosodja, kjer informacijske rešitve in digitalizacija postajajo ključni dejavniki modernizacije pravnih postopkov. Pomen tematike dodatno potrjuje nastajajoča sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno oblikuje razumevanje in implementacijo predpisov o čezmejnem vročanju. Vsebina naloge se nadalje osredotoča tudi na vzpostavitev infrastrukture za varno elektronsko izmenjavo sodnih dokumentov (ti. e-CODEX). Slednja pomembno prispeva k učinkovitejšemu pravosodnemu sodelovanju med državami članicami. Implementacija obravnavanega sistema bo pomenila prelomnico v digitalizaciji pravosodnega sodelovanja, saj omogoča neposredno in hitro komunikacijo med pravosodnimi organi različnih držav.
Keywords: načelo kontradiktornosti postopka, Uredba o vročanju, Uredba (EU) 2020/1784, decentraliziran sistem, e-CODEX, zavrnitev pisanja.
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
.pdf Full text (2,90 MB)

10.
Standard obrazloženosti odgovora na tožbo v primerjavi s standardom obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine : magistrsko delo
Barbara Toplak, 2025, master's thesis

Abstract: Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sta pravna instituta, ki omogočata tožencu v pravdnem in dolžniku v izvršilnem postopku, da se učinkovito branita pred zahtevki nasprotne stranke. Njuna temeljna funkcija je zagotoviti pravično procesno ravnotežje tekom postopka. Oba instituta strankam zagotavljata pravico do obrambe in temeljita na ustavno zagotovljeni pravici do izjave kot sestavnem delu pravice do sodnega varstva. Ključna razlika med njima se kaže v zahtevanem standardu obrazloženosti, ki vpliva na učinkovitost procesne obrambe in varstvo pravic strank. V teoriji in praksi je vprašanje obrazloženosti ključnega pomena, saj ima pomemben vpliv na uspešnost procesne obrambe in zaščite pravic strank postopka. V pravdnem postopku ima toženec možnost skozi celoten postopek dopolnjevati svojo obrambo, saj se pravica do izjave zagotavlja pred izdajo meritorne sodne odločbe. Nasprotno pa mora dolžnik v izvršilnem postopku že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine podati ustrezno obrazložene in materialnopravno relevantne navedbe, sicer sodišče ugovor zavrne. To pomeni, da ima dolžnik bistveno manj manevrskega prostora pri svoji obrambi kot toženec v pravdi.
Keywords: tožba, sklep o izvršbi, verodostojna listina, obrazloženost, plačilni nalog, spor majhne vrednosti, zamudna sodba
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 17
.pdf Full text (2,24 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica