SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOV
Marjeta Oplot, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011. Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni. Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Ključne besede: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 551; Prenosov: 127
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

82.
IZBOLJŠANJE PROCESA VODENJA V ZDRAVSTVENI NEGI
Bojana Sečnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Medicinske sestre so pri svojem delu zelo obremenjene. S tem se njihovo zadovoljstvo in motivacija na delovnem mestu lahko zmanjšata. Če zaposleni niso zadovoljni, motivirani in pozitivno naravnani na spremembe, se lahko pojavijo tudi strokovne napake. Glavne medicinske sestre morajo dobro poznati svoje zaposlene. Vedeti morajo, s kakšnim načinom in pristopom lahko nekoga motivirajo za delo in vzpodbudijo miselnost, da so zaposleni za delodajalca zelo pomembni. Za to potrebuje vodja veliko znanja s področja osebnih in socialnih veščin. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili relevantno literaturo s področja vodenja, timskega dela in izboljšav pri vodenju. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec med poletjem 2014. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da so zaposleni zadovoljni z vodenjem glavne medicinske sestre oddelka in da podpirajo novosti pri delu. Glavne medicinske sestre znajo motivirati zaposlene za uvajanje novosti. Ugotovili smo tudi, da zaposleni podpirajo novosti, ne glede na dolžino delovne dobe. Glavne medicinske sestre dajejo zaposlenim zgled. Pri vodenju je pomembno, da vse zaposlene obravnavajo enakopravno in da vsem zaposlenim dajejo enake možnosti za napredek.
Ključne besede: vodenje, medicinska sestra, motivacija, novosti.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

83.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODZIVU PACIENTOV NA PROGRAM SVIT
Mateja Topolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Bolezen kot je rak debelega črevesa in danke je ena izmed najpogostejših bolezni raka v Sloveniji kot tudi v Evropi. Z namenom, da bi zmanjšali porast te bolezni, so v letu 2008 uvedli preventivni državni Program SVIT. Program zajema žensko in moško populacijo ljudi, staro med 50 in 69 let. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre, da bi povečale odzivnost, zakaj ravnajo tako in kje one vidijo zapreke glede na odzivnost pacientov, ki jih zaznajo pri svojih intervencijah. Prav tako nas je zanimalo ali jih delodajalec podpira in kako poteka sodelovanje med sodelavci Programa SVIT in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 143
.pdf Polno besedilo (1,67 MB)

84.
ANALIZA ZADOVOLJSTVA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV NA PODROČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
Janja Jemenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Krvodajalstvo predstavlja množično udejstvovanje prostovoljnih ljudi krvodajalcev, ki nesebično sodelujejo na krvodajalskih akcijah in na takšen način pomagajo bolnikom pri ohranitvi življenja. V magistrskem delu smo preučevali profil, motive in zadovoljstvo krvodajalcev, ki prostovoljno darujejo kri. V raziskavo so zajeti krvodajalci, ki darujejo kri v Centru za transfuzijsko medicino (CTM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC MB), terenskih akcijah CTM ter dislociranih enotah CTM to sta Enota transfuzijske dejavnosti Murska Sobota (ETD MS) in Enota transfuzijske dejavnosti Ptuj (ETD Ptuj).
Ključne besede: Krvodajalstvo, transfuzijska dejavnost, organizacija dela, zadovoljstvo, odnos zaposlenih, Center za transfuzijsko dejavnost Maribor.
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 436; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (826,19 KB)

85.
OCENA KAKOVOSTI VODIJ TIMA NA INTENZIVNEM ODDELKU
Darja Podsedenšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Za najboljši možni izid zdravljenja življenjsko ogroženih pacientov je potreben tim, v katerem so vsi zaposleni visoko strokovno usposobljeni, vodje pa odlikujejo sposobnosti načrtovanja, organiziranja in nadzorovanja dela, pa tudi motiviranja, komuniciranja in konstruktivnega reševanja problemov. Hkrati morajo biti tudi zanesljivi, primerno čustveno inteligentni in imeti razvito empatijo, saj naj bi bili vzor ostalim zaposlenim. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost vodij in vodenja na Oddelku za intenzivno interno medicino. Metodologija raziskovanja: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metodologija. Vzorec raziskave predstavljajo vsi zaposleni na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, (14 v negovalnem timu, 9 vodij negovalnih timov in 6 zdravnikov). Anketiranje je bilo anonimno, sodelujoči so izpolnjene ankete oddajali v spletnem obrazcu Google Forms. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS 13.0 (SPSS inc., Chichago, IL, USA) z metodami: enosmerne analize variance, t-testom za dva neodvisna vzorca, t-testom za odvisna vzorca in Hi-kvadratnim testom, glede na naravo spremenljivk. Statistično pomembna razlika je bila opredeljena pri stopnji p<0,05. Raziskovali smo februarja 2015. Rezultati: Za zaposlene je najpomembnejša veščina vodenja organizacija dela. Med lastnostmi, ki so pomembne pri vodjih so: zanesljivost in samokritičnost, najvišje pa ocenjujejo poštenost, odgovornost in zanesljivost vodij. Večina zaposlenih je na delovnem mestu najbolj zadovoljna s samim delom. Med motivacijskimi dejavniki, na katere vodje ne morejo vplivati (plača in delovni pogoji), so zaposleni na delovnem mestu najmanj zadovoljni s plačo; med tistimi, na katere imajo vodje vpliv, pa z vzdušjem v timu. Večina meni, da vodje timov ustrezno vodijo in nadzirajo delo, pri vodjih so visoko ocenili tudi nekatere druge lastnosti, ki odlikujejo dobre vodje. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da so veščine in lastnosti, ki so - po mnenju zaposlenih - potrebne za dobro vodenje, pri vodjih timov dobro izražene, zato menimo, da lahko kakovost vodenja ocenimo kot precej dobro. Relativno nizko zadovoljstvo z vzdušjem v timu bi lahko izboljšali z ustrezno komunikacijo in z ukrepi, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje.
Ključne besede: zdravstvo, vodenje, negovalni tim, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 435; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (3,02 MB)

86.
Vpliv zaupanja na vodenje v zdravstveni negi
Marjetka Gajster, 2015, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko se managerji v organizacijah vedno bolj zavedajo, da je zaupanje med sodelavci pomemben dejavnik, saj brez zaupanja ni uspešnega vodenja, brez slednjega ni uspešnih ljudi in tudi ne uspešne organizacije. Namen magistrske naloge je preveriti teoretična spoznanja o zaupanju, vodenju in motivaciji v zdravstveni negi in ugotoviti, če lahko stopnja zaupanja med nadrejenimi in podrejenimi vpliva na vodenje v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje, ter kako bi to zaupanje še izboljšali. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika v Splošni bolnišnici Celje kažejo, da med nadrejenimi in podrejenimi v zdravstveni negi obstaja visoka stopnja zaupanja in da to zaupanje vpliva na dobre medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da nadrejeni uporabljajo demokratični stil vodenja, saj se posvetujejo z zaposlenimi, kar pomembno vpliva na stopnjo zaupanja. Anketa je tudi pokazala, da visoka stopnja zaupanja med nadrejenimi in podrejenimi pozitivno vpliva na motivacijo zaposlenih. Anketiranci so mnenja, da obstaja velika medsebojna soodvisnost med vodenjem, zaupanjem v nadrejenega in motivacijo zaposlenih z delom.
Ključne besede: Zaupanje, vodenje, motivacija in zdravstvena nega.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 424; Prenosov: 101
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

87.
POSLOVNI NAČRT DOMA STAROSTNIKOV
Matjaž Mohorko, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen in cilj magistrske naloge je predstaviti poslovni načrt za zasebni dom starostnikov takšne kapacitete, ki bi omogočala postavitev objekta tudi v manjše občine, a bi bil kljub temu še vedno rentabilen. Pri poslovnem načrtu bomo izpostavili finančni del, tj. finančni načrt, katerega bomo podrobneje opisali. Prikazati želimo predvidena potrebna sredstva za izgradnjo objekta, predvidene obratovalne stroške doma starostnikov ter predvideni poslovni izid. Na podlagi predvidene strukture stroškov in prodajnih cen bomo prikazali tudi prihodke od prodaje v kritični točki gospodarnosti, kritično količino gospodarnosti in stopnjo varnostne razlike. Predpostavili smo objekt s kapaciteto 36 stanovalcev V empiričnem delu magistrskega dela z analitično in sintetično metodo obdelamo podatke letnih poročil izbranih domov za starostnike, prikažemo stroške poslovanja, vezane na enoto storitve (stanovalca) in zaposlenega, prihodke na enoto storitve ter pridobljene podatke uporabimo v predvidenem finančnem načrtu doma za starostnike. Podatke obdelamo s pomočjo programske opreme Microsoft Office Excel 2010. Ugotovili smo, da dom starostnikov s 36 stanovalci lahko posluje rentabilno. Ob zasedenosti 33,19 postelje pri načrtovanih stroških dom starostnikov še ne prikazuje izgube. Posebej se je potrebno osredotočiti na stroške izgradnje objekta, pridobitvi ugodnega financiranja izgradnje objekta, izbiri zunanjih izvajalcev storitev, racionalizirati delovne procese ter optimalno porazdeliti in zaposliti kader. Poudariti želimo, da je dom za starostnike kapacitete 36 stanovalcev mogoče umesti v manjše občine, katerim zadošča za potrebe njihovih občanov. Starostnikom pa se tako omogoči, da ostanejo v svojem domačem okolju ter dnevno druženje s svojimi bližnjimi.
Ključne besede: dom starostnikov, stroški, prihodki, poslovni načrt, rentabilnost
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 411; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

88.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED MLADIMI
Denis Munda, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pitje alkoholnih pijač je v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem med mladostniki. Največ mladostnikov pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako pogosto študentje posegajo po alkoholu, zakaj posegajo po njem, po katerih pijačah najpogosteje posegajo itd. Metodologija: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je obsegal 217 študentov zdravstvene nege prvega, drugega in tretjega letnika rednega študijskega programa. V raziskavi je sodelovalo 15 % moških in 85 % žensk. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo programov IBM SPSS Statistics 20 in Microsoft Excel 2010. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo značilne statistične razlike v poseganju po najpogostejših alkoholnih pijačah glede na spol med študenti (p < 0,001), prav tako je bilo opaziti, da obstajajo značilne statistične razlike v opitosti glede na spol v zadnjem mesecu oziroma v zadnjih 30 dneh pri študentih (p < 0,001). Sklep: Alkohol je bil, je in bo problem v obdobju mladostništva, če ne bomo več storili na področju preventive. Vemo, da veliko mladostnikov pije alkoholne pijače pred dopolnjenim 18-tim letom starosti, zato bi bilo potrebno, da bi medicinske sestre in zdravstveniki vsako leto izvajali preventivo glede uživanja alkoholnih pijač s pomočjo učnih delavnic na vseh šolah in bi mladim podali smernice, katere bi promovirale varno zabavo tudi brez prisotnosti alkoholnih pijač in drugih drog.
Ključne besede: mladostnik, alkohol, adolescenca, medicinska sestra
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 725; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

89.
PRESOJA SISTEMA VARSTVA PREBIVALSTVA PRED STEKLINO V SLOVENIJI
Monika Močnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili virus stekline, opisali poti prenosa, simptome, diagnostiko ter zdravljenje bolezni. Opisali smo ukrepe pred in po izpostavljenosti okužbi. Pripravili smo pregled sistema, ki ga v Sloveniji za preprečevanje stekline izvaja veterinarska in zdravstvena služba. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri preprečevanju okužbe. Predstavljena je specializirana antirabična ambulanta kot pomemben člen pri varovanju zdravja poškodovancev s strani živali. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na analitični presečni epidemiološki metodi dela. Instrument raziskave je bila lastno zasnovana anketa, pri sestavi katere smo se opirali na smernice, ki jih predlaga WHO za obravnavo pacientov, pri katerih obstaja sum na izpostavljenost virusu stekline. Anketirali smo 100 ljudi, ki so zaradi kakršnega koli razloga obiskali antirabično ambulanto OE NIJZ. Rezultati: Ugotovili smo, da večina ljudi obišče ambulanto zaradi stika z domačo živaljo, v domačem okolju, s poznanim psom. Večina jih je bila obravnavanih po III. kategoriji izpostavljenosti glede na stik z živaljo. Pri večini ljudi je šlo za prvo takšno obravnavo. Malo manj kot polovica anketirancev je zdravstveno pomoč poiskalo takoj. Ljudje, poškodovani po stiku z živaljo, v večini primerov poiščejo pomoč zdravstvene službe v osnovni dejavnosti oziroma v nujni medicinski pomoči, nekateri pa tudi neposredno v antirabični ambulanti. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se s strani živali poškodovane osebe poiščejo pomoč v antirabični ambulanti in da izobrazba ne vpliva na čas iskanja zdravstvene oskrbe po poškodbi. Mreža antirabičnih ambulant v OE NIJZ omogoča neprekinjen dostop za pravočasno oskrbo poškodovanih oseb, celo brez predhodnega stika z izbranim zdravnikom ali nujno medicinsko pomočjo. Potrebno pa je nameniti dodatno pozornost informiranju ljudi o pravilni oskrbi rane po poškodbi s strani živali in da morajo dosledno obiskati antirabično ambulanto.
Ključne besede: steklina, nalezljive bolezni, preventiva, antirabična ambulanta, vloga medicinske sestre v antirabični ambulanti
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 316; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

90.
POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Elvira Šišić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi. Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 543; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (652,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici