SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 351
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
SIMULACIJE SPLOŠNE ANESTEZIJE Z MINIMALNIMI PRETOKI SVEŽIH PLINOV
Blaž Gotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uporaba simulatorjev za izobraževanje v anesteziji ima veliko prednosti in s pomočjo le teh lahko varno raziskujemo različne situacije brez nevarnosti za bolnika. Anestezija z nizkimi pretoki ima veliko opisanih prednosti in je vse bolj pomembna tehnika v kliničnem okolju, čeprav je v povezavi z njo še vedno prisoten strah. V našem delu smo s pomočjo simulatorja METI HPS skušali ugotoviti ali obstajajo statistične razlike med spontanim in intubiranim simulatorjem, ter kaj se dogaja z simulatorjem ob različnih dostavah O2. Ugotovili smo, da med intubiranim in spontano dihajočim simulatorjem ni pomebnih statističnih razlik v vitalnih funkcijah p< 0,05. Simulator METI HPS je ustrezno simuliral premajhno dostavo O2. Ugotovili smo, da pri pretoku plinov 300 ml/min v vitalnih funkcijah v primerjavi z visokim pretokom ni razlik, povprečna vrednost SpO2 pa se celo izboljša. Ugotavljamo, da je simulator METI HPS ustreza prikazom anestezije z nizkim im metaboličnim pretokom, in je kot tak primeren za uporabo v izobraževalne namene na področju medicine in zdravstvene nege.
Ključne besede: Nizki pretoki anestezija, metabolični pretok, simulacije, simulator METI HPS, dostava O2.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 236; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (9,98 MB)

72.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

73.
KARAKTERISTIKE VENTURI SISTEMOV ZA APLIKACIJO KISIKA PRI RAZLIČNIH PRETOKIH IN OBREMENITVAH
Janja Melanšek Ošlak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Venturi maske so sistemi z visokim pretokom, ki dovajajo natančno vrednost kisika v vdihanem zraku (FIO2). V študiji smo analizirali vpliv različnih pretokov in nastavkov na skupni pretok in na FIO2. Metodologija raziskovanja. Kvanitiativna eksperimentalna študija je potekala na simulatorju meti HPS. Uporabljali smo 24 %, do 60 % Venturi nastavke. Pretoke smo merili z aparatom Fluke VT plus HP analizator plinov. Delež kisika med inspirijem in med ekspirijem pa z anestezijskim aparatom Draeger Primus. Rezultati raziskave. Ugotavljamo, da so problematični pretoki, ki so pod deklariranim. V teh primerih Venturi ne dovaja vrednosti FIO2. Pri višjih pretokih od deklariranih pa ostaja FIO2 stabilen, razen pri Venturi 24 %. Podaljšek vpliva na Venturi na način, da so skupni pretoki nekoliko manjši zaradi obremenitve samega Venturi nastavka. Pri 24 % Venturi nastavku opazimo zmanjšanje skupnega pretoka iz 34 l/min na 23 l/min. Pri zamašitvi stranske luknje Venturi nastavka pa smo opazili padec skupnega pretoka skozi Venturi. Sklep. Ugotovili smo, če nastavimo nedeklariran pretok kisika, kot je označeno na Venturi nastavku, ostaja odstotek kisika v vdihanem zraku nespremenjen, sam pretok pa se povečuje. Pri zamašitvi odprtin skozi Venturi nastavek je najbolj opazna sprememba pri zamašitvi dveh odprtin, saj se poveča delež kisika v vdihanem zraku.
Ključne besede: Venturi sistem, sistemi z visokimi pretoki, Venturi maske, aplikacija kisika.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

74.
VPLIV VITAMINA C NA C-REAKTIVNI PROTEIN PO REVASKULARIZACIJI SRCA
Andreja Alič, 2016, magistrsko delo

Opis: Arteroskleroza v zgodnji fazi nima večjih simptomov, naše telo samo nam daje znake, da se nekaj dogaja. Je posledica spleta dejavnikov tveganja in kroničnega pomanjkanja vitaminov, kateri nastopi zaradi nepravilne prehrane in telesne neaktivnost. C - reaktivni protein je protein akutne faze, kateri nas že zelo zgodaj opozori, da dogajanje vnetnih procesov v telesu in na nevarnost nastanka srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: Vitamin C, arteroskleroza, C-reaktivni protein.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 330; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

75.
Uporaba tehnologije električne kardiometrije pri monitoringu fizioloških procesov
Aleksandra Lah Topolšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo naprednega neinvazivnega hemodinamskega monitorja Osypka Medical Aesculon spremljali hemodinamske parametre glede na različne scenarije. Namen magistrskega dela je bil z izvedenimi scenariji ugotoviti spremembe v fizioloških procesih glede na zunanje dejavnike ter skladnost dobljenih rezultatov z rezultati iz literature. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (N = 8), ki smo jih izpostavili trem različnim scenarijem v skupnem številu 96 meritev. V prvem scenariju, pasivnem dvigu nog za 45°, nismo ugotovili skladnosti dobljenih rezultatov z rezultati iz primerjalne literature. Rezultati so odražali statistično nepomembno odstopanje vrednosti pri vseh štirih opazovanih parametrih: frekvenca srca - HR (p = 0,416), minutni iztis srca - CO (p = 0,575), srednji arterijski tlak - MAP (p = 0,671) in iztisni volumen srca - SV (p = 0,204). Pri drugem scenariju, izvedbi Valsalva manevra, smo ugotovili statistično pomembnejše odstopanje pri dveh opazovanih parametrih, in sicer pri CO (p = 0,012) in HR (p = 0,049). CO se je skladno s primerjalno literaturo znižal s 6,8 ± 1,4 na 5,0 ± 0,3 L/min, kar pomeni, da je povprečna vrednost znižanja znašala 1,7 ± 1,2 L/min. Prav tako se je pričakovano znižal tudi HR. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 15 ± 20 utripov/min, in sicer z 71 ± 18 na 56 ± 9 utripov/min. Pri tretjem scenariju, kjer smo izvedli potapljaški refleks, smo ugotovili skladnost s primerjalno literaturo samo v enem opazovanem parametru, in sicer HR (p = 0,012), ki se je znižal. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 13 ± 8 utripov/min, saj se je povprečna vrednost HR znižala s 77 ± 12 na 64 ± 14 utripov/min. Ugotovili smo, da pri nobenem izvedenem scenariju ni prišlo do statistično pomembnega odstopanja v MAP in SV, čeprav smo meritve izvajali večkrat, morebitne nepravilne meritve pa smo zavrgli. Prišli smo do zaključka, da je zanesljivost pri meritvah odvisna tako od natančnosti naprave kot tudi od zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na preiskovanca.
Ključne besede: pasivni dvig nog, hemodinamski parametri, neinvazivni hemodinamski monitoring, Valsalva manever, potapljaški refleks.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 361; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

76.
SIMULACIJE PREDIHAVANJA PRI INTERAKCIJI REALNEGA VENTILATORJA IN FIZIČNEGA MODELA PLUČ
Marina Milovanović, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Modeli pljuč predstavljajo učinkovito platformo za učenje zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Raziskali smo interakcijo med fizičnim modelom in ventilatorjem pljuč. Metodologija. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela. Raziskovali smo funkcije računalniškega simulatorja, ki nam ponuja simulacijo obolenj kot so astma, COPB in ARDS. Prav tako smo uporabili fizični model pljuč Imtmedical Smartlung Adult, ki smo ga ventilirali z ventilatorjem Evita XL. Na modelu pljuč smo spreminjali podajnost, upornost ter uhajanje zraka. Rezultati. Pri nastavljanju podajnosti na modelu pljuč nam je ventilator prikazal vrednosti z odstopanji ± 2 ml/mbar. Večja odstopanja so bila prisotna pri nastavljanju upornosti, in sicer pri nastavljeni upornosti 20, 50 in 200 mbar/l/s. Zaključimo lahko, da nam računalniški program nudi osnovne tipe pogostejših bolnikov, pri fizičnem simulatorju pa zaradi omejitve pri nastavljanju podajnosti pljuč ni mogoče vstaviti vrednosti za paciente. Sklep. Sklenemo lahko, da nam ventilator ustrezno izmeri podajnost, ki smo jo nastavili na fizičnemu modelu pljuč. Prav tako sta simulacijski program in model pljuč zelo dobra načina za učenje in delo z bolniki v intenzivnih terapijah.
Ključne besede: Model pljuč, simulacijski program, Evita xl, podajnost, upornost.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

77.
AKUTNE HEMODINAMSKE SPREMEMBE V KARDIOVASKULARNEM SISTEMU PRI IZVEDBI IZOMETRIČNEGA TESTA STISKA ROK
Doroteja Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Izometrični test stiska rok je metoda za proučevanje odziva kardiovaskularnega sistema na stres. Namen raziskave je predstaviti akutne hemodinamske spremembe v kardiovaskularnem sistemu. Kot ključne spremenljivke raziskave smo izpostavili: frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), diastolični krvni tlak (DBP), srednji arterijski tlak (MAP), utripni volumen srca (SV), minutni iztis srca (CO) in sistemska žilna upornost (SVR) med počitkom in pri izvedbi izometričnega testa stiska rok (IHT). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabljali različne tuje in domače strokovne članke in vire ter deskriptivno metodo dela. Kvantitativno raziskavo smo opravili z monitorjem LiDCOTM. Uporabljali smo tudi dinamometer, manšeto za roko standardne velikosti za odrasle (M). Uporabljena je bila metoda neprekinjenega merjenja krvnega tlaka (CNAP), ki se imenuje metoda po Penazu, pri kateri smo uporabljali manšeto standardne velikosti za odrasle (M). Rezultati: Pri pet od sedem zdravih mladih odraslih se po izvedbi IHT statistično poveča HR (p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da se SBP in DBP statistično povečata na koncu izvedbe IHT ter da je pri obeh p < 0,001. MAP se statistično poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Tudi SVR se poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Pri enem preiskovancu se statistično poveča SBP, DBP, MAP in SV, dokler sta se HR in CO v ta primeru tudi povečala, ampak ne statistično pomembno. Pri drugem preiskovancu so se SBP, DBP, MAP, HR in CO povečali, razen SV, ki se statistično zmanjšal (p=0,46). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih mladih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot so krvni tlak, frekvenca srca, srednji arterijski tlak, minutni iztis srca, utripni volumen in sistemska žilna upornost, povečajo na koncu izvedbe izometričnega testa stiska rok. Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 301; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (855,86 KB)

78.
MANAGEMENT ČLOVEŠKIH VIROV V UČEČI SE ORGANIZACIJI
Mojca Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje mora biti dolžnost in pravica vsakega zaposlenega. V učeči se organizaciji se zaposleni načrtno učijo in konstantno izobražujejo za pridobitev novih znanj. Sam sistem pa omogoča varno okolje za prosti pretok znanj. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti ali management človeških virov kot eden izmed ključnih procesov znotraj učeče se organizacije, vpliva na pristop ravnanja z znanjem v sami organizaciji. Prepoznati želimo ali vloga učečega se managementa z učinkovitimi načini ravnanja z zaposlenimi, spodbuja učenje in prenašanje znanja, motivira posameznike in prispeva k njihovem razvoju, da lahko s svojim delovanjem prispevajo k uresničevanju strateških ciljev učeče se organizacije. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo, kjer smo kot instrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 104 naključno izbrane anketirane, ki so zaposleni v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Anketirali smo različne profile zaposlenih. Rezultati: Rezultati ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da je Socialno varstveni zavod Hrastovec (v nadaljevanju SVZ Hrastovec) učeča se organizacija, ki vodi proces učenja, ustvarja zakladnico znanja in svojim zaposlenim nudi možnost izobraževanja in prenos znanja v prakso.
Ključne besede: učeča se organizacija, management človeških virov, izobraževanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

79.
POČUTJE LJUDI OBOLELIH ZA ASTMO
Darko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisano, kaj je astma in zdravljenje bolezni. Opisana je kakovost življenja bolnikov z astmo. Predstavljene so škodljivosti in vpliv kajenja na astmatike. Metode: V empiričnem delu smo naredili raziskavo na vzorcu 210 obolelih z astmo, pri katerih smo želeli ugotoviti kakovost življenja z astmo ter razliko med kadilci in nekadilci glede simptomov, fizične aktivnosti, čustvene funkciji in dražilcev iz okolja. Raziskava je bila narejena v zasebni specialistični ambulanti Eupnea d.o.o. v Murski Soboti. Rezultati: Rezulatati so pokazali, da bolnike, tako nekadilce kot kadilce, z astmo sama bolezen le nekoliko ali malo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih. Ob raziskovanju razlik med kadilci in nekadilci pa ugotavljamo, da kadilci občutijo več simptomov astme. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da astmo danes uspešno zdravimo. Pomembno je dobro sodelovanje bolnikov z zdravstvenim osebjem, poučenost in zdravo okolje.
Ključne besede: astma, počutje, kajenje, fizična aktivnost.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 324; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

80.
Poklicno zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti
Matjaž Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili program socialne vključenosti. Ugotavljali smo poklicno (ne)zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti ter v kolikšni meri uporabljajo sredstva za izvajanje poklicne higiene. Ker predvidevamo, da bi uporaba sredstev za izvajanje poklicne higiene (npr. supevizija, intervizija) lahko vplivala na poklicno zadovoljstvo, smo se osredotočili na ta vidik. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, s katero smo poiskali teoretične smernice za nadaljevanje raziskave. Zato smo uporabili tudi metodo kompilacije, ki omogoča uporabo izpisov, navedb, citatov tako domačih kot tujih avtorjev. V empiričnem delu smo podatke, zbrane z vprašalnikom, najprej deskriptivno kvantitativno obdelali. Podatke smo predstavili skozi deskriptivno in inferenčno statistiko ter jih obdelali s programom SPSS. Na osnovi analize rezultatov ugotavljamo, da so izvajalci programa poklicno zadovoljni. Ugotovili pa smo, da so izvajalci do vključno višje strokovne izobrazbe nezadovoljni z delom in s plačo. Ugotavljamo, da polovica izvajalcev ne izvaja modela skupinskega strokovnega povezovanja, kot je osebna ali skupinska supervizija, zavedajo pa se, kako pomembna je pri izvajanju programa. Zato predlagamo, da se pri izvajalcih, ki ne izvajajo supervizije, ta uvede. Strokovnega sodelavca se poskuša prerazporedi v višji plačilni razred. Strokovne delavce pa se na osnovi novih zadolžitev strokovnih sodelavcev prične razbremenjevati. S takšnim načinom dela bi strokovnim sodelavcem povečali njihove kompetence in osebnostno rast, njihovo delo pa bi postalo zanimivejše.
Ključne besede: poklicno (ne)zadovoljstvo, poklicna higiena, program socialne vključenosti, supervizija
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 221; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (939,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici