SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
AKUTNE HEMODINAMSKE SPREMEMBE V KARDIOVASKULARNEM SISTEMU PRI IZVEDBI IZOMETRIČNEGA TESTA STISKA ROK
Doroteja Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Izometrični test stiska rok je metoda za proučevanje odziva kardiovaskularnega sistema na stres. Namen raziskave je predstaviti akutne hemodinamske spremembe v kardiovaskularnem sistemu. Kot ključne spremenljivke raziskave smo izpostavili: frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), diastolični krvni tlak (DBP), srednji arterijski tlak (MAP), utripni volumen srca (SV), minutni iztis srca (CO) in sistemska žilna upornost (SVR) med počitkom in pri izvedbi izometričnega testa stiska rok (IHT). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabljali različne tuje in domače strokovne članke in vire ter deskriptivno metodo dela. Kvantitativno raziskavo smo opravili z monitorjem LiDCOTM. Uporabljali smo tudi dinamometer, manšeto za roko standardne velikosti za odrasle (M). Uporabljena je bila metoda neprekinjenega merjenja krvnega tlaka (CNAP), ki se imenuje metoda po Penazu, pri kateri smo uporabljali manšeto standardne velikosti za odrasle (M). Rezultati: Pri pet od sedem zdravih mladih odraslih se po izvedbi IHT statistično poveča HR (p < 0,001). Ugotovili smo tudi, da se SBP in DBP statistično povečata na koncu izvedbe IHT ter da je pri obeh p < 0,001. MAP se statistično poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Tudi SVR se poveča na koncu IHT, pri katerem je statistična značilnost znašala p < 0,001. Pri enem preiskovancu se statistično poveča SBP, DBP, MAP in SV, dokler sta se HR in CO v ta primeru tudi povečala, ampak ne statistično pomembno. Pri drugem preiskovancu so se SBP, DBP, MAP, HR in CO povečali, razen SV, ki se statistično zmanjšal (p=0,46). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih mladih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot so krvni tlak, frekvenca srca, srednji arterijski tlak, minutni iztis srca, utripni volumen in sistemska žilna upornost, povečajo na koncu izvedbe izometričnega testa stiska rok. Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Ključne besede: izometrični stisk rok, hemodinamski parametri, testi avtonomnega živčevja, monitoring obtočil.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (855,86 KB)

62.
MANAGEMENT ČLOVEŠKIH VIROV V UČEČI SE ORGANIZACIJI
Mojca Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje mora biti dolžnost in pravica vsakega zaposlenega. V učeči se organizaciji se zaposleni načrtno učijo in konstantno izobražujejo za pridobitev novih znanj. Sam sistem pa omogoča varno okolje za prosti pretok znanj. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti ali management človeških virov kot eden izmed ključnih procesov znotraj učeče se organizacije, vpliva na pristop ravnanja z znanjem v sami organizaciji. Prepoznati želimo ali vloga učečega se managementa z učinkovitimi načini ravnanja z zaposlenimi, spodbuja učenje in prenašanje znanja, motivira posameznike in prispeva k njihovem razvoju, da lahko s svojim delovanjem prispevajo k uresničevanju strateških ciljev učeče se organizacije. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo, kjer smo kot instrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 104 naključno izbrane anketirane, ki so zaposleni v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec. Anketirali smo različne profile zaposlenih. Rezultati: Rezultati ki smo jih pridobili z raziskavo kažejo, da je Socialno varstveni zavod Hrastovec (v nadaljevanju SVZ Hrastovec) učeča se organizacija, ki vodi proces učenja, ustvarja zakladnico znanja in svojim zaposlenim nudi možnost izobraževanja in prenos znanja v prakso.
Ključne besede: učeča se organizacija, management človeških virov, izobraževanje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

63.
POČUTJE LJUDI OBOLELIH ZA ASTMO
Darko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisano, kaj je astma in zdravljenje bolezni. Opisana je kakovost življenja bolnikov z astmo. Predstavljene so škodljivosti in vpliv kajenja na astmatike. Metode: V empiričnem delu smo naredili raziskavo na vzorcu 210 obolelih z astmo, pri katerih smo želeli ugotoviti kakovost življenja z astmo ter razliko med kadilci in nekadilci glede simptomov, fizične aktivnosti, čustvene funkciji in dražilcev iz okolja. Raziskava je bila narejena v zasebni specialistični ambulanti Eupnea d.o.o. v Murski Soboti. Rezultati: Rezulatati so pokazali, da bolnike, tako nekadilce kot kadilce, z astmo sama bolezen le nekoliko ali malo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih. Ob raziskovanju razlik med kadilci in nekadilci pa ugotavljamo, da kadilci občutijo več simptomov astme. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da astmo danes uspešno zdravimo. Pomembno je dobro sodelovanje bolnikov z zdravstvenim osebjem, poučenost in zdravo okolje.
Ključne besede: astma, počutje, kajenje, fizična aktivnost.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

64.
Poklicno zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti
Matjaž Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili program socialne vključenosti. Ugotavljali smo poklicno (ne)zadovoljstvo izvajalcev programa socialne vključenosti ter v kolikšni meri uporabljajo sredstva za izvajanje poklicne higiene. Ker predvidevamo, da bi uporaba sredstev za izvajanje poklicne higiene (npr. supevizija, intervizija) lahko vplivala na poklicno zadovoljstvo, smo se osredotočili na ta vidik. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, s katero smo poiskali teoretične smernice za nadaljevanje raziskave. Zato smo uporabili tudi metodo kompilacije, ki omogoča uporabo izpisov, navedb, citatov tako domačih kot tujih avtorjev. V empiričnem delu smo podatke, zbrane z vprašalnikom, najprej deskriptivno kvantitativno obdelali. Podatke smo predstavili skozi deskriptivno in inferenčno statistiko ter jih obdelali s programom SPSS. Na osnovi analize rezultatov ugotavljamo, da so izvajalci programa poklicno zadovoljni. Ugotovili pa smo, da so izvajalci do vključno višje strokovne izobrazbe nezadovoljni z delom in s plačo. Ugotavljamo, da polovica izvajalcev ne izvaja modela skupinskega strokovnega povezovanja, kot je osebna ali skupinska supervizija, zavedajo pa se, kako pomembna je pri izvajanju programa. Zato predlagamo, da se pri izvajalcih, ki ne izvajajo supervizije, ta uvede. Strokovnega sodelavca se poskuša prerazporedi v višji plačilni razred. Strokovne delavce pa se na osnovi novih zadolžitev strokovnih sodelavcev prične razbremenjevati. S takšnim načinom dela bi strokovnim sodelavcem povečali njihove kompetence in osebnostno rast, njihovo delo pa bi postalo zanimivejše.
Ključne besede: poklicno (ne)zadovoljstvo, poklicna higiena, program socialne vključenosti, supervizija
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 203; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (939,50 KB)

65.
MODEL KOMPETENTNEGA IZVAJANJA AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
Saša Šabjan, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravstvena nega je interdisciplinarna veda, ki zajema samostojno dejavnost, kamor sodijo diagnostika, načrtovanje, organizacija, izvajanje in kontrola vseh aktivnosti, ki se znotraj zdravstvene nege izvajajo. Samostojno lahko aktivnosti zdravstvene nege izvajajo tisti zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo, so zanje usposobljeni in imajo za izvajanje ustrezne materialne in delovne pogoje, torej so kompetentni. Kompetentnost namreč obsega vsa znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih je zdravstveni delavec pridobil s formalnim ali kontinuiranim izobraževanjem, pri delu ali z drugimi izkušnjami (Može, 2005). Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča izvajalcev zdravstvene nege o dejavnikih, ki vplivajo na kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti ter oblikovati model kompetentnega izvajanja le-teh. Raziskovalna metodologija. Analizirali smo domačo in tujo literaturo iz strokovnega področja. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo, ki je temeljila na anketi, sestavljeni iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota v mesecu juliju 2015. Od razdeljenih 200 anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 95 vprašalnikov, kar je predstavljalo naš vzorec. Omejitve. Nekatere ankete so bile nepopolno izpolnjene, kar smo upoštevali pri statistični obdelavi podatkov. Rezultati. Zaposleni v zdravstveni negi se v veliki večini strinjajo, da kompetentno izvajajo svoje aktivnosti. To ne velja pri trditvi »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti« in »imamo na oddelku dovolj kadra«. Razlike med starostnimi skupinami so bile statistično pomembne pri dveh trditvah: »imam veliko praktičnih in življenjskih izkušenj« in »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti«. Prav tako se čutijo dovolj kompetentne za izvajanje aktivnosti in nalog, ki so jim v procesu zdravstvene nege dodeljene. Slabi dve tretjini anketirancev pozna dokumente, kjer so opredeljene njihove kompetence in odgovornosti, 45 od 56 anketiranih je te dokumente znalo tudi našteti. Od 73 anketirancev jih je 21 mnenja, da lahko vplivajo na dejavnike, ki vplivajo/ovirajo kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti, 52 pa jih je mnenja, da na dejavnike ne morejo vplivati. Sklep. Osnova za izvajanje kvalitetne zdravstvene nege so znanje, strokovnost in praktična usposobljenost zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci v procesu zdravstvene nege ne smejo biti samo izvajalci, ampak morajo biti aktivni subjekti v procesu dela. Izvedena raziskava je pokazala, da je za kompetentno izvajanje zdravstvene nege potrebno teoretično znanje, praktične izkušnje, specialna strokovna znanja in velik nabor pozitivnih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Ključne besede: kompetence, zdravstvena nega, znanje, sposobnosti, osebnostne lastnosti, kompetenčni model.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

66.
GENETSKA VARIABILNOST TOKSINSKEGA LOKUSA CdtLoc PRI RAZLIČNIH TOKSINOTIPIH BAKTERIJE Clostridium difficile
Tanja Rikanović, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Clostridium difficile, črevesna patogena bakterija, je ena izmed najpomembnejših povzročiteljev bolnišničnih okužb na svetu. Bolezen povzročajo toksigeni sevi, ki izdelujejo toksin A in/ali toksin B. Oba sta zapisana na toksinskem lokusu PaLoc. PaLoc se nahaja v bakterijskem kromosomu in je zelo dobro raziskan genetski element. Glede na razlike v PaLoc-u lahko seve razdelimo v različne toksinotipe. Nekateri sevi C. difficile izdelujejo še tretji toksin, binarni toksin CDT, katerega vloga pri razvoju bolezni pa še ni povsem pojasnjena, vendar zadnje raziskave potrjujejo, da postaja pomemben člen v patogenezi okužbe s C. difficile. Zapis za binarni toksin se prav tako nahaja v kromosomu, na lokusu imenovanem lokus Cdt (CdtLoc), ki je mnogo slabše raziskan kot PaLoc. Metodologija: V raziskavi smo z bioinformatskimi orodji (Artemis, BioEdit Sequence Alignment Editor in MEGA) analizirali lokus Cdt in gene, ki se nahajajo navzgor in navzdol od CdtLoc-a, ter tako preverili ali se nahaja vedno na istem mestu v genomu. Genetsko variabilnost genov, ki sestavljata CdtLoc (cdtA in cdtB) smo določili na nukleotidnem in aminokislinskem zaporedju. Sorodnosti med sevi smo predstavili s konstrukcijo filogenetskih dreves za kar smo uporabili algoritem združevanja sosedov. Rezultati: Ugotovili smo, da lokus Cdt pri vseh predstavnikih toksinotipov vključenih v analizo leži na istem mestu v kromosomu. Analiza nukleotidnega in aminokislinskega zaporedja nam je pokazala, da se v genih, ki sestavljata CdtLoc, pojavljajo le točkovne mutacije, ki so večinoma enakomerno razporejene po celotni dolžini gena, rahlo je povišano le njihovo število na 5'-koncu cdtB gena. Filogenetska analiza na podlagi vseh treh genov, ki sestavljajo CdtLoc in združenih MLST lokusov, pa je pokazala enake sorodstvene odnose med sevi. Sklep: Naši rezultati kažejo, da se CdtLoc nahaja vedno na istem mestu v genomu in da k variabilnosti obeh toksinskih genov največ prispevajo točkovne mutacije. Glede na ujemanje filogenetskih dreves na podlagi genov CdtLoc-a in MLST lahko sklepamo, da se lokus Cdt verjetno prenaša primarno vertikalno.
Ključne besede: Clostridium difficile, binarni toksin, toksinski lokus CdtLoc, genetska variabilnost, toksinotip.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 317; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

67.
NEINVAZIVNO BIOIMPEDANČNO MERJENJE SESTAVE ČLOVEŠKEGA TELESA
Jožica Gomboši, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Področje izvajanja neinvazivnih metod medicinskega diagnosticiranja se vse bolj uveljavlja zaradi sodobne tehnologije medicinskih naprav. Te omogočajo zelo enostavno izvedbo storitev, saj so naprave kompaktnejše, prenosljive in omogočajo vedno več funkcionalnosti. Zgodnje in preventivne meritve na različnih področjih človeškega telesa lahko pozitivno vplivajo na pravočasno odkritje bolezni in težav. Metode merjenja telesne sestave se nenehno izpopolnjujejo. Ena najbolj razširjenih je bioimpedančna metoda. Gre za fizikalno metodo prevajanja šibkega električnega toka skozi človeško telo, ki vsebuje informacije o njegovi sestavi. Z metodo dobimo podatke o odstotku maščevja, mišične mase, kostne mase in vode. Metodologija: Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Pri raziskovanju smo uporabili bioimpedančno merjenje sestave človeškega telesa s pomočjo merilnika Omron BF511. V prvem delu smo z večkratnim ponavljanjem meritev na istih testnih osebah ugotavljali variabilnost rezultatov. V drugem delu smo z meritvami določili indeks telesne mase, količino maščob in mišičevja testnih oseb ter opazovali njihovo korelacijo. V zadnjem delu smo z metodo anketiranja ugotavljali, koliko so udeleženci pripravljeni za takšno storitev plačati in katero področje telesa jih za to storitev najbolj zanima. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da obstaja korelacija med indeksom telesne mase in deležem maščob ter mišičevja v telesu. Višji indeks telesne mase je namreč pri osebah pomenil višji delež maščob in hkrati manjši delež mišičevja. Rezultati ankete o višini plačila in področju telesa za merjenje so pokazali, da statistične povezave med izbiro področja ter višino plačila ni mogoče potrditi.
Ključne besede: Medicinsko diagnosticiranje, neinvazivne metode, bioimpedančno merjenje, sestava človeškega telesa, maščobe, mišičevje.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 303; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (2,87 MB)

68.
Napovedovanje rehospitalizacij za paciente z multiplo sklerozo
Sanja Rikanović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali nenačrtovane ponovne sprejeme pri pacientih z multiplo sklerozo (MS). Cilj našega raziskovalnega dela je bil sestaviti model, ki bo pri napovedovanju nenačrtovanih ponovnih sprejemov uspešnejši od modelov, ki niso vezani na posamezno diagnozo. Pri pisanju teoretičnega dela naloge smo se opirali na strokovno literaturo o multipli sklerozi ter na raziskave o modelih za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za empirični del naloge smo uporabili podatke iz podatkovne baze SID (State Inpatient Database) za Kalifornijo, ki je del skupine podatkovnih baz, razvitih v okviru projekta HCUP (Healthcare Cost and Utilization Project). Specializiran napovedni model, zgrajen na osnovi podatkov o pacientih z multiplo sklerozo, se je pri napovedovanju ponovnega sprejema bolnikov z MS v manj kot 30 dneh izkazal kot uspešnejši od globalnega modela, ki je bil zgrajen na osnovi podatkov o vseh pacientih ne glede na diagnozo. Povprečna AUC-vrednost specializiranega modela je znašala 0,708, kar je za 0,042 višje od povprečne AUC-vrednosti globalnega modela (AUC = 0,666). Prav tako smo pri specializiranem modelu zaznali višje povprečne vrednosti diagnostične natančnosti, senzitivnosti, specifičnosti in NPV. Dodaten prispevek specializiranega modela v primerjavi z globalnim modelom se kaže tudi v nižji Brierjevi oceni ter v manjšem številu uporabljenih vhodnih spremenljivk in posledično v manj kompleksnem modelu. Vse našteto govori v prid specializiranemu napovednemu modelu za paciente z MS, zato smo v naslednjem koraku temu modelu dodali še podatke o predhodnih hospitalizacijah in ugotovili, da vključitev zgodovinskih podatkov o hospitalizacijah prav tako pozitivno vpliva na napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov. Za napovedovanje nenačrtovanih ponovnih sprejemov pri pacientih z MS je bolje uporabiti specializiran model kot splošnega. Rezultati magistrskega dela so primerni za nadaljnje proučevanje rehospitalizacij pri pacientih z MS.
Ključne besede: multipla skleroza, rehospitalizacija, bolnišnična odpustna pisma, napovedni model, Lasso regresija, ansambelske metode, odločitvena drevesa.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 351; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (888,29 KB)

69.
PREPOZNAVANJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI – TEMELJ ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA BOLNIKOV Z KORONARNO BOLEZNIJO
Mateja Podergajs, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti. Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti. Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F). Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000). Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 104
.pdf Polno besedilo (984,32 KB)

70.
Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejše
Bernarda Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter nacionalnih strategij.
Ključne besede: Demenca, fenomen demence, modeli, metode, koncepti, usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco, domovi za starejše, oddelki za demenco, oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici