SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEM
Timi Soršak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem. Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur. Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 291; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

62.
Vzroki za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov
Melita Pšajd, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Z naraščanjem starostne populacije družino sestavlja že več starostnih generacij. Pogosto se med člani stkejo dobri medosebni odnosi, vendar starejši zbolijo za različnimi boleznimi, postanejo nesamostojni in odvisni od drugih. Svojci pogosto za oskrbo poiščejo pomoč in starostnika namestijo v dom za starejše. V magistrskem delu smo ugotavljali vzroke za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov s svojci. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo pregleda in analize strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 70 starostnikov, ki bivajo v domu za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS. Za preverjanje hipoteze smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva odvisna vzorca. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da sta najpogostejša vzroka odhoda starostnika v dom za starejše nezmožnost samostojnega bivanja v domačem okolju (43 %) in poslabšanje zdravstvenega stanja (37 %). Starostniki ocenjujejo, da so imeli odnose s svojci pred prihodom v dom statistično pomembno boljše kot zdaj, ko bivajo v domu starejših (p = 0,009; Z = –2,380). Sklep: Starostniki so ranljiva skupina, zato jim je treba nameniti pozornost in čas za pogovor ter jim dopustiti, da pri odločitvah o sebi sodelujejo. Pravočasno jih je treba začeti pripravljati na morebiten odhod v dom za starejše. Dobra priprava in sodelovanje s svojci pri odločitvi bistveno pripomoreta k dobrim medosebnim odnosom med starostniki in njihovimi svojci.
Ključne besede: starostnik, dom starejših, medosebni odnosi
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 350; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (934,06 KB)

63.
VLOGA VODJE KAKOVOSTI V MODELU E-QALIN
Gordana Drimel, 2016, magistrsko delo

Opis: Kakovost tudi v socialno-varstvenih zavodih vedno bolj pridobiva veljavo. Vedno večja pričakovanja uporabnikov od vodstev terjajo, da uporabljajo sodobne prijeme vodenja in upravljanja; eden od njih je zagotovo vodenje sistema kakovosti. V magistrskem delu smo se osredotočili na vlogo vodje kakovosti v modelu E-Qalin®. Vodja kakovosti je oseba, ki je ključna za njegovo delovanje. V modelu E-Qalin®, ki je bil razvit za uporabo v socialno-varstvenih zavodih, funkcija vodje kakovosti ni bila formalno zastavljena. To nam je postavilo izziv za pripravo magistrskega dela. Cilj je bil ugotoviti, kako poteka izvajanje modela v praksi, kako vodje kakovosti vidijo svojo vlogo, katere veščine in znanja po njihov mnenju pri delu potrebujejo in kateri so pomembni faktorji, da svoje delo lahko opravijo učinkovito. Raziskavo smo opravili med 50 zavodi, ki se ukvarjajo z modelom E-Qalin®, oziroma so za izvajanje modela opravili osnovno izobraževanje. Odzvalo se je 29 vodij kakovosti. Zaradi majhnega vzorca sodelujočih smo ugotovitve podkrepili z intervjuji z osebami, ki se z vodenjem sistemov kakovosti srečujejo v različnih organizacijah in skozi različne vloge. Če na kratko povzamemo dobljene rezultate, se ugotavlja, da so vodje kakovosti ključne osebe za izvajanje kakovosti. Anketiranci so se najbolj strinjali, da vodstvo podpira sodelovanje, vključevanje in predloge zaposlenih za izboljšave ter da je model E-Qalin® primerno orodje za vodenje sistema kakovosti. Vodenje terja znanje in veščine različnih področij, predvsem pa mora biti vodja dober timski delavec in zanesljiv pri opravljanju svojih nalog. Vodenje sistema kakovosti po modelu E-Qalin® anketirancem predstavlja izziv. V raziskavi smo potrdili, da je vloga vodje pozitivno povezana z znanji vodje kakovosti E-Qalin® ter s kakovostjo izvajanja modela E-Qalin®. Nismo pa potrdili hipotez, da je vloga vodje pozitivno povezana s kompetencami vodje kakovosti E-Qalin® ter z obremenitvami vodje kakovosti E-Qalin® Da lahko vodja kakovosti delo uspešno opravi, mora dobro poznati lastno organizacijo in procese, ki se izvajajo v njej. Pomembna so znanja s področja vodenja in organiziranja dela. Svoje delo bo lahko opravljal bolje, če bo imel popolno podporo vodstva in ga bo vodstvo razbremenilo drugih nalog. Vodenje sistema kakovosti ni mogoče brez popolne vključenosti najvišjega managementa.
Ključne besede: vodja kakovosti, kakovost, vodenje, sistem vodenja kakovosti E-Qalin®.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 391; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (831,85 KB)

64.
ANALIZA ASPIRACIJ TUJKOV V DIHALIH IN NJIHOVO ODSTRANJEVANJE S TOGIM BRONHOSKOPOM
Tadeja Arčan, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Obravnava bolnikov s tujki v dihalih je stresna situacija, saj je potrebno hitro ukrepanje s strani operacijske ekipe, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika. Tujke odstranjujemo v splošni anesteziji z bronhoskopijo oziroma s togim bronhoskopom, ki je endoskopska tehnika za pregled sapnika ter proksimalnih delov bronhijev ter odstranjevanje tujkov iz dihal. Metodologija: V retrospektivni presečni raziskavi smo pregledali podatkovno bazo bolnišničnega informacijskega sistema MEDIS UKC Maribor v desetletnem obdobju od leta 2005 do leta 2015. V raziskovalni vzorec smo vključili bolnike z vključitvenimi kriteriji diagnoz iz Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10). Nadalje smo iskali po šifrantu Klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih postopkov (KTDP) ter po opravljenih posegih s šiframi posegov. Nato smo v magistrskem delu s slikovnim materialom opisali postopek toge bronhoskopije. V zadnjem delu smo na simulatorju prikazali možnost umetnega predihavanja preko togega bronhoskopa. Rezultati: V desetletnem obdobju je bilo na oddelku za ORL in MFK obravnavanih 38 primerov suma na tujek v dihalih. V 24 primerih je šlo za pediatrične bolnike. Najmlajši je bil star 1 leto, najstarejši 14 let. Tujek, ki je bil v dihalih najpogosteje, je bil arašid. Najpogostejša lokacija zagozditve tujka je desni glavni bronhij, in sicer v 19 primerih. Najpogostejša napotna diagnoza bolnikov, napotenih na oddelek za ORL in MFK, je sum na tujek. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja ter smejanje, govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Od 14 primerov pri odraslih je bilo 8 bolnikov hospitaliziranih s spremljajočimi boleznimi. Sklep: Največ tujkov smo zasledili pri otrocih v starosti med 1 in 3 leti. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja, tekanje, smejanje in govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Najpogosteje je bil tujek zagozden v desni glavni sapnici. Najpogostejši tujek pri otrocih je bil arašid, pri odraslih jabolko.
Ključne besede: togi bronhoskop, bronhoskopija, tujek, aspiracija
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 310; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

65.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, magistrsko delo

Opis: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Ključne besede: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 315; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

66.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 144
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

67.
PRIMERJAVA POJAVNOSTI BOLEČINE V HRBTENICI MED FIZIOTERAPEVTI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI V MARIBORSKI REGIJI
Marcel Duh, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina v hrbtenici je pogost pojav med zdravstvenimi delavci, še posebej med fizioterapevti in medicinskimi sestrami. Namen magistrskega dela je predvsem opozoriti na pomen izobrazbe s področja ergonomije in upoštevanja ergonomskih načel pri delu s pacientom. Želeli smo še ugotoviti, kako vpliva znanje zdravstvenih delavcev o področju ergonomije, mesto zaposlitve in dolžina delovne dobe na pojavnost bolečine v hrbtenici. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 90 zdravstvenih delavcev (45 fizioterapevtov in 45 medicinskih sester) iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Doma Danice Vogrinec Maribor in Socialno varstvenega zavoda Maribor. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj, ki je bil razdeljen med fizioterapevte in medicinske sestre. Rezultati: Opažamo, da ni statistično značilne povezave med pojavnostjo bolečine v hrbtenici in obema poklicema (p=0,517). Ugotavljamo, da je med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v kliničnih ustanovah s slabše pokretnimi pacienti večja pojavnost bolečin v hrbtenici (p=0,03). Večjo pojavnost bolečin v hrbtenici opažamo pri tistih zdravstvenih delavcih, ki imajo daljšo delovno dobo (p=0,008). Opažamo tudi, da znanje iz ergonomije dela s pacientom nima večjega vpliva na zmanjšanje oz. preprečitev bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih (p>0,05). Sklep: Predstavniki obeh poklicev (medicinske sestre in fizioterapevti) so enako izpostavljeni tveganju za pojav bolečine v hrbtenici. Pričakovano so bolj obremenjeni tisti, ki delajo s slabo pomičnimi pacienti in imajo posledično več bolečin v hrbtenici. Kljub praktičnim izkušnjam imajo tisti zdravstveni delavci, z daljšo delovno dobo več bolečin v hrbtenici kot tisti s krajšo delovno dobo. Glede na to, da znanje iz ergonomije in pravilnega manualnega transferja pri delu s pacientom ne vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtenici sklepamo, da je edina prava rešitev problema večja uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov. Menimo, da bi tukaj morale pomembno vlogo odigrati izobraževalne ustanove, ki bi več znanja namenile učnim vsebinam s področja ergonomije, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove, ki bi morale zdravstvenemu kadru omogočiti več ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev pri transferju pacienta.
Ključne besede: bolečina v hrbtenici, medicinske sestre, fizioterapevti, ergonomija, ergonomsko tehnični pripomočki.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

68.
SIMULACIJE SPLOŠNE ANESTEZIJE Z MINIMALNIMI PRETOKI SVEŽIH PLINOV
Blaž Gotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uporaba simulatorjev za izobraževanje v anesteziji ima veliko prednosti in s pomočjo le teh lahko varno raziskujemo različne situacije brez nevarnosti za bolnika. Anestezija z nizkimi pretoki ima veliko opisanih prednosti in je vse bolj pomembna tehnika v kliničnem okolju, čeprav je v povezavi z njo še vedno prisoten strah. V našem delu smo s pomočjo simulatorja METI HPS skušali ugotoviti ali obstajajo statistične razlike med spontanim in intubiranim simulatorjem, ter kaj se dogaja z simulatorjem ob različnih dostavah O2. Ugotovili smo, da med intubiranim in spontano dihajočim simulatorjem ni pomebnih statističnih razlik v vitalnih funkcijah p< 0,05. Simulator METI HPS je ustrezno simuliral premajhno dostavo O2. Ugotovili smo, da pri pretoku plinov 300 ml/min v vitalnih funkcijah v primerjavi z visokim pretokom ni razlik, povprečna vrednost SpO2 pa se celo izboljša. Ugotavljamo, da je simulator METI HPS ustreza prikazom anestezije z nizkim im metaboličnim pretokom, in je kot tak primeren za uporabo v izobraževalne namene na področju medicine in zdravstvene nege.
Ključne besede: Nizki pretoki anestezija, metabolični pretok, simulacije, simulator METI HPS, dostava O2.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 230; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (9,98 MB)

69.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 592; Prenosov: 202
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

70.
KARAKTERISTIKE VENTURI SISTEMOV ZA APLIKACIJO KISIKA PRI RAZLIČNIH PRETOKIH IN OBREMENITVAH
Janja Melanšek Ošlak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Venturi maske so sistemi z visokim pretokom, ki dovajajo natančno vrednost kisika v vdihanem zraku (FIO2). V študiji smo analizirali vpliv različnih pretokov in nastavkov na skupni pretok in na FIO2. Metodologija raziskovanja. Kvanitiativna eksperimentalna študija je potekala na simulatorju meti HPS. Uporabljali smo 24 %, do 60 % Venturi nastavke. Pretoke smo merili z aparatom Fluke VT plus HP analizator plinov. Delež kisika med inspirijem in med ekspirijem pa z anestezijskim aparatom Draeger Primus. Rezultati raziskave. Ugotavljamo, da so problematični pretoki, ki so pod deklariranim. V teh primerih Venturi ne dovaja vrednosti FIO2. Pri višjih pretokih od deklariranih pa ostaja FIO2 stabilen, razen pri Venturi 24 %. Podaljšek vpliva na Venturi na način, da so skupni pretoki nekoliko manjši zaradi obremenitve samega Venturi nastavka. Pri 24 % Venturi nastavku opazimo zmanjšanje skupnega pretoka iz 34 l/min na 23 l/min. Pri zamašitvi stranske luknje Venturi nastavka pa smo opazili padec skupnega pretoka skozi Venturi. Sklep. Ugotovili smo, če nastavimo nedeklariran pretok kisika, kot je označeno na Venturi nastavku, ostaja odstotek kisika v vdihanem zraku nespremenjen, sam pretok pa se povečuje. Pri zamašitvi odprtin skozi Venturi nastavek je najbolj opazna sprememba pri zamašitvi dveh odprtin, saj se poveča delež kisika v vdihanem zraku.
Ključne besede: Venturi sistem, sistemi z visokimi pretoki, Venturi maske, aplikacija kisika.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici