SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 371
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Etični vidik oskrbe osebe z demenco ob koncu življenja
Valentina Goršak Lovšin, 2017, magistrsko delo

Opis: Število dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  
Ključne besede: pozni stadij demence, paliativna oskrba dementnih bolnikov, etika, kakovost življenja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 319; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

52.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 282; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

53.
Na fantomu simulirana meritev in modelna napoved ocene tveganja v primeru klasičnega slikanja abdomna nosečnice
Jelka Vajsbaher, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo na fantomu simulirali klasično rentgensko slikanje abdomna ženske, pri čemer smo meritve doz izvedli pri različnih izbirah parametrov slikanj glede na debelino trupa preiskovanke, in podali modelno napoved prejete doze abdomna. Glavni namen magistrskega dela je namreč bil oceniti tveganje, ki bi ga tako klasično rentgensko slikanje v področju abdomna nevede noseče ženske potencialno povzročilo plodu. Pri slikanju abdomna namreč uporaba svinčenih zaščitnih sredstev v področju maternice in jajčnikov ni možna, saj mora biti na rentgenski sliki prikazana celotna trebušna votlina od prepone pa vse do zgornjega roba sramnične zrasti. Osredotočili smo se le na slikanje abdomna AP (antero/posterior) leže, ki je tudi osnovna projekcija za slikanje trebušnih organov. V eksperimentu smo uporabljali fantom iz polimetilmetakrilatnih plošč, ki je služil za simulacijo preiskovank z različnimi telesnimi konstitucijami. Različne širine preiskovank smo simulirali z različnim številom plošč v fantomu, pri čemer smo s termoluminiscenčnimi dozimetri merili vstopno in izstopno dozo. Pri eksperimentu smo uporabili digitalni rentgenski aparat AXIOM MULTIX MT, ki ima nameščen polprevodniški slikovni detektor CANON CXDI-C. Absorbiranih doz v abdomnu nismo samo izmerili, temveč smo jih tudi napovedali z modelom in jih primerjali z izmerjenimi. Ugotovili smo, da model napove zelo primerljive doze, kot so tiste, izmerjene na fantomu, iz česar lahko sklepamo, da je tak model ustrezno orodje za napoved doz pri klasičnem slikanju abdomna noseče ženske. Rezultati modela in meritev tudi pokažejo, da so doze pri tovrstnem slikanju približno desetkrat manjše od tistih, pri katerih korist še odtehta tveganje in ki predstavljajo deterministično tveganje za razvoj ploda. (ICRP, 1987).
Ključne besede: Rentgensko slikanje, dozimetrija, model, simulacija, fantom, nosečnost
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 443; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

54.
Pojavnost nasilja med vrstniki in posledice nasilja na zdravje mladostnika
Aleksandra Skornšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod. Z nasiljem se danes srečujemo praktično povsod, tudi v šolah. Dijaki srednjih šol se sicer množično ne srečujejo z nasiljem med vrstniki, je pa nasilje v različnih pojavnih oblikah med srednješolci vsekakor prisotno. Zanima nas, v kakšni meri in obliki je nasilje med vrstniki prisotno in kakšne so posledice nasilja na zdravje srednješolca. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi. Do podatkov smo prišli s strukturiranim vprašalnikom, objavljenim kot spletni vprašalnik v programu Google Drive, kamor smo prejemali tudi odzive na anketo. Vprašalnik je izpolnilo 555 dijakov in dijakinj dveh šolskih centrov. Dobljene podatke smo analizirali s hi-kvadrat testom in obdelali s pomočjo računalniških programov IBM SPSS Statistics 21.0 za okolje Windows, Microsoft Office Excel 2013, Microsoft Office 2013. Rezultati. Rezultati so pokazali, da nasilja med srednješolci velenjskega in slovenjgraškega šolskega centra ni veliko. Se pojavi nekaj nasilja v različnih oblikah, manj je fizičnega, nekoliko več psihičnega, še več pa je nasilja preko sms sporočil in družabnih omrežij. 84 % vprašanih iz obeh šolskih centrov se v šoli počuti varno, torej je delež tistih, ki se ne počutijo varno sorazmerno majhen, takšnih je le 5 %. Pa vendar jih hkrati skoraj polovica (42 %) priznava, da je v šoli prisotno nasilje med vrstniki. Skoraj tri četrtine vprašanih (84 %) jih tudi odgovori, da v zadnjem šolskem letu niso bili trpinčeni s strani vrstnikov, tudi jih niso trpinčili v zadnjih petih dnevih. Govorjenje neprijetnih in nespodobnih besed s strani vrstnikov je tudi pogostejše, saj jih je le 42 % odgovorilo, da nikoli ne poslušajo takšnih besed, 40 % jih sliši redkokdaj, kar pomeni, da so že prisotne v vsakdanjem druženju v šolskem prostoru, občasno se s takšnim naborom nespodobnosti sreča 9 % vprašanih, po 4 % pa pogosto in zelo pogosto, kar pa tudi ni zanemarljivo, saj torej nekateri nespodobne besede uporabljajo vsakodnevno. Sklep. Nasilje med vrstniki je bilo, je in bo prisotno, tudi v srednjih šolah. Pomembno je, da se z mladimi pogovarjamo o načinih reševanja konfliktov, morda tudi z uvedbo medvrstniške mediacije, kjer bi sami sodelovali in razreševali spore med njimi. Predvsem pa si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem in se umakniti na varno zaradi strahu pred maščevanjem mladostnika.
Ključne besede: nasilje, mladostnik, spor, kibernetsko nasilje, mediacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 343; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

55.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Ključne besede: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 470; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

56.
Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima v zdravstveni organizaciji
Megi Fras, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo zdravstvenih delavcev je zelo zahtevno in odgovorno. Pogosto so obremenjeni, zato je še toliko bolj pomembno da so na delovnem mestu zadovoljni. Urejena organizacijska klima spodbudno vpliva na zaposlene. Tako so zadovoljni zdravstveni delavci bolj produktivni, odgovorni, delo opravljajo bolj kakovostno in se z veseljem vračajo na delovno mesto. K zadovoljstvu zaposlenih veliko prispeva prijetno delovno okolje, dobri odnosi med sodelavci, dobre vodje, ugoden delovni čas, dobra plača, ustrezna delovna oprema itd. Zadovoljni zaposleni pa so odraz dobre organizacijske klime. Če pa je organizacijska klima slaba, so potrebne korenite spremembe v organizaciji. Pri izboljšanju organizacijske klime pa je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili relativno literaturo s področja organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih in izboljšav organizacijske klime. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v zdravstveni organizaciji x, aprila 2016. Rezultati, ki smo jih dobili so pokazali, da so zdravstveni delavci zadovoljni z vodenjem v organizaciji x. Ugotovili smo, da so zadovoljni tudi z delovnimi nalogami, ki jih opravljajo. Malo manj so zaposleni zadovoljni s plačilom za opravljeno delo. So pa zadovoljni z medsebojnimi odnosi med sodelavci.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, delo, zdravstvena organizacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 371; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

57.
Posvojitev otrok v istospolne družine; je to etično moralno ali sporno?
Ana Kosmač, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več istospolnih parov se odloča za družinsko življenje. Ko razmišljajo, kako do otroka, jim ne preostane kaj dosti možnosti in izbire. Prav zakon, ki te družine zanika, namreč povečuje tudi njihovo družbeno stigmatizacijo. Z lahkoto postavimo trditev o splošnem družbenem nesprejemanju istospolnih družin, ki se morajo boriti za vključenost v družbo zaradi predpostavk o seganju izven okvirov in norm. Istospolni pari, ki si želijo otroka, se srečujejo z nemalo težavami. V prvi vrsti so to argumenti proti legalizaciji istospolnega starševstva, ki jih je kar nekaj.
Ključne besede: istospolnost, istospolne družine, otroci istospolnih družin, družinski zakonik
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1002,66 KB)

58.
Sistemi barvnega označevanja brizgalk za preprečevanje napak pri aplikaciji zdravil v anesteziologiji
Zdenka Cvikl, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: V anesteziji lahko prihaja do napak pri aplikaciji zdravil. Oblikovani so standardi barvnega označevanja brizgalk v anesteziji in intenzivni terapiji, da bi preprečila oz. zmanjšala možnost nastalih napak pri aplikaciji zdravil med anestezijo. Barvno označevanje brizgalk je oblikovano tako, da poveča varnejšo aplikacijo zdravil v anesteziji in intenzivni terapiji ter s tem posledično poveča bolnikovo varnost. Metodologija: V raziskovalni vzorec smo vključili osem slovenskih bolnišnic, od katerih smo prejeli barvne nalepke za označevanje brizgalk v anesteziji. Tako smo pokrili 42 % slovenskih bolnišnic. Sodelovale so bolnišnice UKC Maribor, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Splošna bolnišnica Celje. V magistrskem delu slikovno prikazujemo pripravo in aplikacijo zdravila, potrebnega za splošno anestezijo. Pridobljeni material in informacije smo primerjali s predstavljenim standardom in raziskavami s področja barvnega označevanja brizgalk. Rezultati: Slovenija nima izoblikovanega splošnega standarda za barvno označevanje brizgalk v anesteziji. Vse prikazane bolnišnice uporabljajo barvno označevanje brizgalk, vendar so te nalepke interne oblike za vsako bolnišnico posebej. Zato se barvne nalepke razlikujejo znotraj same bolnišnice, pa tudi med predstavljenimi bolnišnicami, in sicer po velikosti, barvi in pisavi. Sklep: Za povečanje varnosti na področju barvnega označevanja brizgalk v anesteziji je potrebna uporaba že uveljavljenega standarda. S tem bi dosegli enotno označevanje brizgalk znotraj države in posledično povečali varnost bolnikov med hospitalizacijo. Uveljavljen standard ima natančno oblikovan proces za barvno identifikacijo brizgalk, določeno barvo nalepk za posamezne skupine zdravil, obliko in velikost nalepke, obliko, barvo in velikost pisave ter vsebino nalepke, ki je potrebna za identifikacijo zdravil.
Ključne besede: barvno označevanje, barvne nalepke, varnost, standard.
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (9,29 MB)

59.
Problem tuberkuloze v svetu in Sloveniji v letih 2008-2013
Petra Rančan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tuberkuloza je pogosta nalezljiva bolezen, ki jo najpogosteje povzroča bakterija M. tuberculosis. Prenaša se preko zraka, kadar okužena oseba kiha, kašlja, žvižga. Z bakterijo M. tuberculosis je okužena ena tretjina svetovnega prebivalstva. Tuberkuloza je razširjena predvsem v vzhodnih državah v razvoju.
Ključne besede: tuberkuloza, incidenca tuberkuloze, epidemiologija tuberkuloze, tuberkuloza in ogrožene skupine prebivalstva, odpornost proti zdravilom, zdravstveno osebje in tuberkuloza
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 309; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

60.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 251; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici