SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
ANALIZA ASPIRACIJ TUJKOV V DIHALIH IN NJIHOVO ODSTRANJEVANJE S TOGIM BRONHOSKOPOM
Tadeja Arčan, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Obravnava bolnikov s tujki v dihalih je stresna situacija, saj je potrebno hitro ukrepanje s strani operacijske ekipe, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika. Tujke odstranjujemo v splošni anesteziji z bronhoskopijo oziroma s togim bronhoskopom, ki je endoskopska tehnika za pregled sapnika ter proksimalnih delov bronhijev ter odstranjevanje tujkov iz dihal. Metodologija: V retrospektivni presečni raziskavi smo pregledali podatkovno bazo bolnišničnega informacijskega sistema MEDIS UKC Maribor v desetletnem obdobju od leta 2005 do leta 2015. V raziskovalni vzorec smo vključili bolnike z vključitvenimi kriteriji diagnoz iz Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10). Nadalje smo iskali po šifrantu Klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih postopkov (KTDP) ter po opravljenih posegih s šiframi posegov. Nato smo v magistrskem delu s slikovnim materialom opisali postopek toge bronhoskopije. V zadnjem delu smo na simulatorju prikazali možnost umetnega predihavanja preko togega bronhoskopa. Rezultati: V desetletnem obdobju je bilo na oddelku za ORL in MFK obravnavanih 38 primerov suma na tujek v dihalih. V 24 primerih je šlo za pediatrične bolnike. Najmlajši je bil star 1 leto, najstarejši 14 let. Tujek, ki je bil v dihalih najpogosteje, je bil arašid. Najpogostejša lokacija zagozditve tujka je desni glavni bronhij, in sicer v 19 primerih. Najpogostejša napotna diagnoza bolnikov, napotenih na oddelek za ORL in MFK, je sum na tujek. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja ter smejanje, govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Od 14 primerov pri odraslih je bilo 8 bolnikov hospitaliziranih s spremljajočimi boleznimi. Sklep: Največ tujkov smo zasledili pri otrocih v starosti med 1 in 3 leti. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja, tekanje, smejanje in govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Najpogosteje je bil tujek zagozden v desni glavni sapnici. Najpogostejši tujek pri otrocih je bil arašid, pri odraslih jabolko.
Ključne besede: togi bronhoskop, bronhoskopija, tujek, aspiracija
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

52.
ŠEST PODROČIJ V PORODNI SOBI ZA BOLJŠO PORODNO PRAKSO
Nastja Pavel, 2016, magistrsko delo

Opis: Ženska se mora zavedati prednosti babiške oskrbe v primerjavi z zdravniško, ko govorimo o zdravi nosečnici in normalnem poteku nosečnosti ter poroda. Ker v Sloveniji še vedno velja zdravniško voden model oskrbe za zdrave in patološke nosečnosti, je babicam ob vstopu ženske v porodno sobo težje vzpostaviti zaupljiv odnos. Pri delu nas vodijo nizi smernic in protokolov, ki morajo ustrezati času in kraju dogajanja in ki jih po potrebi opustimo oz. prenovimo. Komunikacija igra izredno pomembno vlogo v procesu rojevanja. Prvi stik je ključen za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja med babico in porodnico. Zaradi trenutne ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji je babici onemogočeno, da žensko in njene želje spozna pred porodom. Zaradi tega mora ob prvem stiku pridobiti čim več informacij, da se lahko bolj približa porodnim željam in porodnico ustrezno zaščiti med procesom rojevanja. Pomembna je tudi prenatalna priprava. Med porodom bi morale imeti ženske z nizkim tveganjem prosto izbiro o prehranjevanju in pitju, zato ni upravičeno, da jim zdravstveni delavci to omejujemo. Po porodu je potrebno gledati tudi na udobje otroka, zato omogočimo prvo/posvečeno uro in stik koža na kožo med novorojencem in mamo. S tem pripomoremo k procesu navezovanja, stabiliziranju in prilagoditvi novorojenca na zunajmaternično okolje ter izboljšamo osnove za uspešno vzpostavitev dojenja. Nepotrebne intervencije preložimo za vsaj eno uro, intervencije, kot so nameščanje identifikacijskih zapestnic, prekinitev popkovnice, rojstvo placente, oskrba porodne poti, kontrola krvavitev, pa lahko izvedemo tudi, ko je otrok na maminih prsih. S prekinitvijo popkovnice počakajmo vsaj 90 sekund, verniksa novorojencu v porodni sobi ne odstranjujemo, s prvim umivanjem pa počakajmo 24 ur. Izpostavljena področja so pomembni dejavniki za porodno izkušnjo tudi pri patoloških nosečnostih in medicinsko vodenih porodih. Prepoznati moramo, kdaj fiziološko preide v patološko, ob tem strokovno odreagirati in se zavedati, da je lahko tudi medicinsko dokončanje poroda lepa in dobra porodna izkušnja, če smo profesionalni, multidisciplinarno delujemo in imamo ustrezen odnos do porodnice.
Ključne besede: babištvo, porodni položaji, prehranjevanje in pitje med porodom, preklemanje popkovnice, prva ura po porodu
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 282; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

53.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 425; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

54.
PRIMERJAVA POJAVNOSTI BOLEČINE V HRBTENICI MED FIZIOTERAPEVTI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI V MARIBORSKI REGIJI
Marcel Duh, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina v hrbtenici je pogost pojav med zdravstvenimi delavci, še posebej med fizioterapevti in medicinskimi sestrami. Namen magistrskega dela je predvsem opozoriti na pomen izobrazbe s področja ergonomije in upoštevanja ergonomskih načel pri delu s pacientom. Želeli smo še ugotoviti, kako vpliva znanje zdravstvenih delavcev o področju ergonomije, mesto zaposlitve in dolžina delovne dobe na pojavnost bolečine v hrbtenici. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 90 zdravstvenih delavcev (45 fizioterapevtov in 45 medicinskih sester) iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Doma Danice Vogrinec Maribor in Socialno varstvenega zavoda Maribor. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj, ki je bil razdeljen med fizioterapevte in medicinske sestre. Rezultati: Opažamo, da ni statistično značilne povezave med pojavnostjo bolečine v hrbtenici in obema poklicema (p=0,517). Ugotavljamo, da je med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v kliničnih ustanovah s slabše pokretnimi pacienti večja pojavnost bolečin v hrbtenici (p=0,03). Večjo pojavnost bolečin v hrbtenici opažamo pri tistih zdravstvenih delavcih, ki imajo daljšo delovno dobo (p=0,008). Opažamo tudi, da znanje iz ergonomije dela s pacientom nima večjega vpliva na zmanjšanje oz. preprečitev bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih (p>0,05). Sklep: Predstavniki obeh poklicev (medicinske sestre in fizioterapevti) so enako izpostavljeni tveganju za pojav bolečine v hrbtenici. Pričakovano so bolj obremenjeni tisti, ki delajo s slabo pomičnimi pacienti in imajo posledično več bolečin v hrbtenici. Kljub praktičnim izkušnjam imajo tisti zdravstveni delavci, z daljšo delovno dobo več bolečin v hrbtenici kot tisti s krajšo delovno dobo. Glede na to, da znanje iz ergonomije in pravilnega manualnega transferja pri delu s pacientom ne vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtenici sklepamo, da je edina prava rešitev problema večja uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov. Menimo, da bi tukaj morale pomembno vlogo odigrati izobraževalne ustanove, ki bi več znanja namenile učnim vsebinam s področja ergonomije, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove, ki bi morale zdravstvenemu kadru omogočiti več ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev pri transferju pacienta.
Ključne besede: bolečina v hrbtenici, medicinske sestre, fizioterapevti, ergonomija, ergonomsko tehnični pripomočki.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 335; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

55.
SIMULACIJE SPLOŠNE ANESTEZIJE Z MINIMALNIMI PRETOKI SVEŽIH PLINOV
Blaž Gotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uporaba simulatorjev za izobraževanje v anesteziji ima veliko prednosti in s pomočjo le teh lahko varno raziskujemo različne situacije brez nevarnosti za bolnika. Anestezija z nizkimi pretoki ima veliko opisanih prednosti in je vse bolj pomembna tehnika v kliničnem okolju, čeprav je v povezavi z njo še vedno prisoten strah. V našem delu smo s pomočjo simulatorja METI HPS skušali ugotoviti ali obstajajo statistične razlike med spontanim in intubiranim simulatorjem, ter kaj se dogaja z simulatorjem ob različnih dostavah O2. Ugotovili smo, da med intubiranim in spontano dihajočim simulatorjem ni pomebnih statističnih razlik v vitalnih funkcijah p< 0,05. Simulator METI HPS je ustrezno simuliral premajhno dostavo O2. Ugotovili smo, da pri pretoku plinov 300 ml/min v vitalnih funkcijah v primerjavi z visokim pretokom ni razlik, povprečna vrednost SpO2 pa se celo izboljša. Ugotavljamo, da je simulator METI HPS ustreza prikazom anestezije z nizkim im metaboličnim pretokom, in je kot tak primeren za uporabo v izobraževalne namene na področju medicine in zdravstvene nege.
Ključne besede: Nizki pretoki anestezija, metabolični pretok, simulacije, simulator METI HPS, dostava O2.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 215; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (9,98 MB)

56.
PRIMERJAVA FUNKCIONALNIH TESTOV, KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, UTRUJENOSTI IN OCENE NEVROLOŠKE PRIZADETOSTI PO EDSS PRI BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Matej Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Ključne besede: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 187
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

57.
KARAKTERISTIKE VENTURI SISTEMOV ZA APLIKACIJO KISIKA PRI RAZLIČNIH PRETOKIH IN OBREMENITVAH
Janja Melanšek Ošlak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Venturi maske so sistemi z visokim pretokom, ki dovajajo natančno vrednost kisika v vdihanem zraku (FIO2). V študiji smo analizirali vpliv različnih pretokov in nastavkov na skupni pretok in na FIO2. Metodologija raziskovanja. Kvanitiativna eksperimentalna študija je potekala na simulatorju meti HPS. Uporabljali smo 24 %, do 60 % Venturi nastavke. Pretoke smo merili z aparatom Fluke VT plus HP analizator plinov. Delež kisika med inspirijem in med ekspirijem pa z anestezijskim aparatom Draeger Primus. Rezultati raziskave. Ugotavljamo, da so problematični pretoki, ki so pod deklariranim. V teh primerih Venturi ne dovaja vrednosti FIO2. Pri višjih pretokih od deklariranih pa ostaja FIO2 stabilen, razen pri Venturi 24 %. Podaljšek vpliva na Venturi na način, da so skupni pretoki nekoliko manjši zaradi obremenitve samega Venturi nastavka. Pri 24 % Venturi nastavku opazimo zmanjšanje skupnega pretoka iz 34 l/min na 23 l/min. Pri zamašitvi stranske luknje Venturi nastavka pa smo opazili padec skupnega pretoka skozi Venturi. Sklep. Ugotovili smo, če nastavimo nedeklariran pretok kisika, kot je označeno na Venturi nastavku, ostaja odstotek kisika v vdihanem zraku nespremenjen, sam pretok pa se povečuje. Pri zamašitvi odprtin skozi Venturi nastavek je najbolj opazna sprememba pri zamašitvi dveh odprtin, saj se poveča delež kisika v vdihanem zraku.
Ključne besede: Venturi sistem, sistemi z visokimi pretoki, Venturi maske, aplikacija kisika.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 374; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

58.
VPLIV VITAMINA C NA C-REAKTIVNI PROTEIN PO REVASKULARIZACIJI SRCA
Andreja Alič, 2016, magistrsko delo

Opis: Arteroskleroza v zgodnji fazi nima večjih simptomov, naše telo samo nam daje znake, da se nekaj dogaja. Je posledica spleta dejavnikov tveganja in kroničnega pomanjkanja vitaminov, kateri nastopi zaradi nepravilne prehrane in telesne neaktivnost. C - reaktivni protein je protein akutne faze, kateri nas že zelo zgodaj opozori, da dogajanje vnetnih procesov v telesu in na nevarnost nastanka srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: Vitamin C, arteroskleroza, C-reaktivni protein.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 283; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

59.
Uporaba tehnologije električne kardiometrije pri monitoringu fizioloških procesov
Aleksandra Lah Topolšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo naprednega neinvazivnega hemodinamskega monitorja Osypka Medical Aesculon spremljali hemodinamske parametre glede na različne scenarije. Namen magistrskega dela je bil z izvedenimi scenariji ugotoviti spremembe v fizioloških procesih glede na zunanje dejavnike ter skladnost dobljenih rezultatov z rezultati iz literature. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (N = 8), ki smo jih izpostavili trem različnim scenarijem v skupnem številu 96 meritev. V prvem scenariju, pasivnem dvigu nog za 45°, nismo ugotovili skladnosti dobljenih rezultatov z rezultati iz primerjalne literature. Rezultati so odražali statistično nepomembno odstopanje vrednosti pri vseh štirih opazovanih parametrih: frekvenca srca - HR (p = 0,416), minutni iztis srca - CO (p = 0,575), srednji arterijski tlak - MAP (p = 0,671) in iztisni volumen srca - SV (p = 0,204). Pri drugem scenariju, izvedbi Valsalva manevra, smo ugotovili statistično pomembnejše odstopanje pri dveh opazovanih parametrih, in sicer pri CO (p = 0,012) in HR (p = 0,049). CO se je skladno s primerjalno literaturo znižal s 6,8 ± 1,4 na 5,0 ± 0,3 L/min, kar pomeni, da je povprečna vrednost znižanja znašala 1,7 ± 1,2 L/min. Prav tako se je pričakovano znižal tudi HR. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 15 ± 20 utripov/min, in sicer z 71 ± 18 na 56 ± 9 utripov/min. Pri tretjem scenariju, kjer smo izvedli potapljaški refleks, smo ugotovili skladnost s primerjalno literaturo samo v enem opazovanem parametru, in sicer HR (p = 0,012), ki se je znižal. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 13 ± 8 utripov/min, saj se je povprečna vrednost HR znižala s 77 ± 12 na 64 ± 14 utripov/min. Ugotovili smo, da pri nobenem izvedenem scenariju ni prišlo do statistično pomembnega odstopanja v MAP in SV, čeprav smo meritve izvajali večkrat, morebitne nepravilne meritve pa smo zavrgli. Prišli smo do zaključka, da je zanesljivost pri meritvah odvisna tako od natančnosti naprave kot tudi od zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na preiskovanca.
Ključne besede: pasivni dvig nog, hemodinamski parametri, neinvazivni hemodinamski monitoring, Valsalva manever, potapljaški refleks.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 319; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

60.
SIMULACIJE PREDIHAVANJA PRI INTERAKCIJI REALNEGA VENTILATORJA IN FIZIČNEGA MODELA PLUČ
Marina Milovanović, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Modeli pljuč predstavljajo učinkovito platformo za učenje zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Raziskali smo interakcijo med fizičnim modelom in ventilatorjem pljuč. Metodologija. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela. Raziskovali smo funkcije računalniškega simulatorja, ki nam ponuja simulacijo obolenj kot so astma, COPB in ARDS. Prav tako smo uporabili fizični model pljuč Imtmedical Smartlung Adult, ki smo ga ventilirali z ventilatorjem Evita XL. Na modelu pljuč smo spreminjali podajnost, upornost ter uhajanje zraka. Rezultati. Pri nastavljanju podajnosti na modelu pljuč nam je ventilator prikazal vrednosti z odstopanji ± 2 ml/mbar. Večja odstopanja so bila prisotna pri nastavljanju upornosti, in sicer pri nastavljeni upornosti 20, 50 in 200 mbar/l/s. Zaključimo lahko, da nam računalniški program nudi osnovne tipe pogostejših bolnikov, pri fizičnem simulatorju pa zaradi omejitve pri nastavljanju podajnosti pljuč ni mogoče vstaviti vrednosti za paciente. Sklep. Sklenemo lahko, da nam ventilator ustrezno izmeri podajnost, ki smo jo nastavili na fizičnemu modelu pljuč. Prav tako sta simulacijski program in model pljuč zelo dobra načina za učenje in delo z bolniki v intenzivnih terapijah.
Ključne besede: Model pljuč, simulacijski program, Evita xl, podajnost, upornost.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 222; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici