SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Ugotavljanje uspešnosti inteligentnih sistemov pri ločevanju rakov prostate in debelega črevesa
Simon Pucko, 2016, magistrsko delo

Opis: Rak na debelem črevesu in rak prostate sta dve izmed najpogostejših rakavih obolenj moške populacije tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Pri ženskah se prav tako pojavlja rak na črevesu kot ena izmed najpogostejših oblik raka. Rak je zelo kompleksna vrsta bolezni, za katero točnih vzrokov ne poznamo. Številne raziskave potrjujejo, da je rak posledica tako kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov kot tudi najrazličnejših vplivov okolja. Cilj magistrske naloge je bil teoretično predstaviti področje raziskovanja ter v nadaljevanju pridobljeno znanje uporabiti na praktičnem primeru. Teoretični del opisuje tako metode podatkovnega rudarjenja, s poudarkom na metodi podpornih vektorjev, kot tudi odločitvena drevesa, s poudarkom na odločitvenem drevesu J48. Predstavili smo tudi proteine, ki regulirajo gensko ekspresijo, tako imenovane transkripcijske faktorje, ki pri nastanku rakavih obolenj igrajo pomembno vlogo. Ker se naš praktičen primer nanaša na obolenje raka na črevesu in raka prostate, smo na kratko predstavili tudi statistične podatke, dejavnike tveganja, simptome ter možnosti zdravljenja obeh omenjenih vrst raka. V empiričnem delu predstavljamo praktičen primer, ki smo ga izvedli s programskim orodjem Weka in z uporabo podatkovne baze podatkov AP_Colon_Prostate – za to smo se odločili, ker obolenje raka na črevesu in raka prostate spadata med najpogostejša rakava obolenja današnje populacije. V programskem okolju Weka smo ugotavljali, za kako natančna in zanesljiva se izkažeta klasifikator metode podpornih vektorjev (angl. Support vector machine – SVM ali angl. Sequntial minimal optimization – SMO) in klasifikator odločitvenega drevesa J48 pri ugotavljanju genskih ekspresij. S pomočjo programskega okolja Weka smo predstavili tudi najpogostejše gene iz naše podatkovne baze, ki se pojavljajo pri obolenju raka črevesja in raka prostate.
Ključne besede: metoda podpornih vektorjev, strojno učenje, klasifikator J48, Weka, rak na črevesu, rak prostate
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 258; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

42.
NAPOVEDNI MODELI V BIOMEDICINI
Diana Fazlija, 2016, magistrsko delo

Opis: Ljudje so že tisočletja imeli željo, da bi lahko napovedali prihodnost. Zelo pogosta je želja po tem, da bi predvideli, kaj se nam obeta v prihodnosti, kakšno bo naše življenje nekega dne. Prav takšno željo imajo tudi različna podjetja in raziskovalne ustanove, saj želijo vedeti ali bo nek izdelek ali storitev uspešen na trgu ter ali se bodo naložbe v prihodnosti izplačale. Na veliko veselje vseh je doba digitalizacije, s pomočjo podatkovnih baz in z močjo analitike, to omogočila z uporabo napovednih modelov. V magistrskem delu smo predstavili definicijo napovednih modelov in raziskali, kateri so tisti napovedni modeli, ki se najpogosteje uporabljajo na področju biomedicine. Najpogosteje uporabljene napovedne modele smo tudi podrobneje opisali in prikazali z grafičnim prikazom. Predstavili smo tudi uporabnost napovednih modelov na različnih področjih in njihovo praktično uporabo v programskem okolju R. Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji, na kateri smo dobili odgovore s pomočjo analize znanstvenih člankov iz baze PubMed. Kot prvo raziskovalo vprašanje smo ugotavljali, kateri so trije najpogostejši napovedni modeli, kot drugo raziskovalno vprašanje pa nas je zanimalo, kako se je v zadnjih dvajsetih letih spreminjalo število člankov, v katerih so uporabljeni napovedni modeli. Iz baze PubMed smo povzeli statistične podatke za zadnjih dvajset let in s pomočjo MS Excela prišli do zanimivih rezultatov. Ugotovili smo, da se kot trije najpogosteje uporabljeni napovedni modeli pojavljajo logistična regresija, linearna regresija in nevronske mreže. Po pričakovanjih pa smo tudi ugotovili, da je število člankov z uporabljenimi napovednimi metodami v zadnjih dvajsetih letih naraščalo, kar pomeni, da so jih raziskovalci vedno pogosteje vključevali v svoje raziskave. Iz tega lahko sklepamo, da se napovedni modeli v raziskovanju in praksi uporabljajo vse pogosteje, kar kaže na njihov pozitiven vpliv pri napovedovanju dogodkov in izidov.
Ključne besede: napovedni modeli, napovedno modeliranje, R studio, biomedicina
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

43.
Motivi dijakov in študentov zdravstvenih smeri za prostovoljstvo
Lea Šelekar, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: K zagotavljanju kakovostne in celostne oskrbe pacientov veliko pripomore vključevanje prostovoljcev v zdravstveno varstvo. Pomembno je vključevanje mladih, bodočih zdravstvenih delavcev, ki lahko pripomorejo k izboljšanju vpeljevanja in sprejemanja prostovoljskega dela v zdravstveno okolje. Namen raziskave je bil ugotoviti kateri so prevladujoči motivi, ki vodijo mlade v opravljanje prostovoljskega dela in kako jim le-te aktivnosti približati. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vprašalnik so respondenti reševali v pisni in elektronski obliki. Vprašanja so zajemala seznanitev mladih s prostovoljstvom, mesto opravljanja prostovoljskega dela ter osrednji sklop, kjer so ocenjevali motive za opravljanje prostovoljskega dela. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 236 dijakov in 74 študentov zdravstvenih smeri. Analiza podatkov je potekala z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami v programu IBM SPSS Statistics 20. Rezultati: Med respondenti prevladuje seznanitev s prostovoljstvom ob začetku srednješolskega izobraževanja s 36,77 %. Takoj za tem z 32,26 % pa seznanitev v krogu družine. Prostovoljsko delo opravlja 31,94 % respondentov. Med vsemi respondenti je glaven razlog za neopravljanje prostovoljskega dela, da jim šolske obveznosti zavzamejo večino prostega časa (2 (3, N = 211) = 4,728, p = 0,193). Dijaki bi najraje opravljali prostovoljsko delo na pediatričnem področju, ki tudi statistično odstopa (F(3, 943) = 7,75, p < 0,01). Prevladujoč motiv za opravljanje prostovoljskega dela, je kategorija Razvoj in učenje pri študentih s povprečno oceno 5,36 (SD = 1,66) in statističnim odstopanjem (F(3, 295) = 9,89, p < 0,01). Enaka kategorija izstopa tudi pri dijakih s povprečno oceno 5,18 (SD = 1,70), kjer pa statistično odstopa (F(3, 943) = 45,62, p < 0,01) še Razvoj poklicne poti s 4,42 (SD = 1,91). Sklep: Razvoj in izvajanje prostovoljskega dela v zdravstveni dejavnosti največ doprinese pacientu, saj pripomore k izboljšanju kakovosti in dostojnosti življenja pacienta, ki potrebuje zdravstveno oskrbo. Izobraževalne institucije imajo pomembno vlogo pri promociji in vključevanju mladih v prostovoljstvo. Med mladimi prevladuje glavni motiv vključevanja v prostovoljstvo zaradi razvoja, učenja in pridobivanja spretnosti za opravljanje poklicnega dela. Na tem pa naj temeljijo strategije za razvoj in boljšo vključenost mladih v prostovoljsko delo, ki mora biti organizirano in priznano.
Ključne besede: prostovoljstvo, mladi prostovoljci, motivi, zdravstveno varstvo
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 268; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1023,28 KB)

44.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 307; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (747,22 KB)

45.
ORGANIZACIJA DELA IN Z NJO POVEZAN STRES NA DELOVNEM MESTU DISPEČERJA V SPLOŠNI NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Tina Jakop, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dispečerska služba v zdravstvu predstavlja ključni dejavnik, od katerega je odvisno učinkovito delovanje zdravstvenih služb na terenu. Je temelj izvajanja nujne medicinske pomoči. Namen: Namen raziskave je bil proučiti organiziranost dela posameznih dispečerskih služb v Sloveniji ter odgovornost dispečerjev in z njo povezan stres na delovnem mestu. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, metodo deskripcije in komparativno metodo. Kot raziskovalni instrument smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 87 dispečerjev, ki so se med seboj razlikovali po spolu, izobrazbi, dolžini delovne dobe in kraju zaposlitve. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Rezultati:. V raziskavi je sodelovalo 87 anketirancev, 67 moških in 20 žensk. Iz analize podatkov ugotavljamo, da delo dispečerja opravlja 46 % anketiranih. Prva oseba, ki sprejme klic s terena, je v 34 % primerov dispečer, le 17 % klicev je nujne narave. Posebna pisna navodila za izvajanje dispečerske službe ima 57 % anketiranih. Da je delo dispečerja zelo stresno trdi 47 % anketiranih. Spodbuden je rezultat, da anketiranci, kljub stresnemu delu, posvečajo dovolj časa sproščanju. Sklep: Dispečerstvo je trenutno najšibkejši člen v verigi preživetja, zato je potrebna prenova celotne dispečerske službe. Za kakovostno in kvalitetno organizacijo dela na področju dispečerstva je osnova dobra tehnična podpora ter enotna pisna navodila in protokoli za vse dispečerske službe v Sloveniji. Delo v službi nujne medicinske pomoči spada med najbolj stresne službe v zdravstvu, zato je izobraževanje na področju spopadanja s stresom zelo pomembno.
Ključne besede: dispečerstvo, organizacija, stres.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 287; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (512,49 KB)

46.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI IMPLEMENTACIJE ALGORITMOV NEEDLEMAN-WUNSCH IN SMITH-WATERMAN ZA PORAVNAVO ZAPOREDIJ V BIOINFORMATIKI
Matej Matjašec, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskovana in primerjana je učinkovitost implementacij algoritmov Needleman-Wunscha in Smith-Watermana za primerjave zaporedij na področju bioinformatike. Na podlagi implementacij smo nad enakimi podatki merili čase izvajanja v programskima jezikoma C++, Perl in statističnem jeziku R. Metodologija raziskovanja: Teoretična podlaga magistrske naloge temelji na ustreznih objavah različnih avtorjev in spletnih virov. Rezultati: Pri času izvajanja algoritmov v programskem jeziku C++ krajši vhodni niz ne presega 1 ms in daljši vhodni niz ne presega 15 ms. Pri programskem jeziku Perl in statičnem jeziku R, kjer se čas izvajanja z dolžino niza eksponentno povečuje. Sklep: Čas izvajanja algoritmov Needleman-Wunscha in Smith-Watermana z enakimi vhodnimi podatki v programskem jeziku C++, je krajši kot v programskem jeziku Perl ali statističnem jeziku R.
Ključne besede: poravnava zaporedij, Smith-Waterman, Needleman-Wunsch, C++, Perl, R.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 194; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,47 MB)

47.
Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN EKSISTENCIONALNE SKRBI PRI PACIENTIH S KONČNO LEDVIČNO ODPOVEDJO
Stanka Hebar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja. V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre. V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo. Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Ključne besede: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 309; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (1,70 MB)

48.
SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEM
Timi Soršak, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem. Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur. Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

49.
Vzroki za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov
Melita Pšajd, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Z naraščanjem starostne populacije družino sestavlja že več starostnih generacij. Pogosto se med člani stkejo dobri medosebni odnosi, vendar starejši zbolijo za različnimi boleznimi, postanejo nesamostojni in odvisni od drugih. Svojci pogosto za oskrbo poiščejo pomoč in starostnika namestijo v dom za starejše. V magistrskem delu smo ugotavljali vzroke za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov s svojci. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo pregleda in analize strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 70 starostnikov, ki bivajo v domu za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS. Za preverjanje hipoteze smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva odvisna vzorca. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da sta najpogostejša vzroka odhoda starostnika v dom za starejše nezmožnost samostojnega bivanja v domačem okolju (43 %) in poslabšanje zdravstvenega stanja (37 %). Starostniki ocenjujejo, da so imeli odnose s svojci pred prihodom v dom statistično pomembno boljše kot zdaj, ko bivajo v domu starejših (p = 0,009; Z = –2,380). Sklep: Starostniki so ranljiva skupina, zato jim je treba nameniti pozornost in čas za pogovor ter jim dopustiti, da pri odločitvah o sebi sodelujejo. Pravočasno jih je treba začeti pripravljati na morebiten odhod v dom za starejše. Dobra priprava in sodelovanje s svojci pri odločitvi bistveno pripomoreta k dobrim medosebnim odnosom med starostniki in njihovimi svojci.
Ključne besede: starostnik, dom starejših, medosebni odnosi
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 316; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo (934,06 KB)

50.
VLOGA VODJE KAKOVOSTI V MODELU E-QALIN
Gordana Drimel, 2016, magistrsko delo

Opis: Kakovost tudi v socialno-varstvenih zavodih vedno bolj pridobiva veljavo. Vedno večja pričakovanja uporabnikov od vodstev terjajo, da uporabljajo sodobne prijeme vodenja in upravljanja; eden od njih je zagotovo vodenje sistema kakovosti. V magistrskem delu smo se osredotočili na vlogo vodje kakovosti v modelu E-Qalin®. Vodja kakovosti je oseba, ki je ključna za njegovo delovanje. V modelu E-Qalin®, ki je bil razvit za uporabo v socialno-varstvenih zavodih, funkcija vodje kakovosti ni bila formalno zastavljena. To nam je postavilo izziv za pripravo magistrskega dela. Cilj je bil ugotoviti, kako poteka izvajanje modela v praksi, kako vodje kakovosti vidijo svojo vlogo, katere veščine in znanja po njihov mnenju pri delu potrebujejo in kateri so pomembni faktorji, da svoje delo lahko opravijo učinkovito. Raziskavo smo opravili med 50 zavodi, ki se ukvarjajo z modelom E-Qalin®, oziroma so za izvajanje modela opravili osnovno izobraževanje. Odzvalo se je 29 vodij kakovosti. Zaradi majhnega vzorca sodelujočih smo ugotovitve podkrepili z intervjuji z osebami, ki se z vodenjem sistemov kakovosti srečujejo v različnih organizacijah in skozi različne vloge. Če na kratko povzamemo dobljene rezultate, se ugotavlja, da so vodje kakovosti ključne osebe za izvajanje kakovosti. Anketiranci so se najbolj strinjali, da vodstvo podpira sodelovanje, vključevanje in predloge zaposlenih za izboljšave ter da je model E-Qalin® primerno orodje za vodenje sistema kakovosti. Vodenje terja znanje in veščine različnih področij, predvsem pa mora biti vodja dober timski delavec in zanesljiv pri opravljanju svojih nalog. Vodenje sistema kakovosti po modelu E-Qalin® anketirancem predstavlja izziv. V raziskavi smo potrdili, da je vloga vodje pozitivno povezana z znanji vodje kakovosti E-Qalin® ter s kakovostjo izvajanja modela E-Qalin®. Nismo pa potrdili hipotez, da je vloga vodje pozitivno povezana s kompetencami vodje kakovosti E-Qalin® ter z obremenitvami vodje kakovosti E-Qalin® Da lahko vodja kakovosti delo uspešno opravi, mora dobro poznati lastno organizacijo in procese, ki se izvajajo v njej. Pomembna so znanja s področja vodenja in organiziranja dela. Svoje delo bo lahko opravljal bolje, če bo imel popolno podporo vodstva in ga bo vodstvo razbremenilo drugih nalog. Vodenje sistema kakovosti ni mogoče brez popolne vključenosti najvišjega managementa.
Ključne besede: vodja kakovosti, kakovost, vodenje, sistem vodenja kakovosti E-Qalin®.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (831,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici