SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev
Martina Kren, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodelavci, ki gojijo dobre medsebojne odnose na delovnem mestu, pogosteje čutijo sprejetost v timu, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Dobri odnosi in zadovoljstvo na delovnem mestu vplivajo na kvaliteto opravljenega dela. V magistrskem delu proučujemo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi v domovih za starostnike na zadovoljstvo stanovalcev in vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na kvaliteto dela. Namen: Namen raziskave je proučiti vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Raziskavo med zaposlenimi in stanovalci v Domu Danice Vogrinec Maribor smo izvedli z namenom ugotoviti stopnjo zadovoljstva stanovalcev v instituciji in proučiti odvisnost zadovoljstva od medsebojnega razumevanja med zaposlenimi. Metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili metodo študija literature in deskriptivno metodo, s pomočjo katerih smo zbrali in povzeli teoretične in praktične ugotovitve iz relevantne literature. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili z izvedeno anonimno anketo v Domu Danice Vogrinec Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketirancev, od tega je bilo 73 stanovalcev doma in 74 zaposlenih v Domu. Pri analizi zbranih podatkov smo uporabili binomski test, eno-vzorčni dvostranski t-test in izračun frekvence. Analizo ankete smo vizualno predstavili z grafi. Rezultati: Pridobljeni rezultati v empiričnem delu odražajo zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Glede na mnenje stanovalcev slabši odnos med zaposlenimi ne vpliva na slabši odnos zaposlenih do stanovalcev. Sodelujoči zaposleni opažajo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev.
Ključne besede: medsebojni odnosi, stanovalci, zaposleni, institucije, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 270; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (896,18 KB)

42.
UVAJANJE KONCEPTA UČEČE SE ORGANIZACIJE V REGIJSKO BOLNIŠNICO
Petrischa Robnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Klasična organizacija, ni več konkurenčna na trgu, zato se ne more več prilagajati okolju in zahtevam kupcev. Narediti mora narediti odločilne spremembe v tej smeri in sicer, da postane učeča se organizacija, torej organizacija, ki daje pomen učenju, se sama uči in izobražuje svoje zaposlene. V magistrskem delu smo ugotavljali prisotnost elementov učeče se organizacije, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na podlagi mnenj izvajalcev zdravstvene nege. Metodologija: V teoretičnem delu smo se pri ugotavljanju elementov učeče se organizacije naslanjali na koncept FUTUREO - ®. V empiričnem delu smo na zastavljene hipoteze odgovarjali s pomočjo kvantitativne metode dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med 150 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege, vrnjenih je bilo 57 anketnih vprašalnikov. Za statistično analizo podatkov smo uporabili programski paket IBM SPSS Statistics 23 (IBM Corp., Armonk, NY, 2014). Rezultati: Povprečja ocen in najpogostejše ocene kažejo, da so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec prisotni elementi učeče se organizacije. 98, 2 % anketiranih je visoko motiviranih za izobraževanje. Ker smo uspeli potrditi statistično značilno povezanost samo glede na spol, glede na starost, izobrazbo in delovno dobo zaposlenih pa ne, ugotavljamo, da poznavanje koncepta in elementov učeče se organizacije po modelu FUTUREO - ® ni povezano z demografskimi značilnostmi zaposlenih. Sklep: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ima po mnenju izvajalcev zdravstvene nege značilnosti učeče se organizacije, ne ustreza pa v popolnosti teoretičnem konceptu po modelu FUTUREO - ®. Izvajalci so visoko motivirani za izobraževanje in pripravljeni svoje znanje prenašati na druge.
Ključne besede: učeča se organizacija, elementi učeče se organizacije, modeli učeče se organizacije.
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

43.
VPLIV VPELJAVE SISTEMA KAKOVOSTI E-QALIN NA ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Martina Klobčar, 2017, magistrsko delo

Opis: Naraščanje števila starejših prebivalcev, demografske spremembe in večplastne težave, ki spremljajo staranje, prispevajo k razlogom za nastanitev v institucije, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo. Z magistrskim delom želimo ugotoviti zadovoljstvo stanovalcev v enem izmed domov za starejše po uvedbi sistema upravljanja kakovosti E-Qalin. Ob enem želimo ugotoviti, s katerimi področji delovanja so stanovalci bolj zadovoljni in katera področja oz. storitve smatrajo za pomembnejša.
Ključne besede: staranje, kakovostna starost, institucionalno varstvo, zdravstvena nega in oskrba, sistem kakovosti E-Qalin
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 222; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,48 MB)

44.
Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termah
Nina Zamuda, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji. Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem. Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Ključne besede: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 205; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

45.
MOTNJE DIHANJA V SPANJU IN ZDRAVLJENJE
Nataša Korez, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Motnje dihanja v spanju predstavljajo za ljudi, ki bolehajo za to diagnozo, velik javnozdravstveni problem, saj jim onemogočajo boljšo kakovost življenja. Obolevnost teh bolnikov in posledično tudi umrljivost sta povečani. Prav zato je pomembno, da pravočasno ugotovimo vzroke slabega spanja, jih pravočasno zdravimo in s tem izboljšamo kakovost bolnikovega spanja in življenja. Namen. Namen magistrskega dela je predstaviti in opisati oblike motenj spanja in motenj dihanja v spanju ter zdravljenje. Izpostavili smo sindrom obstruktivne apneje v spanju in njegovo zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnika z motnjami dihanja v spanju. Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo je teoretično. Pregledali smo obstoječo strokovno in znanstveno domačo in tujo literaturo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Sklep. Pomembno je, da ljudje z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju pravočasno in odkrito spregovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo, saj je le tako lahko zdravljenje uspešno. Velik vpliv na bolnike z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju imajo tudi njihovi svojci, saj so tudi oni pomemben člen v multidisciplinarnem timu. Z zdravljenjem se izboljšata kakovost bolnikovega življenja in kakovost življenja svojcev.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, apneja, OSAS, CPAP, BPAP
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 398; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

46.
HEMODINAMIČNI ODZIV OBTOČIL IN AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA NA PROVOKACIJSKI TEST S POTAPLJAŠKIM REFLEKSOM
Erika Pungerčar, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Ljudje in sesalci imamo sposobnost potapljaškega refleksa, znan tudi kot refleks sesalcev, ki je sestavljen iz niza refleksov, kateri se aktivirajo ob ohladitvi našega obraza (ob potopu v vodo), ali ob zadrževanju daha (apnea). Izmeriti nameravamo spremembe srčne frekvence (HRV), srčnega utripa (HR), krvnega tlaka (BP), srednjega arterijskega tlaka (MAP), minutnega iztisa srce (CO), enkratnega iztisa srca (SV) med samim potapljaškim refleksom med potopom na dah (manever 1) in med zadrževanjem daha na zraku (apnea) (manever 2). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer smo vse podatke pridobili iz strokovne domače, predvsem pa tuje literature. Pri kvantitativnem delu magistrske naloge smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo z namenskim vzorcem, ki je zajemal uporabo hemodinamičnega monitoringa, ki omogoča sprotno spremljanje in merjenje hemodinamičnih parametrov, in sicer s pomočjo Task Force monitorja in LiDCOTM Rapid monitorja. Rezultati: V raziskavi smo pridobili podatke hemodinamičnih parametrov in avtonomnega živčnega sistema. HR med izvajanjem potopa na dah, v primerjavi z mirovanjem, pade (iz 60,3 na 52,3 HR/min). SV med izvajanjem manevra 1 v primerjavi z mirovanjem, pade in znaša v povprečju od 3,1 ml/beat do 127,5 ml/beat. Med izvajanjem manevra 2 v primerjavi z mirovanjem pa le-ta naraste in znaša v povprečju od 72 ml/beat do 119,8 ml/beat. CO v primerjavi z mirovanjem pade in znaša v povprečju od 3,2 l/min do 63,4 l/min. MAP je pri pri manevru 1 od 48,4 mmHg do 94,6 mmHg, pri manevru 2 pa je od 37,6 do 93,1 mmHg. Sklep: Na podlagi naše raziskave sklepamo, da so razlike v srčnem utripu, enkratnem iztisu srca, minutnem iztisu srca, srednjem arterijskem tlaku med izvajanjem potopa na dah in med zadrževanjem daha na zraku izredno majhne, vendar pomembne za samo raziskovanje delovanja človeškega telesa.
Ključne besede: potapljaški refleks, hemodinamični odziv obtočil, avtonomno živčevje, potop na dah, apnea
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 271; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

47.
OSVEŠČENOST LJUDI O PRAVICAH DO PALIATIVNE OSKRBE
Tjaša Šarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 273; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

48.
PASIVNA OKSIGENACIJA BOLNIKOV MED IZVAJANJEM STISOV PRSNEGA KOŠA
Damjan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Preživetje bolnikov, ki doživijo zastoj srca izven bolnišnice, je odvisno od mnogih dejavnikov. Posamezne celice v organizmu lahko preživijo, če vsak trenutek dobijo zadostno količino kisika in ostalih hranil. Le-teh pa v času zastoja srca ne dobijo. Znano je, da je potrebno zagotoviti zgodnje temeljne in dodatne postopke oživljanja, med katere spada tudi primerna oksigenacija oz. ventilacija. Ker prvi posredovalci običajno niso vešči primerne ventilacije, smo poizkušali ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije bolnikov med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Pasivno oksigenacijo smo izvajali preko osnovnih pripomočkov za aplikacijo kisika (binazalni kateter in NRB maske). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije z različnimi pripomočki na hemodinamske spremenljivke.
Ključne besede: pasivna oksigenacija, sapnična oksigenacija, neprekinjena insuflacija kisika, neinvazivna oksigenacija, oksigenacija v apneji, insuflacija v apneji, oživljanje, stisi prsnega koša, Meti HPS
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 220; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

49.
RAZVOJ PROGRAMSKEGA ORODJA ZA DOKUMENTIRANJE VIDEOPOSNETKOV BOLNIKOV Z MOTNJAMI GIBANJA
Admir Alagić, 2016, magistrsko delo

Opis: Ekstrapiramidna nevrologija je veja nevrologije, ki se ukvarja z motnjami gibanja. Bolniki so lahko prekomerno gibljivi, ti simptomi pa imajo določene značilnosti, na osnovi katerih jih uvrstimo v skupino, ki ima tremor, horeo, distonijo, mioklonus ali tike. Pri beleženju simptomov ekstrapiramidalne nevrologije nevrologi uporabljajo različne načine. Eden izmed najpogostejših načinov beleženja simptomov bolnikov je snemanje le-teh s pomočjo videokamere ali mobilnega telefona. Videoposnetki se potem shranjujejo na drugi medij, računalnik ali zunanje diske. Pri shranjevanju videoposnetkov je zelo zaželjena klasifikacija videoposnetkov glede na različne simptome bolnikov. Klasifikacija videoposnetkov omogoča lažje iskanje shranjenih videoposnetkov, saj je brez uporabe specializiranih računalniških orodij iskanje lahko zelo počasno in neučinkovito, posebej pri večjem številu videoposnetkov. Po pregledu trga smo ugotovili, da specialističnih programskih orodij, ki bi omogočala shranjevanje in iskanje videoposnetkov na osnovi simptomov bolnikov z motnjami gibanja, ni mogoče najti. Iz tega razloga smo v okviru pričujočega magistrskega dela v sodelovanju s strokovnjaki s področja nevrologije razvili programsko orodje, ki omogoča shranjevanje in iskanje videoposnetkov na osnovi simptomov bolnikov z motnjami gibanja. Glavne prednosti razvitega programskega orodja so razumljivost in preprosta uporaba. Za uporabo programskega orodja ni potrebna internetna povezava v primeru, če videoposnetke shranjujemo na lokalni strežnik. Programsko orodje omogoča predvajanje posnetih videoposnetkov in samodejno kopiranje videoposnetkov iz zunanjih medijev (video kamere, mobilnega telefona) na računalnik. Videoposnetke lahko shranjujemo s podatki o več kot 120 simptomov, ki se navezujejo na področje ekstrapiramidalne nevrologije. Shranjene videoposnetke lahko iščemo na osnovi simptomov in osnovnih podatkov o bolniku. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili tehnologije, ki smo jih uporabili pri razvoju programskega orodja. Programsko orodje smo razvili na osnovi mnenj in potreb strokovnjakov s področja nevrologije, katere smo pridobili na osnovi prvega strukturiranega intervjuja. Po implementaciji programskega orodja je sledilo testiranje orodja s strani končnih uporabnikov, ki so nam svoje izkušnje z uporabo zaupali v drugem strukturiranem intervjuju.
Ključne besede: Ekstrapiramidna nevrologija, motnje gibanja, visual studio 2015, C#, Microsoft SQL Server localDB, XAML, WPF, T-SQL
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 324; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

50.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 341; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici