SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 348
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Pojavnost nasilja med vrstniki in posledice nasilja na zdravje mladostnika
Aleksandra Skornšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod. Z nasiljem se danes srečujemo praktično povsod, tudi v šolah. Dijaki srednjih šol se sicer množično ne srečujejo z nasiljem med vrstniki, je pa nasilje v različnih pojavnih oblikah med srednješolci vsekakor prisotno. Zanima nas, v kakšni meri in obliki je nasilje med vrstniki prisotno in kakšne so posledice nasilja na zdravje srednješolca. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi. Do podatkov smo prišli s strukturiranim vprašalnikom, objavljenim kot spletni vprašalnik v programu Google Drive, kamor smo prejemali tudi odzive na anketo. Vprašalnik je izpolnilo 555 dijakov in dijakinj dveh šolskih centrov. Dobljene podatke smo analizirali s hi-kvadrat testom in obdelali s pomočjo računalniških programov IBM SPSS Statistics 21.0 za okolje Windows, Microsoft Office Excel 2013, Microsoft Office 2013. Rezultati. Rezultati so pokazali, da nasilja med srednješolci velenjskega in slovenjgraškega šolskega centra ni veliko. Se pojavi nekaj nasilja v različnih oblikah, manj je fizičnega, nekoliko več psihičnega, še več pa je nasilja preko sms sporočil in družabnih omrežij. 84 % vprašanih iz obeh šolskih centrov se v šoli počuti varno, torej je delež tistih, ki se ne počutijo varno sorazmerno majhen, takšnih je le 5 %. Pa vendar jih hkrati skoraj polovica (42 %) priznava, da je v šoli prisotno nasilje med vrstniki. Skoraj tri četrtine vprašanih (84 %) jih tudi odgovori, da v zadnjem šolskem letu niso bili trpinčeni s strani vrstnikov, tudi jih niso trpinčili v zadnjih petih dnevih. Govorjenje neprijetnih in nespodobnih besed s strani vrstnikov je tudi pogostejše, saj jih je le 42 % odgovorilo, da nikoli ne poslušajo takšnih besed, 40 % jih sliši redkokdaj, kar pomeni, da so že prisotne v vsakdanjem druženju v šolskem prostoru, občasno se s takšnim naborom nespodobnosti sreča 9 % vprašanih, po 4 % pa pogosto in zelo pogosto, kar pa tudi ni zanemarljivo, saj torej nekateri nespodobne besede uporabljajo vsakodnevno. Sklep. Nasilje med vrstniki je bilo, je in bo prisotno, tudi v srednjih šolah. Pomembno je, da se z mladimi pogovarjamo o načinih reševanja konfliktov, morda tudi z uvedbo medvrstniške mediacije, kjer bi sami sodelovali in razreševali spore med njimi. Predvsem pa si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem in se umakniti na varno zaradi strahu pred maščevanjem mladostnika.
Ključne besede: nasilje, mladostnik, spor, kibernetsko nasilje, mediacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 241; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (2,06 MB)

32.
Vpliv glasbe na starostnika
Suzana Divjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Glasba je umetnost in predstavlja univerzalno, nevidno moč, ki omogoča spremembe na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni; pomirja, spodbuja, tolaži, odpira našo notranjost in celi duševne rane ter ugodno vpliva na človekovo počutje in sproščenost. Namen raziskave je bil ugotoviti učinke glasbe predvajane s klavirjem na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. Metodologija: Izvedena je bila kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. V randomizirani študiji je sodelovalo 60 starostnikov iz izbranega doma starejših občanov. Študija je vključevala posameznike z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo. V teoretičnem delu smo uporabili metodo kompilacije, v empiričnem delu pa deskriptivne frekvenčne in inferenčne statistične metode. Za potrditev hipotez smo uporabili neparametrični Wilcoxonov test. Prav tako smo izvedli intervju z devetimi sodelujočimi osebami v eksperimentalni skupini. Za obdelavo podatkov pridobljenih v okviru kvalitativne metodologije je bila uporabljena vsebinska analiza podatkov. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je glasba ugodno vplivala na vitalne funkcije starostnikov, saj so se vrednosti meritev statistično značilno znižale, in sicer sistolični krvni tlak (Z = -1,975, p = 0,048) in srčni utrip (Z = -2,457, p = 0,013). V kontrolni skupini ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik med začetnimi in končnimi vrednostmi meritev. V oceni anksioznosti pa smo zaznali statistično pomembno razliko tako v eksperimentalni (Z = -2,044, p = 0,040), kot kontrolni (Z = -2,907, p = 0,03) skupini. V oceni počutja ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik ne v eksperimentalni in ne v kontrolni skupini starostnikov. V analizi podatkov kvalitativne raziskave je bilo ugotovljeno, da je pri posameznikih prišlo do izboljšanja počutja na telesnem, kognitivnem, emocionalnem in socialnem področju. Sklep: Iz analize podatkov ugotavljamo pozitivne učinke glasbe na krvni tlak, srčni utrip in počutje starostnikov. V mnogih bolnišnicah in ustanovah po svetu že uporabljajo glasbo kakor tudi glasbeno terapijo za sprostitvene namene in lajšanje bolečin. Tudi v Sloveniji bi jo lahko vključili kot pomoč pri zdravljenju, sproščanju in izboljšanju počutja. Hkrati pa bi bilo potrebno ljudi spodbujati k večji odprtosti in naklonjenosti za nefarmakološke metode zdravljenja.
Ključne besede: glasba, starostnik, krvni tlak, srčni utrip, anksioznost, počutje.
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 275; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

33.
Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima v zdravstveni organizaciji
Megi Fras, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo zdravstvenih delavcev je zelo zahtevno in odgovorno. Pogosto so obremenjeni, zato je še toliko bolj pomembno da so na delovnem mestu zadovoljni. Urejena organizacijska klima spodbudno vpliva na zaposlene. Tako so zadovoljni zdravstveni delavci bolj produktivni, odgovorni, delo opravljajo bolj kakovostno in se z veseljem vračajo na delovno mesto. K zadovoljstvu zaposlenih veliko prispeva prijetno delovno okolje, dobri odnosi med sodelavci, dobre vodje, ugoden delovni čas, dobra plača, ustrezna delovna oprema itd. Zadovoljni zaposleni pa so odraz dobre organizacijske klime. Če pa je organizacijska klima slaba, so potrebne korenite spremembe v organizaciji. Pri izboljšanju organizacijske klime pa je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili relativno literaturo s področja organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih in izboljšav organizacijske klime. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v zdravstveni organizaciji x, aprila 2016. Rezultati, ki smo jih dobili so pokazali, da so zdravstveni delavci zadovoljni z vodenjem v organizaciji x. Ugotovili smo, da so zadovoljni tudi z delovnimi nalogami, ki jih opravljajo. Malo manj so zaposleni zadovoljni s plačilom za opravljeno delo. So pa zadovoljni z medsebojnimi odnosi med sodelavci.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, delo, zdravstvena organizacija
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

34.
Posvojitev otrok v istospolne družine; je to etično moralno ali sporno?
Ana Kosmač, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več istospolnih parov se odloča za družinsko življenje. Ko razmišljajo, kako do otroka, jim ne preostane kaj dosti možnosti in izbire. Prav zakon, ki te družine zanika, namreč povečuje tudi njihovo družbeno stigmatizacijo. Z lahkoto postavimo trditev o splošnem družbenem nesprejemanju istospolnih družin, ki se morajo boriti za vključenost v družbo zaradi predpostavk o seganju izven okvirov in norm. Istospolni pari, ki si želijo otroka, se srečujejo z nemalo težavami. V prvi vrsti so to argumenti proti legalizaciji istospolnega starševstva, ki jih je kar nekaj.
Ključne besede: istospolnost, istospolne družine, otroci istospolnih družin, družinski zakonik
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 378; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1002,66 KB)

35.
Sistemi barvnega označevanja brizgalk za preprečevanje napak pri aplikaciji zdravil v anesteziologiji
Zdenka Cvikl, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: V anesteziji lahko prihaja do napak pri aplikaciji zdravil. Oblikovani so standardi barvnega označevanja brizgalk v anesteziji in intenzivni terapiji, da bi preprečila oz. zmanjšala možnost nastalih napak pri aplikaciji zdravil med anestezijo. Barvno označevanje brizgalk je oblikovano tako, da poveča varnejšo aplikacijo zdravil v anesteziji in intenzivni terapiji ter s tem posledično poveča bolnikovo varnost. Metodologija: V raziskovalni vzorec smo vključili osem slovenskih bolnišnic, od katerih smo prejeli barvne nalepke za označevanje brizgalk v anesteziji. Tako smo pokrili 42 % slovenskih bolnišnic. Sodelovale so bolnišnice UKC Maribor, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Splošna bolnišnica Celje. V magistrskem delu slikovno prikazujemo pripravo in aplikacijo zdravila, potrebnega za splošno anestezijo. Pridobljeni material in informacije smo primerjali s predstavljenim standardom in raziskavami s področja barvnega označevanja brizgalk. Rezultati: Slovenija nima izoblikovanega splošnega standarda za barvno označevanje brizgalk v anesteziji. Vse prikazane bolnišnice uporabljajo barvno označevanje brizgalk, vendar so te nalepke interne oblike za vsako bolnišnico posebej. Zato se barvne nalepke razlikujejo znotraj same bolnišnice, pa tudi med predstavljenimi bolnišnicami, in sicer po velikosti, barvi in pisavi. Sklep: Za povečanje varnosti na področju barvnega označevanja brizgalk v anesteziji je potrebna uporaba že uveljavljenega standarda. S tem bi dosegli enotno označevanje brizgalk znotraj države in posledično povečali varnost bolnikov med hospitalizacijo. Uveljavljen standard ima natančno oblikovan proces za barvno identifikacijo brizgalk, določeno barvo nalepk za posamezne skupine zdravil, obliko in velikost nalepke, obliko, barvo in velikost pisave ter vsebino nalepke, ki je potrebna za identifikacijo zdravil.
Ključne besede: barvno označevanje, barvne nalepke, varnost, standard.
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 298; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (9,29 MB)

36.
Problem tuberkuloze v svetu in Sloveniji v letih 2008-2013
Petra Rančan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tuberkuloza je pogosta nalezljiva bolezen, ki jo najpogosteje povzroča bakterija M. tuberculosis. Prenaša se preko zraka, kadar okužena oseba kiha, kašlja, žvižga. Z bakterijo M. tuberculosis je okužena ena tretjina svetovnega prebivalstva. Tuberkuloza je razširjena predvsem v vzhodnih državah v razvoju.
Ključne besede: tuberkuloza, incidenca tuberkuloze, epidemiologija tuberkuloze, tuberkuloza in ogrožene skupine prebivalstva, odpornost proti zdravilom, zdravstveno osebje in tuberkuloza
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 201; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (2,91 MB)

37.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 181; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

38.
Diabetično stopalo-zaplet sladkorne bolezni
Klementina Meklav, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki se pojavi, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali kadar telo ne more učinkovito izrabiti oz. proizvajati inzulina. Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost, lahko pa tudi amputacijo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti in raziskati problem diabetičnega stopala kot zapleta sladkorne bolezni z vidika medicinskih sester v diabetološki ambulanti in z vidika pacientov s sladkorno boleznijo. Raziskovalna metodologija. Za teoretični del je bila uporabljena deskriptivna metoda in analiza domače in tuje literature, za raziskavo pa smo uporabili kvalitativna in kvantitativna metodologija. Tehnika zbiranja podatkov je anketni vprašalnik za paciente s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju za medicinske sestre, ki delajo v diabetološki ambulanti. Pridobljene empirične podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo statističnega računalniškega programa IBM SPSS Statistics 20 in računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010. Rezultati. Najpomembnejše o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so ti pisno in ustno poučeni o zdravstveni vzgoji sladkornih pacientov, da jim je predstavljeno diabetičnego stopalo, pravilen način uporabe antibiotikov in da so seznanjeni s primerno obutvijo, ki preprečujejo težave pri gibanju. Za medicinske sestre je za pravilno oskrbo diabetičnega stopala najpomembnejše, da prepoznajo, kaj se s stopalom dogaja in kaj se bo, da oskrbi diabetičnega stopala posveti veliko pozornosti, da izvaja preveze in uporablja ustrezne materiale za celjenje ran. Medicinske sestre morajo glede na ugotovitve stanja diabetičnega stopala vedeti, kam napotiti pacienta na nadaljne obravnave, čeprav o tem odloča zdravnik. Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala in da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve. Največ anketirancev je potrebne informacije dobilo pri medicinskih sestrah v diabetološki ambulanti. Z višjo starostjo pacienta s sladkorno boleznijo se večajo težave z vidom, ne povečujejo pa se težave oziroma spremembe tipljivosti stopalnih pulzov, spremembe nohtov, ne povečuje se prisotnost razjed, nevrološke okvare, arterijska hipertenzija in povečana vrednost maščob v krvi. Diabetično stopalo se enako pogosto pojavlja tako pri moških kot tudi pri ženskah. Sklep. Pojavnost sladkorne bolezni vsako leto narašča in s tem tudi diabetično stopalo. Zdravstvena vzgoja je na tem na področju tako napredovala, da imajo diabetološke ambulante svojo šolo za diabetike in s tem tudi medicinske sestre edukatorke, ki poučujejo paciente o zdravstveni vzgoji pri sladkorni bolezni. Da bi preprečili najhujši zaplet diabetičnega stopala, je zelo pomembno, da medicinske sestre poučijo paciente, kaj je diabetična noga, kaj storiti, da ne pride do zapletov pa tudi glede urejenosti krvnega sladkorja, redne telesne dejavnosti, redne in pravilne nege nog, samopregledovanja nog, pravilne izbire obutve in nogavic ter kam in kdaj naj se obrnejo po pomoč.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetično stopalo, presejalni test, zdravstvena vzgoja, nega nog, primerna obutev, zapleti diabetičnega stopala, nevropatsko stopalo, ishemično stopalo
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 525; Prenosov: 124
.pdf Polno besedilo (2,25 MB)

39.
Odsesavanje anestezijskih plinov iz linearnih »mapleson« dihalnih sistemov
Sebastjan Jekl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Za zmanjševanje zdravstvenega tveganja vseh prisotnih v operacijski dvorani je potrebno odsesavanje anestezijskih plinov iz dihalnih sistemov. Osrednji namen študije je bil raziskati, kako je izvedeno odsesavanje iz linearnih dihalnih sistemov. Metodologija raziskovanja: Kvantitativno eksperimentalno študijo smo izvedli v simulacijskem okolju, kjer smo merili ustrezne tlake in pretoke znotraj sistemov odsesavanja. Uporabili smo analizator plinov Fluke VT plus HP in Dräger SAMOS basic. Eksperimente smo izvajali na anestezijski delovni postaji Dräger Primus in na Mapleson linearnih sistemih proizvajalca Intersurgical. V kliničnem okolju smo preverili, kakšno je obstoječe stanje na področju odsesavanja anestezijskih plinov. Rezultati raziskave: Ugotavljamo, da se v kliničnem okolju največkrat uporablja aktivni sistem odsesavanja. Varnostno komponento predstavlja merilec vleka v obliki plavača ter filter za prašne delce, ki ga nekatere različice imajo, druge pa ne. Pri linearnem dihalnem sistemu je novost na tržišču sistem z varnostnim ventilom, ki se priključi na sprejemni sistem in odpre pri tlaku 5 cm H2O. Vlek v sprejemni sistem se je gibal med 47 in 50 l/min. Sklep: Zaradi zamašenega filtra lahko kontaminiramo operacijsko dvorano predvsem pri uporabi funkcije visokih pretokov izpiranja (O2 FLUSH). Sklenemo lahko, da za učinkovito odsesavanje iz linearnih sistemov potrebujemo sprejemni sistem z dodatno spojko (30 mm), na katero lahko priključimo prenosni sistem, le-tega pa na APL ventil preko varnostnega ventila.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, odsesavanje anestezijskih plinov, krožni dihalni sistem, linearni dihalni sistem.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 293; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (3,82 MB)

40.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 378; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici