SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 335
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Organizacijska klima zdravstvenih delavcev v slovenskih in avstrijskih termah
Nina Zamuda, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pozitivna organizacijska klima je temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije, zato se nam je zdelo pomembno vložiti raziskovalni napor prav v prikaz podobnosti in razlik v doživljanju organizacijske klime, zadovoljstva in motivacije zdravstvenih delavcev v dveh podobnih ustanovah, termah v Sloveniji in Avstriji. Namen naše raziskave je proučiti, kakšna je organizacijska klima v proučevanih organizacijah, kaj najbolj prispeva k organizacijski klimi, kaj zaposlene motivira pri njihovem delu, ter ugotoviti, kako organizacijsko klimo doživljajo Slovenci, ki so zaposleni v Avstriji. Metodologija: V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene lastnosti, merjenje in njene dimenzije. Predstavili smo tudi interakcijo organizacijske klime z zadovoljstvom zdravstvenih delavcev, motivacijo in motivacijskimi dejavniki. Za našo raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu SiOk. Z anketo smo zbrali podatke med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Sloveniji in v Avstriji. Vse podatke smo statistično obdelali s programom SPSS. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da so povprečne vrednosti dimenzij organizacijske klime nižje pri slovenskih zdravstvenih delavcih kot pri avstrijskih. Ta razlika pa ni temeljna, saj so povprečne vrednosti dimenzij glede na posamezno državo zelo podobno razporejene. Najvišje ocenjena dimenzija v obeh državah so notranji odnosi, najpomembnejši motivacijski dejavnik pa dobri odnosi s sodelavci. Zaposleni so najbolj nezadovoljni z možnostmi za razvoj kariere in z nagrajevanjem. Razprava in zaključek: Na podlagi teh ugotovitev smo izdelali predlog za preoblikovanje celotnega sistema napredovanja, v katerem naj bodo glavni kriteriji in pogoji za napredovanje jasno definirani. Za izboljšanje organizacijske klime bi po našem mnenju bilo treba v sodelovanju z organizacijo in zaposlenimi sestaviti nov model napredovanja, ki bo vezan na vizijo in cilje organizacije. Pri načrtu in oblikovanju celotnega modela naj sodelujejo vsi zaposleni.
Ključne besede: zdravstveni delavci, organizacijska klima, zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 185; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

32.
MOTNJE DIHANJA V SPANJU IN ZDRAVLJENJE
Nataša Korez, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Motnje dihanja v spanju predstavljajo za ljudi, ki bolehajo za to diagnozo, velik javnozdravstveni problem, saj jim onemogočajo boljšo kakovost življenja. Obolevnost teh bolnikov in posledično tudi umrljivost sta povečani. Prav zato je pomembno, da pravočasno ugotovimo vzroke slabega spanja, jih pravočasno zdravimo in s tem izboljšamo kakovost bolnikovega spanja in življenja. Namen. Namen magistrskega dela je predstaviti in opisati oblike motenj spanja in motenj dihanja v spanju ter zdravljenje. Izpostavili smo sindrom obstruktivne apneje v spanju in njegovo zdravljenje. Predstavili smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnika z motnjami dihanja v spanju. Raziskovalna metodologija. Magistrsko delo je teoretično. Pregledali smo obstoječo strokovno in znanstveno domačo in tujo literaturo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Sklep. Pomembno je, da ljudje z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju pravočasno in odkrito spregovorijo o težavah, s katerimi se srečujejo, saj je le tako lahko zdravljenje uspešno. Velik vpliv na bolnike z ugotovljeno motnjo dihanja v spanju imajo tudi njihovi svojci, saj so tudi oni pomemben člen v multidisciplinarnem timu. Z zdravljenjem se izboljšata kakovost bolnikovega življenja in kakovost življenja svojcev.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, apneja, OSAS, CPAP, BPAP
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 350; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

33.
HEMODINAMIČNI ODZIV OBTOČIL IN AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA NA PROVOKACIJSKI TEST S POTAPLJAŠKIM REFLEKSOM
Erika Pungerčar, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod in opis problema: Ljudje in sesalci imamo sposobnost potapljaškega refleksa, znan tudi kot refleks sesalcev, ki je sestavljen iz niza refleksov, kateri se aktivirajo ob ohladitvi našega obraza (ob potopu v vodo), ali ob zadrževanju daha (apnea). Izmeriti nameravamo spremembe srčne frekvence (HRV), srčnega utripa (HR), krvnega tlaka (BP), srednjega arterijskega tlaka (MAP), minutnega iztisa srce (CO), enkratnega iztisa srca (SV) med samim potapljaškim refleksom med potopom na dah (manever 1) in med zadrževanjem daha na zraku (apnea) (manever 2). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer smo vse podatke pridobili iz strokovne domače, predvsem pa tuje literature. Pri kvantitativnem delu magistrske naloge smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo z namenskim vzorcem, ki je zajemal uporabo hemodinamičnega monitoringa, ki omogoča sprotno spremljanje in merjenje hemodinamičnih parametrov, in sicer s pomočjo Task Force monitorja in LiDCOTM Rapid monitorja. Rezultati: V raziskavi smo pridobili podatke hemodinamičnih parametrov in avtonomnega živčnega sistema. HR med izvajanjem potopa na dah, v primerjavi z mirovanjem, pade (iz 60,3 na 52,3 HR/min). SV med izvajanjem manevra 1 v primerjavi z mirovanjem, pade in znaša v povprečju od 3,1 ml/beat do 127,5 ml/beat. Med izvajanjem manevra 2 v primerjavi z mirovanjem pa le-ta naraste in znaša v povprečju od 72 ml/beat do 119,8 ml/beat. CO v primerjavi z mirovanjem pade in znaša v povprečju od 3,2 l/min do 63,4 l/min. MAP je pri pri manevru 1 od 48,4 mmHg do 94,6 mmHg, pri manevru 2 pa je od 37,6 do 93,1 mmHg. Sklep: Na podlagi naše raziskave sklepamo, da so razlike v srčnem utripu, enkratnem iztisu srca, minutnem iztisu srca, srednjem arterijskem tlaku med izvajanjem potopa na dah in med zadrževanjem daha na zraku izredno majhne, vendar pomembne za samo raziskovanje delovanja človeškega telesa.
Ključne besede: potapljaški refleks, hemodinamični odziv obtočil, avtonomno živčevje, potop na dah, apnea
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 247; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

34.
OSVEŠČENOST LJUDI O PRAVICAH DO PALIATIVNE OSKRBE
Tjaša Šarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 224; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

35.
PASIVNA OKSIGENACIJA BOLNIKOV MED IZVAJANJEM STISOV PRSNEGA KOŠA
Damjan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Preživetje bolnikov, ki doživijo zastoj srca izven bolnišnice, je odvisno od mnogih dejavnikov. Posamezne celice v organizmu lahko preživijo, če vsak trenutek dobijo zadostno količino kisika in ostalih hranil. Le-teh pa v času zastoja srca ne dobijo. Znano je, da je potrebno zagotoviti zgodnje temeljne in dodatne postopke oživljanja, med katere spada tudi primerna oksigenacija oz. ventilacija. Ker prvi posredovalci običajno niso vešči primerne ventilacije, smo poizkušali ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije bolnikov med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Pasivno oksigenacijo smo izvajali preko osnovnih pripomočkov za aplikacijo kisika (binazalni kateter in NRB maske). Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv pasivne oksigenacije z različnimi pripomočki na hemodinamske spremenljivke.
Ključne besede: pasivna oksigenacija, sapnična oksigenacija, neprekinjena insuflacija kisika, neinvazivna oksigenacija, oksigenacija v apneji, insuflacija v apneji, oživljanje, stisi prsnega koša, Meti HPS
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 204; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

36.
RAZVOJ PROGRAMSKEGA ORODJA ZA DOKUMENTIRANJE VIDEOPOSNETKOV BOLNIKOV Z MOTNJAMI GIBANJA
Admir Alagić, 2016, magistrsko delo

Opis: Ekstrapiramidna nevrologija je veja nevrologije, ki se ukvarja z motnjami gibanja. Bolniki so lahko prekomerno gibljivi, ti simptomi pa imajo določene značilnosti, na osnovi katerih jih uvrstimo v skupino, ki ima tremor, horeo, distonijo, mioklonus ali tike. Pri beleženju simptomov ekstrapiramidalne nevrologije nevrologi uporabljajo različne načine. Eden izmed najpogostejših načinov beleženja simptomov bolnikov je snemanje le-teh s pomočjo videokamere ali mobilnega telefona. Videoposnetki se potem shranjujejo na drugi medij, računalnik ali zunanje diske. Pri shranjevanju videoposnetkov je zelo zaželjena klasifikacija videoposnetkov glede na različne simptome bolnikov. Klasifikacija videoposnetkov omogoča lažje iskanje shranjenih videoposnetkov, saj je brez uporabe specializiranih računalniških orodij iskanje lahko zelo počasno in neučinkovito, posebej pri večjem številu videoposnetkov. Po pregledu trga smo ugotovili, da specialističnih programskih orodij, ki bi omogočala shranjevanje in iskanje videoposnetkov na osnovi simptomov bolnikov z motnjami gibanja, ni mogoče najti. Iz tega razloga smo v okviru pričujočega magistrskega dela v sodelovanju s strokovnjaki s področja nevrologije razvili programsko orodje, ki omogoča shranjevanje in iskanje videoposnetkov na osnovi simptomov bolnikov z motnjami gibanja. Glavne prednosti razvitega programskega orodja so razumljivost in preprosta uporaba. Za uporabo programskega orodja ni potrebna internetna povezava v primeru, če videoposnetke shranjujemo na lokalni strežnik. Programsko orodje omogoča predvajanje posnetih videoposnetkov in samodejno kopiranje videoposnetkov iz zunanjih medijev (video kamere, mobilnega telefona) na računalnik. Videoposnetke lahko shranjujemo s podatki o več kot 120 simptomov, ki se navezujejo na področje ekstrapiramidalne nevrologije. Shranjene videoposnetke lahko iščemo na osnovi simptomov in osnovnih podatkov o bolniku. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili tehnologije, ki smo jih uporabili pri razvoju programskega orodja. Programsko orodje smo razvili na osnovi mnenj in potreb strokovnjakov s področja nevrologije, katere smo pridobili na osnovi prvega strukturiranega intervjuja. Po implementaciji programskega orodja je sledilo testiranje orodja s strani končnih uporabnikov, ki so nam svoje izkušnje z uporabo zaupali v drugem strukturiranem intervjuju.
Ključne besede: Ekstrapiramidna nevrologija, motnje gibanja, visual studio 2015, C#, Microsoft SQL Server localDB, XAML, WPF, T-SQL
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 300; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

37.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 323; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

38.
USPEŠNOST MOTIVACIJSKE SKUPINE PRI SPREJEMU NA ENOTO ZA BOLEZNI ODVISNOSTI IN PSIHOTERAPIJO
Silvana Rafolt, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Namen magistrske naloge je predstaviti SOA kot bolezenski proces, katerega obravnava se je tekom zgodovino spreminjala, od moralističnega pristopa do danes na dognanjih nevrobiologije temelječe obravnave. Pomemben del obravnave je motivacija odvisnega in njegovih svojcev, da se vključijo v proces zdravljenja. V obravnavi odvisnih je pomemben kakovosten terapevtski odnos, kar pomeni sodelovanje in sprejemanje tudi ambivalentnosti na katero poskušamo vplivati s pomočjo motivacijskih postopkov. Metodologija: Za teoretična izhodišča magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela zbiranja podatkov in analize pridobljenih podatkov s pregledom znanstvene in strokovne, tuje in domače literature, ki obravnava problematiko zdravljenja odvisnosti, motivacije in komunikacije ter etičnih načel. Za iskanje smo uporabili različne sisteme in podatkovne baze kot so COBISS, PubMed/Medline, Webofscience, DKUM, ProQuest, EBSCO, ScienceDirect in Cinahl. Za empirični del smo uporabili deskriptivno epidemiološko metodo. Pridobljene podatke smo statistično analizirali in prikazali v obliki frekvenčnih tabel in grafov s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava zajema predstavitev in analizo rezultatov obravnavanih pacientov s SOA v letih 2009, 2011 in 2013 s poudarkom na motivacijski skupini. Ugotavljamo porast števila obravnavanih z dvojnimi diagnozami (komorbidnost). Sklep: Obravnava pacientov s SOA v motivacijski skupini je namenjena boljši pripravljenosti in hitrejši ter bolj učinkoviti obravnavi. Zvišanje števila pacientov, ki vstopajo v proces zdravljenja s pridruženo duševno motnjo ali večjo stopnjo somatske prizadetosti zahteva več pozornosti pri iskanju posamezniku najbolj ustreznega pristopa, pri katerem ima motivacija za spremembo pomembno vlogo.
Ključne besede: SOA, zdravljenje, etičnost, komunikacija, motivacija, motivacijske teorije
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 328; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (576,79 KB)

39.
OSCILOMETRIČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA MED TRANSPORTOM KRITIČNO BOLNIH IN POŠKODOVANIH
David Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Merjenje krvnega tlaka med transportom kritično bolnega ali poškodovanega bolnika je bistvenega pomena za postavitev pravilne diagnoze in zdravljenje. Hrup, premikanje vozila in neprimeren položaj bolnika so lahko vzrok za napačno izmerjene vrednosti. Odstopanje vrednosti krvnega tlaka lahko vpliva na rezultate zdravljenja in preživetje bolnika. Med reševalnimi prevozi se večinoma uporabljajo samodejni oscilometrični merilniki. Natančnost teh merilnikov med prevozom bolnikov še ni raziskana. Raziskovalna metodologija. Za ugotavljanje zanesljivosti samodejne oscilometrične metode merjenja krvnega tlaka smo uporabili prospektivno eksperimentalno metodo. Oseminštiridesetim bolnikom smo pred, med in po urgentnem prevozu merili krvni tlak z aparatom za merjenje vitalnih funkcij Lifepak 12. Hkrati smo z aplikacijo na mobilnem telefonu merili pospeške, ki so delovali na bolnika. Z analizo rezultatov smo želeli ugotoviti, ali izmerjene vrednosti krvnega tlaka med transportom odstopajo od bolnikovega dejanskega krvnega tlaka, izmerjenega pred in po prevozu. S statističnim T testom smo ugotavljali, ali so napačno izmerjene vrednosti povezane s pospeški, ki nastajajo med reševalnim prevozom. Rezultati. Dvaindvajsetim bolnikom (45,8%) se je krvni tlak med prevozom spremenil za več kot 10 mm Hg, zato smo jih izločili iz raziskave. 67,2% izmerjenih vednosti odstopa v sistoličnem, diastoličnem ali vrednosti srednjega arterijskega tlaka več kot 10%, kar lahko vodi k napačni obravnavi bolnikov. Z analizo posameznih tlakov smo ugotovili, da najmanj odstopajo vrednosti sistoličnih tlakov, saj je bilo takšnih, ki so odstopali manj kot 10 mm Hg, 71,3%. Pravilno izmerjenih diastoličnih tlakov je bilo 52,5% in srednjih arterijskih tlakov 46,7%. Ugotovili smo, da so napačno izmerjeni iii krvni tlaki povezani s pospeški, ki delujejo v bočni smeri (p<0,05), niso pa povezani s pospeševanjem vozila, zaviranjem vozila ter pospeški, ki delujejo v vertikalni smeri. Zaključki. Vrednosti krvnega tlaka, izmerjene s samodejnim oscilometričnim merilnikom med prevozom bolnika, so zelo nezanesljive, zato ostaja invazivno arterijsko merjenje edina zanesljiva meritev za natančno sprotno spremljanje bolnikovega krvnega tlaka. Med vrednostmi, izmerjenimi s samodejnim oscilometričnim merilnikom, so najnatančnejše vrednosti sistoličnih krvnih tlakov. S prilagojenim načinom vožnje, predvsem med zavijanjem levo in desno, lahko napako zmanjšamo.
Ključne besede: krvni tlak, samodejni oscilometrični merilnik, nujna medicinska pomoč, transport bolnikov, pospeški med prevozom
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 215; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,31 MB)

40.
SIMULACIJE BRONHOSKOPIJ NA RAČUNALNIŠKEM SIMULATORJU IN NA FIZIČNEM MODELU PLJUČ
Barbara Avguštin, 2016, magistrsko delo

Opis: Simulacije nam pomagajo pri učnem procesu, pridobivanju znanja in veščin ter spoznavanju opreme, ki se uporablja pri izvajanju bronhoskopije. Simulacije učencem dajejo uporabne povratne informacije, ki jih lahko merijo in tako nadaljujejo z učenjem, informacije jih vodijo po korakihPomembno je je, da učenci s tem pridobijo znanje in veščine ter nudijo bolniku varnost, ki je bistvenega pomena. Namen raziskave je bil primerjava funkcij med bronhoskopijo na fizičnem modelu in računalniškem simulatorju ter uporabnost lestvic »Bronchoscopy Self Assessment Tool (BSAT)« in »Bronchoscopy Stepwise Evaluation Tool (BSET)«, ki služita kot orodje pri izobraževanju. Izvedli smo eksperimentalno študijo na modelu TruCorp in računalniškem simulatorju Bronch MENTOR. Ugotavljamo, da je model TruCorp pomemben za izobraževanje in pridobivanje veščin z bronhoskopom. Virtualni simulator ponuja možnost merjenja vitalnih funkcij pri bolniku in izbiro aplikacije pomirjeval ter dovajanje kisika. Ima metriko, ki meri čas izvajanja preiskave bronhoskopije, dotike z endoskopom v steni dihalne poti, delež pregledane dihalne poti in uspešen odvzem vzorca tkiva. Pri fizičnem modelu pa lahko bronhoskop uvedemo v globino do 40 cm globine. Lestvici lahko pri fizičnem modelu le delno uporabimo, medtem ko sta lestvici na računalniškem simulatorju v celoti uporabni. Zaključimo, da virtualni model ponuja več funkcij, še posebej merljive rezultate, ki jih osvojimo in jih lahko z vajo ter večkratnim ponavljanjem izboljšujemo. Po drugi strani pa fizični model nudi možnost simulacij in rokovanje s pravim bronhoskopom.
Ključne besede: simulacija, bronhoskopija, simulacija bronhoskopije, fizični model
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 185; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (2,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici